Ekonomika podjetja in podjetništvo

EKONOMIKA PODJETJA IN

PODJETNITVO

VERA SMODEJ

Vijeolski strokovni program: Varstvo okolja in komunala

Ubenik: Ekonomika podjetja in podjetnitvo

Gradivo za 2. letnik

Avtorica:

mag. Vera Smodej, univ. dipl. ekon.

Vija strokovna ola Novo mesto

Strokovni recenzent:

izr. prof. dr. Bogomil Bergant, univ. dipl. ekon.

Lektorica:

Suzana Krvavica, prof. slov.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

658(075.8)(0.034.2)

SMODEJ, Vera

Ekonomika podjetja in podjetnitvo [Elektronski vir] : gradivo

za 2. letnik / Vera Smodej. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC,

2010. - (Vijeolski strokovni program Varstvo okolja in komunala

/ Zavod IRC)

Nain dostopa (URL): http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/

Ekonomika_podjetja_in_podjetnitvo-Smodej.pdf. - Projekt Impletum

ISBN 978-961-6824-99-6

255547392

Izdajatelj: Konzorcij vijih strokovnih ol za izvedbo projekta IMPLETUM

Zalonik: Zavod IRC, Ljubljana.

Ljubljana, 2011

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraevanje je na svoji 130. seji dne 6. 5. 2011 na podlagi 26.

lena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja (Ur. l. RS, t. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08 in

58/09) sprejel sklep t. 01301-3/2011/9-2 o potrditvi tega ubenika za uporabo v vijeolskem izobraevanju.

Avtorske pravice ima Ministrstvo za olstvo in port Republike Slovenije.

Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Impletum Uvajanje novih izobraevalnih programov na podroju vijega strokovnega

izobraevanja v obdobju 200811.

Projekt oz. operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za olstvo in port. Operacija se

izvaja v okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 20072013, razvojne prioritete Razvoj lovekih virov in

vseivljenjskega uenja in prednostne usmeritve Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.

Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino dokumenta nosi avtor.

I

KAZALO

1 EKONOMIKA ....................................................................................................................... 4

1.1 OPREDELITEV EKONOMIKE ...................................................................................... 4

1.2 OKOLJSKA EKONOMIKA OMEJEVANJE ZUNANJIH UINKOV ...................... 5

1.2.1 Vrste zunanjih uinkov .............................................................................................. 6

1.2.2 Ukrepi za popravljanje zunanjih uinkov .................................................................. 8

1.3 POTREBE IN REDKOST DOBRIN ............................................................................... 9

2 PODJETJE ........................................................................................................................... 11 2.1 OPREDELITEV IN RAZVOJ PODJETJA .................................................................... 11

2.1.1 Opredelitev podjetja ................................................................................................ 11

2.1.2 Razvoj podjetja ........................................................................................................ 11

2.1.3 ivljenjski cikel podjetja ......................................................................................... 13

2.2 VRSTE PODJETIJ ......................................................................................................... 13

2.2.1 Delitev po dejavnosti ............................................................................................... 14

2.2.2 Delitev po poslovnih uinkih ................................................................................... 14

2.2.3 Delitev po velikosti .................................................................................................. 15

2.2.4 Delitev po nainu proizvodnje ................................................................................. 17

2.2.5 Delitev na osnovi lastnine ....................................................................................... 18

2.2.6 Delitev na osnovi monih pravnih oblik ................................................................. 18

2.3 ODLOITVENI PROCESI V PODJETJU .................................................................... 20

3 PODJETNIK IN PODJETNITVO .................................................................................. 22 3.1 PODJETNIK IN PODJETNITVO ............................................................................... 23

3.1.1 Podjetnik kot pekulant ........................................................................................... 23

3.1.2 Podjetnik kot inovator ............................................................................................. 24

3.1.3 Podjetnik vzpostavlja ravnovesje ............................................................................ 24

3.1.4 Produktivno, neproduktivno in destruktivno podjetnitvo ...................................... 25

3.2 POSLOVNI NART PODJETJA .................................................................................. 26

3.3 NALOGE TRENJA V PODJETJU .............................................................................. 27

4 POSLOVNI PROCES PODJETJA IN NJEGOVE PRVINE ......................................... 30 4.1 POSLOVNI PROCES .................................................................................................... 30

4.2 PRVINE POSLOVNEGA PROCESA ........................................................................... 31

4.2.1 Delovna sredstva ..................................................................................................... 31

4.2.2 Predmeti dela ........................................................................................................... 33

4.2.3 Delo ......................................................................................................................... 34

4.2.4 Storitve .................................................................................................................... 35

4.3 AMORTIZACIJA ........................................................................................................... 35

5 PROIZVODNJA .................................................................................................................. 41 5.1 PROIZVODNA FUNKCIJA .......................................................................................... 41

5.2.1 Zakon padajoega donosa ........................................................................................ 43

5.2.2 Krivulja enakega proizvoda ..................................................................................... 45

5.2.3 Mejna stopnja tehnine nadomestljivosti ................................................................ 45

6 STROKI ............................................................................................................................. 48 6.1 PRODUKCIJSKI STROKI .......................................................................................... 48

6.1.1 Celotni stroki in povpreni stroki ......................................................................... 48

6.1.2 Fiksni ali stalni stroki ............................................................................................. 50

6.1.3 Variabilni ali spremenljivi stroki ........................................................................... 52

6.1.4 Dodatni in mejni stroki .......................................................................................... 54

II

6.1.5 Oportunitetni stroki ............................................................................................... 55

6.2 STROKI PO STROKOVNIH MESTIH .................................................................... 55

6.3 STROKI PO STROKOVNIH NOSILCIH ................................................................ 56

6.4 KALKULACIJE ........................................................................................................... 57

6.4.1 Enostavna delitvena kalkulacija .............................................................................. 58

6.4.2 Sestavljena ali fazna delitvena kalkulacija .............................................................. 59

6.4.3 Delitvena kalkulacija pri vezani proizvodnji .......................................................... 59

6.4.4 Kalkulacija s pomojo pogojnih enot ali z enakovrednimi (ekvivalentnimi) tevili

.......................................................................................................................................... 60

6.4.5 Kalkulacija z dodatki .............................................................................................. 61

6.4.6 Kalkulacija po variabilnih strokih ......................................................................... 63

7 OPREDELITEV PANOGE, TRGA IN TRNIH STUKTUR ....................................... 67 7.1 PANOGA, TRG IN TRNE STRUKTURE ................................................................. 67

7.2 POVPRAEVANJE IN PONUDBA ............................................................................ 70

7.2.1 Povpraevanje ......................................................................................................... 70

7.2.2 Elastinost povpraevanja ....................................................................................... 71

7.2.3 Ponudba ................................................................................................................... 74

7.2.4 Elastinost ponudbe ................................................................................................ 75

7.3 TRNO RAVNOTEJE ................................................................................................ 76

8 OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN ............................................................................... 81 8.1 OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN GLEDE NA STROKE .................................... 81

8.1.1 Oblikovanje prodajne cene na osnovi povprenih skupnih strokov ...................... 82

8.1.2 Oblikovanje prodajnih cen na temelju ciljne stopnje donosa ................................. 82

8.1.3 Oblikovanje prodajnih cen na temelju dodatnih strokov ....................................... 83

8.2 OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN GLEDE NA POVPRAEVANJE ..................... 83

8.3 OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN GLEDE NA KONKURENCO NA TRGU ....... 84

9 SREDSTVA IN VIRI SREDSTEV .................................................................................... 87 9.1 SREDSTVA ................................................................................................................... 87

9.1.1 Osnovna sredstva .................................................................................................... 87

9.1.2 Obratna sredstva ...................................................................................................... 88

9.2 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ..................................................................... 90

9.2.1 Obveznosti iz kapitala ............................................................................................. 90

9.2.2 Obveznosti iz asovnih razmejitev ......................................................................... 91

9.2.3 Obveznosti iz dolgov .............................................................................................. 91

10 POSLOVNI IZID PODJETJA ........................................................................................ 93 10.1 PRIHODKI IN ODHODKI .......................................................................................... 93

10.2 DOBIEK .................................................................................................................... 93

10.4 IZGUBA....................................................................................................................... 95

11 OCENJEVANJE USPENOSTI PODJETJA ............................................................... 97 11.1 PODATKOVNE PODLAGE OCENJEVANJA USPENOSTI ................................. 97

11.2 KAZALNIKI PRESOJANJA USPENOSTI .............................................................. 99

11.2.1 Donosnost ali rentabilnost ..................................................................................... 99

11.2.2 Gospodarnost ali ekonominost .......................................................................... 101

11.2.3 Proizvodnost ali produktivnost ........................................................................... 102

11.2.4 Plailna sposobnost ............................................................................................. 102

11.2.5 Finanni kazalniki ............................................................................................... 103

11.3 PRAG POKRITJA ..................................................................................................... 105

12 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................. 109

III

KAZALO SLIK

Slika 1: Shematski prikaz produkcijske funkcije ..................................................................... 42

Slika 2: Mejna stopnja tehnine nadomestljivosti .................................................................... 46

Slika 3: Celotni stroki, celotni fiksni stroki, celotni variabilni stroki .................................. 50

Slika 4: Krivulja povpraevanja ............................................................................................... 71

Slika 5: Krivulja ponudbe ......................................................................................................... 75

Slika 6: Minimalna cena ........................................................................................................... 78

Slika 7: Maksimalna cena ......................................................................................................... 78

Slika 8: Izraun plailne sposobnosti pojdetja ....................................................................... 103

KAZALO TABEL

Tabela 1: Odnos med koliino dobrine in potrebo po njej ......................................................... 9

Tabela 2: Prednosti in slabosti majhnih in velikih podjetij ...................................................... 15

Tabela 3: Prikaz produkcijske funkcije po Samuelsonu ........................................................... 43

Tabela 4: Proizvodnja z enim spremenljivim proizvodnim dejavnikom .................................. 44

Tabela 5: Kombinacija proizvodnih dejavnikov za proizvodnjo enakega proizvoda .............. 45

Tabela 6: Kombinacija dela in zemlje za proizvodnjo enakega proizvoda .............................. 45

Tabela 7: Celotni in povpreni neomejeno stalni ali absolutno fiksni stroki .......................... 51

Tabela 8: Celotni in povpreni omejeno stalni ali relativni fiksni stroki ................................ 51

Tabela 9: Celotni in povpreni proporcionalno variabilni stroki ............................................ 52

Tabela 10: Celotni in povpreni progresivno variabilni stroki ............................................... 52

Tabela 11: Celotni in povpreni degresivno variabilni stroki ................................................. 53

Tabela 12: Celotni skupni variabilni stroki ............................................................................. 54

Tabela 13: Dodatni in mejni stroki ......................................................................................... 55

Tabela 14: Lestvica povpraevanja........................................................................................... 70

Tabela 15: Mone spremembe trnih pogojev ......................................................................... 71

Tabela 16: Vrednosti koeficienta cenovne elastinosti povpraevanja .................................... 72

Tabela 17: Lestvica ponudbe .................................................................................................... 75

Tabela 18: Izkaz stanja ............................................................................................................. 98

Tabela 19: Izkaz uspeha ........................................................................................................... 98

Ekonomika podjetja in podjetnitvo

3

PREDGOVOR

Ubenik zajema celovit pregled ekonomike podjetja. Z naraanjem tevila prebivalstva

nenehno naraajo tudi potrebe, hkrati pa se vea njihova raznolikost. Ekonomika podjetja

reuje ekonomske probleme, ki nastopijo, ko zaradi pomanjkanja virov ni mogoe zadovoljiti

vseh potreb. Raziskuje poslovne prvine podjetja, njihovo zaposlovanje in troenje, odnose

med vlaganji in uinki procesa reprodukcije ter dejavnike uinkovitosti in uspenosti. Namen

prouevanja ekonomike je odkrivanje monosti vplivanja na uspenost gospodarjenja v

podjetju, kjer se v procesu reprodukcije angairjo in troijo poslovne prvine. Z ekonomskega

vidika prouuje tudi vpraanja, ki so povezana z ustanovitvijo, poslovanjem in prenehanjem

podjetja.

Med posameznimi vsebinami je izpostavljen pomen in problem omejevanja zunanjih uinkov

(okoljske ekonomika), ki opredeljuje problem ohranjanja naravnega okolja na zemlji.

Okoljski problemi nastajajo zaradi zunanjih uinkov, ki izhajajo iz proizvodnje ali potronje,

in nenadzorovanega trnega gospodarstva, ki povzroa onesnaevanje.

V ubeniku so podani tevilni praktini primeri ter vpraanja za ponavljanje in razmiljanje,

ki omogoajo preverjanje razumevanja pojmov in definicij ter analitino reevanje

predstavljenih ekonomskih problemov.

Avtorica


4

1 EKONOMIKA

UVOD V POGLAVJE

Ekonomika je usmerjena na prouevanje angairanja prvin poslovnega procesa v podjetju, na

njihovo troenje in ovrednotenje potrokov (strokov), na prodane koliine, prodajne cene,

ugotavljanje prihodkov, odhodkov in poslovnega izida, na vrste in sestave sredstev, na

obveznosti do virov sredstev ter bilanco stanja.

Osrednji poudarek ekonomike podjetja je na gospodarjenju, na prouevanju odnosov med

vlaganji in uinki v procesu reprodukcije.

1.1 OPREDELITEV EKONOMIKE

Ekonomika je veda, ki prouuje zakonitosti gospodarjenja. Gospodarjenje je zavestna

lovekova dejavnost, s katero razporejamo dana omejena sredstva na razline mone

uporabe zaradi im boljega zadovljevanja potreb (Hrovatin, 2003, 16).

Uinek gospodarjenja je zadovoljitev lovekih potreb. Druba kot celota in gospodinjstva ter

podjetja kot mikroekonomske enote morajo z omejenimi materialnimi sredstvi ravnati tako,

da z danimi sredstvi doseejo maksimalni uinek ali da dani uinek doseejo z minimalnimi

sredstvi. Pojem gospodarjenja vsebuje naelo gospodarjenja (mini-max naelo).

Oba naina izraanja naela gospodarjenja se razlikujeta po tem, kaj jemljemo za dano,

sredstva ali uinek.

V tem poglavju boste spoznali:

definicijo ekonomike, pomen potreb in redkosti dobrin, omejevanje in vrste zunanjih uinkov oziroma okoljsko ekonomiko, ukrepe za popravljanje zunanjih uinkov.

1. Z danimi sredstvi elimo dosei maksimalni uinek

SREDSTVA UINEK

2. Dani uinek elimo dosei z minimalnimi sredstvi

UINEK SREDSTVA


5

Da bi lahko govorili o gospodarjanju, morajo obstajati potrebe, ki jih s svojim delovanjem

elimo zadovoljiti. Obstajati mora problem omejenih sredstev, ki so na razpolago za

zadovoljevanje teh potreb, ter hkrati prizadevanja, da bi z omejenimi sredstvi im bolje

zadovoljevali obstojee potrebe.

1.2 OKOLJSKA EKONOMIKA OMEJEVANJE ZUNANJIH UINKOV

Navedena razprava izraa delitev med tistimi, ki vidijo kodo, ki nastane, ko se zanemarjajo

problemi okolja, in drugimi, ki ocenjujejo, da je mogoe okolje uspeno obvladati s

sodobnimi tehnikami. Zanje so okoljski problemi sekundarnega pomena v primerjavi z

resnimi problemi, kot so vojne, brezposelnost, epidemije, droge in revina.

Zunanji uinki imajo veliko pojavnih oblik. Nekateri so pozitivni (zunanje ekonomije),

medtem ko so drugi negativni (zunanje disekonomije). Ko izlijemo sod kisline v reko,

poginejo ribe in odmrejo rastline. Ker nikomur ne plaamo za nastalo kodo, se pojavijo

negativni zunanji uinki. Ko odkrijemo bolji nain za ienje izlitja nafte, imajo od tega

koristi tevilni ljudje, ki za to ne bodo plaali. V tem primeru se pojavijo pozitivni zunanji

uinki. Nekateri zunanji uinki so iroko razirjeni, drugi imajo le majhen vpliv. V srednjem

veku je v mesto priel okueni posameznik s kugo, vendar se je zgodilo, da so rni smrti

podlegli vsi prebivalci (Samuelson, Nordhaus, 2002).

Primer

Za proizvodnjo avtomobilov je podjetje najelo kredit v viini 200.000 EUR. Ima

razpololjiva denarna sredstva, s katerimi skua proizvesti im ve avtomobilov in dosei

im veji dobiek. Z danimi sredstvi eli dosei im veji obseg proizvodnje in ustvariti

im bolji rezultat poslovanja. Lahko pa si podjetje postavi cilj, da eli proizvesti 2000

avtomobilov. Naloga podjetja je, da za ta obseg proizvodnje avtomobilov porabi im manj

sredstev. Dani uinek poskua dosei z minimalno porabo sredstev.

Kandidat za podpredsednika ZDA Albert Gore je leta 1992 v predsedniki kampanji

govoril o potrebi po reorganizaciji, o monih katastrofalnih posledicah nenadzorovane

ekonomske rasti in opozarjal na obstojee okoljske probleme (ozonska luknja na

Antarktiki, globalno ogrevanje). Predsednik George Bush se mu je posmehoval: Veste,

zakaj mu pravim Ozone Man ozonski mo? Ta gospod je dale v okoljevarstveni

skrajnosti. Do vratu bomo zaposleni s sovami in se ne bomo ukvarjali z delom za vsakega

Ameriana.


6

1.2.1 Vrste zunanjih uinkov

Javne dobrine so izdelki ali storitve, za katere so stroki uporabe za dodatno osebo ni in

posameznikov ni mogoe izloiti iz njihove uporabe. Nobenega uporabnika torej ni mogoe

izkljuiti iz uporabe, prav tako ni mogoe vzpostaviti lastnitva nad temi dobrinami. Uporaba

javne dobrine s strani enega ne zmanja monosti uporabe s strani drugega. Javne dobrine

Primer

Reko uporabljata dve skupini ekonomskih subjektov: ribii v njej lovijo ribe, za podjetja

pa je reka odlagalie odpadkov. Reka je produktivno sredstvo, vendar ekonomski

subjekti z njo ne gospodarjo racionalno. Reka lahko do neke meje sprejme odpadke, ne da

bi bilo ivljenje rib v njej ogroeno. Zaradi navedenega dejstva jo ekonomski subjekti

obravnavajo kot prosto dobrino.

e podjetja poveajo obseg proizvodnje in s tem poveajo koliino odpadkov, ki jih

odlagajo v reko, posledino uniijo ivljenje v reki in ribii imajo izgubo dohodka.

Podjetja se obnaajo dobikonosno in jih ta stroek ne zanima. Obseg proizvodnje

podjetij je prevelik. Stroke izgubljenega dohodka nosijo ribii. Ti stroki so za podjetja

eksterni stroki. Podjetja torej stroke prevalijo na ribie, eprav ribii niso vplivali na

njihov nastanek. Reka, ki je bila neko prosta dobrina, postane redka dobrina, ker se

povpraevanje po njenih storitvah povea. Vendar pa reka kot dobrina nima trne cene.

e bi podjetja storila nekaj, kar bi povealo tevilo rib v rekah, bi ribii zaradi te

aktivnosti prili do dodatnih koristi. V tem primeru bi privatni stroki podjetij narasli nad

drubene, ker bi koristi od njihove dejavnosti imeli ribii. Obseg produkcije podjetij bi

padel pod optimalno velikost. Tudi ta alokacija sredstev ne bi bila optimalna. Stroki, ki

jih imajo podjetja, niso vkljueni med stroke ribiev. Ribii pa imajo korist od te

dajavnosti podjetja. Vzrok je v tem, da za to storitev podjetij ni ustreznega trga, in

govorimo o eksternaliji. Eksternalije ali zunanji uinki so kodljivi ali koristni stranski

uinki, ki jih morajo prevzeti tisti, ki niso neposredno vpleteni v proizvodnjo ali porabo

doloene dobrine.

Eksterne stroke je torej potrebno interalizirati. Pokriti jih morajo podjetja in potroniki

njihovih produktov, ne pa ribii. Mono je zaraunati podjetjem stroke, ki so jih utrpeli

ribii zaradi dejavnosti podjetij. Mono je tudi, da ribii plaajo podjetjem doloeno

vsoto denarja za vsako ribo, ki jo ulovijo, e podjetja prenehajo onesnaevati reko. e pa

podjetja vzdruujejo enako raven onesnaenosti reke in ribii ne morejo raziriti

dejavnosti, bi bilo smiselno zaprostiti podjetja, da zmanjajo svojo dejavnost, in jih

ustrezno plaati. Reka je torej lahko lastnitvo ribiev ali podjetij, pomembno je, da

obstaja trg za te lastninske pravice.

Vseh problemov onesnaevanja okolja ni mogoe reevati tako. Skupina potronikov na

primer ceni sve zrak in mir v svojem okolju, vendar v bliini zgradijo letalie. Letala

onesnaujejo zrak in motijo mir. Reitev v primerjavi s prejnjim primerom je veliko

teja. Kako doloiti lastninske pravice nad zrakom? Kdo naj nadzira uporabo zraka, da bi

lahko kaznoval onesnaevalce zraka? V takem primeru je potrebna intervencija drave, ki

postavi davke za letalske prevoze in prevoznikom izda posebna dovoljenja za letenje, ki

dovoljujejo maksimalni hrup (Rebernik, 1999).


7

uporablja celotna druba. Zasebne dobrine porazdeljuje trg. Koristi od zasebnih dobrin imajo

razlini posamezniki brez zunanjih koristi ali kode za druge.

Zunanji uinki ali eksternalije torej nastanejo, kadar s proizvodnjo doloenega proizvoda ali

storitve ali z dejavnostjo doloenega ekonomskega subjekta nastanejo doloene koristi ali

kode za ekonomske subjekte, ki niso neposredno vpleteni v porabo ali proizvodnjo

doloenega proizvoda ali storitve ali v dejavnost doloenega ekonomskega subjekta.

Posamezni ekonomski skubjekt vpliva na drugega in pri tem pri svojih odloitvah ne upoteva

zunanjih uinkov, ki so lahko kodljivi in povzroajo drugim ekonomskim subjektom stroke

(zunanje disekonomije), lahko pa povzroajo tudi koristi (zunanje ekonomije).

Loimo pet razlinih vrst zunanjih uinkov (Tajnikar, 2006):

Zunanje disekonomije v proizvodnji so stroki, ki nastanejo pri drugih proizvajalcih, ki niso

neposredno vkljueni v proizvodnjo nekega izdelka, zaradi raziritve proizvodnje tega

izdelka. Pproizvajalec, ki te stroke povzroa in poveuje obseg proizvodnje, nastalih

strokov pri svojih odloitvah ne upoteva.

Zunanje disekonomije v porabi so neporavnani stroki, ki jih posameznik s svojo porabo

povzroa drugim posameznikom.

Zunanje ekonomije v proizvodnji so koristi, ki jih posamezni proizvajalec s poveanjem

obsega proizvodnje povzroa drugim proizvajalcem.

Zunanje ekonomije v porabi so koristi, ki jih posameznik s svojo porabo povzroa drugim

porabnikom.

Tehnini zunanji uinki nastanejo, ko se dolgoroni povpreni stroki s poveevanjem

obsega proizvodnje zmanjujejo in vodijo v monopol. Cene presegajo mejne stroke in tudi z

gospodarsko politiko ni mogoe dosei, da se cene izenaijo s konkurennimi mejnimi

stroki.

Primer

Imamo dva proizvajalca. Prvi je elektrarna, ki za hlajenje svojih agregatov ne uporablja

vode iz reke. Drugi proizvajalec je tovarna, ki onesnauje vodo v tej reki in s svojo

dejavnostjo povzroa zunanje uinke, elektrarna pa trpi posledice teh uinkov.

Ko tovarna povea obseg proizvodnje in s tem onesnaevanje vode, se poveajo stroki v

elektrarni in tako nastanejo zunanje disekonomije v proizvodnji. Proizvodnja tovarne kot

onesnaevalca vpliva na obseg proizvodnje elektrane, vendar pa elektrarna nad njo nima

nadzora (Tajnikar, 2006).


8

1.2.2 Ukrepi za popravljanje zunanjih uinkov

Drava lahko s tevilnimi predpisi skua dosei eleno ravnoteje na podroju onesnaevanja

okolja. Predpisi so obiajno enaki za mala in velika podjetja, za mesta in kmetijska podroja,

za panoge z veliko ali malo onesnaevanja. Obstajajo tevilni predpisi, ki omejujejo emisije iz

posameznih virov, kot so elektrarne ali avtomobili. Posamezne vlade izberejo doloeno

dovoljeno koliino onesanaevanja in jo razdelijo med podjetja v obliki doloenega tevila

dovoljenj. Mone so tudi zasebne reitve, ki ne zahtevajo vladnega posredovanja in se

nanaajo na pogajanja med prizadetimi stranmi, ko obstaja ustrezna motivacija brez vladnega

posredovanja, ali na pravila pravne odgovornosti, ko je povzroitelj pravno odgovoren za

kodo, ki jo povzroi tretjim osebam1.

V primeru pojava zunanjih disekonomij lahko drava ukrepa tudi z davno politiko.

Stanje posameznih sestavin okolja ter veina nesre, ki se zgodijo v Sloveniji, so posledica

lovekovega delovanja na okolje pa tudi neustreznega delovanja dravne uprave in lokalne

samouprave, e posebej pa gospodarskih drub, zavodov in drugih organizacij. Tranzicijski

procesi so povzroili tudi pri nas poslabanje varnostnih razmer in ukrepov z vidika varstva

okolja in stanje se le poasi popravlja. Da bi prepreili take nesree in varovali naravno

okolje, si bo Slovenija prizadevala za tehnoloko visoko zahtevno gospodarstvo, ki bo imelo

im manj negativnih posledic na okolje. S celovitim, pravoasnim in usklajenim delovanjem

dravnih institucij, javne uprave in lokalne samouprave se bo prepreeval nastanek taknih

nesre oziroma se bo zagotavljala hitra in uinkovita sanacija posledic nesre, do katerih bo

prilo kljub preventivnim ukrepom.

Cilje in strategijo varstva okolja ter uporabo naravnih dobrin za prihodnjih deset let

opredeljuje nacionalni program varstva okolja. Ukrepi so usmerjeni v obvladovanje

problemov okolja v dravi, s poudarkom na prednostnem reevanju najpomembnejih

ekolokih problemov ter na podpori vkljuevanja v Evropsko unijo. Poudarjeno je

uveljavljanje vseh zakonsko opredeljenih nael varstva okolja ter vkljuevanje okoljskih

vsebin in nael razvoja na tem podroju v programe posameznih resorjev (http://www.dz-

rs.si/index.php?id=101&type=98&sb=4&st=a&mandate=-

1&vt=97&sd=0&o=590&unid=PA3|C12565E2005ED694C125694A004FA92F&showdoc=1,

27. 8. 2010).

1 Glej spletno stran Agencije Republike Slovenije za varstvo okolja http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/.

Komentirajte lanek z naslovom: Varstvo okolja in okoljski management. lanek se nahaja

na naslovu:

(http://www.sbaza.net/clanek_html.php?url_clanka=clanki_sb1%2Fepf%2Fkodeks_okoljsk

ega_managementa.sb&vsebina_replace=epf 27. 8. 2010)

Razmislite o seiganju in odlaganju odpadkov. Kakne kode in kakne koristi pri tem

lahko nastajajo?

http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&type=98&sb=4&st=a&mandate=-%201&vt=97&sd=0&o=590&unid=PA3|C12565E2005ED694C125694A004FA92F&showdoc=1http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&type=98&sb=4&st=a&mandate=-%201&vt=97&sd=0&o=590&unid=PA3|C12565E2005ED694C125694A004FA92F&showdoc=1http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&type=98&sb=4&st=a&mandate=-%201&vt=97&sd=0&o=590&unid=PA3|C12565E2005ED694C125694A004FA92F&showdoc=1http://www.sbaza.net/clanek_html.php?url_clanka=clanki_sb1%2Fepf%2Fkodeks_okoljskega_managementa.sb&vsebina_replace=epfhttp://www.sbaza.net/clanek_html.php?url_clanka=clanki_sb1%2Fepf%2Fkodeks_okoljskega_managementa.sb&vsebina_replace=epf


9

1.3 POTREBE IN REDKOST DOBRIN

Potrebo lahko definiramo kot problemsko situacijo, ko gre za razkorak med dejanskim in

elenim stanjem. Potreba je obutek pomanjkanja in elja po neem. Pri individualnih

potrebah gre za fizino in psihino naravo loveka, vir potreb je v posameznem loveku.

lovek kot posameznik ima razline potrebe (nidari Kranjc, 1995, 16).

Nekatere nae potrebe zaznavamo na podlagi genskih programov. Potrebe po veji koliini

ogljikovih hidratov ne zaznamo tako, da izraunamo koliino, ki nam manjka, temve nam

program v moganih (hipotalamus) sproi signale, ki jih utimo kot lakoto. Potrebo po veji

koliini zraka prav tako sproi telo samo, s tem da pospei irjenje in krenje plju. Nekaterih

potreb pa ne zaznavamo na podlagi genskih programov, ampak na podlagi spominske

strukture. Te potrebe se oblikujejo in zaznavajo pod vplivom uenja in izkuenj (Hudej,

Zidarn, 2000).

Potrebe zadovoljujemo z dobrinami. Ker je dobrin manj kot potreb, se pojem gospodarjenja

nanaa na gospodarjenje z dobrinami. Redkost dobrin pomeni, da ima druba omejene vire

in ne more proizvesti neomejenega tevila dobrin. O redkosti dobrin ne odloa njihova

absolutna velikost, ampak njihova relativna velikost, to je koliina dobrin v razmerju do

koliine potreb (Pranikar, 2005, 17). Poleg relativne redkosti poznamo tudi absolutno

redkost dobrin. Absolutno gledano je na primer nafte na voljo v ogromnih koliinah, vendar

je kljub temu relativno redka dobrina, ker je je premalo glede na obstojee potrebe.

Tabela 1: Odnos med koliino dobrine in potrebo po njej

Dobrine je toliko kot potrebe. Taken odnos med dobrino in potrebo je le teoretina monost, saj se v vsakdanjem ivljenju le redko zgodi, da je na voljo prav toliko dobrine, kolikor je potrebujemo.

Dobrine je ve kot potrebe. To so proste dobrine ali neekonomske dobrine (zrak, toplota poleti, sonna

svetloba).

Dobrine je manj kot potrebe. To so relativno redke ali ekonomske dobrine. Njihova redkost je v denarnih

gospodarstvih vidna v tem, da imajo ceno.

S temi dobrinami je potrebno gospodariti.

Vir: Hrovatin, 2003, 16

POVZETEK PRVEGA POGLAVJA

Ekonomika podjetja prouuje odnose med vlaganji in uinki v procesu reprodukcije.

Opredelimo jo lahko kot tisti del mikroekonomike, ki se nanaa na podjetje in ki se

podrobneje ukvarja z zakonitostmi njegovega obnaanja in delovanja na trgu. Ekonomski

problem redkosti dobrin zadeva vsakega posameznika in drubo kot celoto in zahteva izbiro

med monimi alternativami.

Okoljski problemi nastajajo zaradi zunanjih uinkov, ki izhajajo iz proizvodnje ali potronje.

Zunanji uinki ali eksternalije nastanejo, kadar s proizvodnjo doloenega proizvoda ali


10

storitve ali z dejavnostjo doloenega ekonomskega subjekta nastanejo doloene koristi ali

kode za ekonomske subjekte, ki niso neposredno vpleteni v porabo ali proizvodnjo

doloenega proizvoda ali storitve ali v dejavnost doloenega ekonomskega subjekta. Trni

mahanizem ne zagotavlja ustreznih omejitev za onesnaevalce okolja. Najuinkoviteji so

vladni ali dravni programi in ukrepi proti onesnaevanju, ki uporabljajo neposredni nazor,

predpise, davne ukrepe in tudi finanne motivacije

Vpraanja za preverjanje znanja

1. Analizirajte povezavo med redkostjo virov in ekonomiko na podroju varstva okolja in komunale.

2. Razmislite o vplivu industrije in tehnolokega razvoja na proste dobrine. 3. Od esa je po vaem mnenju odvisen proces zaznavanja novih potreb in kateri dejavniki

vplivajo na proces zaznavanja?

4. Analizirajte naslednje specifine cilje: zmanjevanje onesnaevanja okolja, skrajevanje delovnega asa, zmanjevanje stopnje brezposelnosti.


11

2 PODJETJE

UVOD V POGLAVJE

V prvem poglavju smo izpostavili splone cilje vsake drube. Eden najpomembnejih ciljev,

ki omogoa realizacijo ostalih ciljev, je doseganje ekonomske rasti in razvoja z veanjem

proizvodnje vedno kvalitetnejih izdelkov in storitev. Z rastjo razumemo proces koliinskega

poveanja brez pomembnih kakovostnih sprememb, z razvojem pa proces kakovostnega

spreminjanja, iz katerega izhajajo nove znailnosti in nova kakovost.

Podjetje lahko definiramo kot institucijo za uresniitev podjetnike ideje in zamisli. Ker

nastane podjetje prvenstveno zaradi interesa po uresniitvi nastale podjetnike ideje, ima

vsako podjetje interesne znailnosti. Temeljni nosilec podjetnikega interesa je podjetnik, ki

spozna in zauti potrebo po uresniitvi svoje ideje s podjetjem.

2.1 OPREDELITEV IN RAZVOJ PODJETJA

2.1.1 Opredelitev podjetja

Nastanek novega podjetja izhaja iz zamisli, utemeljenih v nekem izzivu, in monosti za

uresniitev, ki se kaejo kot dobra naloba kapitala, pa tudi kot tisto, kar postavlja izziv pred

podjetnika. Podjetnike zamisli se lahko pojavijo ob e obstojeem podjetju. V tem primeru je

mogoe namesto ustanovitve novega podjetja dodati sedanjemu podjetju novo organizacijsko

ali poslovno enoto. Obstaja pa tudi monost pridobiti neko drugo, e obstojee podjetje in

iriti njegove dejavnosti.

Prednost pri nakupu podjetja je, da je mogoe takoj nadaljevati s poslovanjem in sorazmerno

hitro ustvariti dobiek. Pri novem podjetju je potreben doloen as, da postane podjetje

dobikonosno, vasih tudi ve let. irjenje dejavnosti obstojeega podjetja ali kupljenega

podjetja je razvojni problem. Obstaja upanje o hitreji dobikonosnosti na temelju

dosedanjega obvladovanja svojega podjetja in doseganja dobikonosnosti.

2.1.2 Razvoj podjetja

Pri obravnavanju potreb in dobrin za njihovo zadovoljevanje smo v prvem poglavju opredelili

tevilne vrste potreb. Z vidika razvoja podjetja so e posebno pomembne skrite ali latentne

potrebe. To so tiste potrebe, ki se jih potroniki e ne zavedajo in ki jih morajo podjetja ele

odkriti. Prav tako smo opredeliti tevilne vrste dobrin. Njihova razpololjiva koliina je

odvisna od proizvodnje, obseg proizvodnje pa je odvisen od razpololjive koliine


nastanek in razvoj podjetij, koncept ivljenjskega cikla, organizacijske oblike podjetij, vrste podjetij, optimalno velikost podjetja, odloitvene procese v podjetju.


12

proizvodnih dejavnikov. Vendar ni pomembna le koliina proizvedenih dobrin, pomembno je,

da struktura proizvodnje ustreza strukturi potronje oz. da ponudba dobrin ustreza efektivnim

potrebam v drubi.

e je pri dani ceni obseg proizvodnje doloene dobrine prevelik glede na potronjo te dobrine,

nastopi tendenca padanja cene, ki posledino zmanjuje obseg proizvodnje in poveuje obseg

potronje. e je pri dani ceni obseg proizvodnje doloene dobrine premajhen v primerjavi z

obsegom potronje te dobrine, nastopi tendenca zvianja cene, ki posledino poveuje obseg

proizvodnje in zmanjuje potronjo zaradi visokih cen. Trg torej z nizko ceno opozarja

proizvajalce, da so proizvedli preve doloene dobrine. Nizka cena tudi izloa iz proizvodnje

neuinkovite proizvajalce v panogi, ki z nizko ceno ne morejo pokriti vseh nastalih strokov

prizvodnje. Potronike pa nizka cena spodbuja k poveanju nakupov. e je na drugi strani

potronja neke dobrine prevelika v primerjavi z obsegom proizvodnje in se cena dvigne, je

vija cena opozorilo za proizvajalce, da se jim splaa pritegniti dodatne produkcijske faktorje

v proizvodnjo te dobrine in jo poveati, za potronike pa opozorilo, da se je treba pri nakupih

tega blaga omejiti. Ob stalnem odstopanju se na trgu uresniuje tendenca priblinega

prilagajanja drubene produkcije drubenim potrebam (Pranikar, 1994).

Z razvojem podjetja razumemo njegovo spreminjanje. Spremembe nastajajo na vseh

podrojih: pri najvijih ciljih, ki jih postavlja politika in strategija podjetja, pri strukturalno

tehnolokem oblikovanju, pri vrednotah, pri vodenju zaposlenih. Pojem razvoja ne vkljuuje

le koliinskih sprememb (poveanje ali zmanjanje proizvodnje, tevila zaposlenih idr.),

ampak tudi kakovostne spremembe, kot so: reorganizacija, nove strateke usmeritve,

spremembe sortimenta, manjava pravnih oblik ali lastnikov in uni proces v podjetju. Razvoj

podjetja v doloenm asovnem obdobju je lahko dejanski rezultat obiajnega dela zaposlenih

ali pa predmet aktivnega vodstvenega oblikovanja in usmerjanja. Pri neskladnosti med

doseenim razvojem in zastavljenimi cilji lahko postane za vodstvo podjetja nujno, da s

popravki vpliva na smer ali hitrost razvoja (Pmpin in Prange, 1995).

Smithova nevidna roka

Smithova doktrina nevidne roke, ki jo najdemo v njegovi knjigi The Wealth of

Nations (Bogatstvo narodov) iz leta 1776, pravi, da noben posameznik ne deluje namerno

tako, da bi sluil splonemu interesu oziroma da pri svojem delovanju ne ve, v kolikni

meri slui splonemu interesu. Sledi samo svoji varnosti in svojemu sebinemu dobiku.

V tem ga vodi nevidna rok, tako da dosega cilje, ki jih sploh ne namerava. S tem ko

sledi svojemu sebinemu interesu, nenehno uresniuje drubene cilje, in to uinkoviteje,

kot bi jih, e bi jih uresnieval zavestno.

Smithov koncpet nevidne roke je klasien primer zavzemanja za svobodno privatno

iniciativno, ki jo je treba osvoboditi dravnih intervencij. e namre pustimo, meni

Smith, da posamezniki sledijo svojemu sebinemu interesu, bodo proizvajali dobrine, ki

jih zahtevajo kupci. Ali bomo imeli svoje kosilo, ni odvisno od dobre volje mesarja, peka

ali pivovarnarja, temve od njegovega interesa, pravi Smith. Producente vodi nevidna

roka, ki jih sili, da nehote in nezavedno uresniujejo drubene cilje. Smithovo sporoilo

je jasno: drava naj bo pazljiva, kadar se vtika v privatne gospodarske dejavnosti

(Rebernik, 1999, 33).


13

2.1.3 ivljenjski cikel podjetja

Koncept ivljenjskega cikla izhaja iz biolokih znailnosti sveta. Opisuje evolucijski proces

nastajanja, rasti, spreminjanja in minljivosti ivih sistemov med zaetnim in konnim

dogodkom, med rojstvom in smrtjo. Razvojni proces se lahko nanaa na posamezne

organizme in tudi na cele populacije. ivljenjski cikel opisuje kakovostne in koliinske

spremembe, ki jih posamezna iva bitja na zanje znailen nain s asom doivijo.

Razlikujemo ve ivljenjskih obdobij, za katera so znailni doloeni znaki ali njihova

kombinacija. Pri loveku na primer razlikujemo embrionalni stadij, stadij dojenka, otroka,

mladostnika, odraslega in starostnika. Trajanje posameznega obdobja kot tudi trajanje

celotnega cikla se lahko spreminja. Smrt lahko nastopi prej, kot je obiajno, s imer se

ivljenjski cikel predasno kona. Ta razvojni proces vodijo razline sile, ki izhajajo delno iz

okolja, delno pa jih je potrebno poiskati (Pmpin in Prange, 1995).

ivljenje podjetja je na ta nain predstavljeno kot zaporednje njegovega dogajanja. Podjetje

zane svoje ivljenje z ustanovitvijo. Nato opravlja svojo dejavnost s proizvodnjo izdelkov ali

opravljanjem storitev, se razvija in raste do svojega prenehanja.

Bleicher (1992) razlikuje naslednje faze razvoja podjetja:

pionirska faza, osvajanje trgov, diverzifikacja, akvizicija, kooperacija, restrukturiranje.

Vsaka od navedenih faz se zane s krizo podjetja, ki ima lahko razline vzroke, pogosto pa se

faza zane ali povea s spremembami okolja. Vsaka faza se razlikuje od predhodne. V

pionirski fazi se podjetnika ideja uvede na trg. V fazi osvojitve trga prevladuje

profesionalizacija podjetja. V fazi diverzifikacije se razvijejo nove trne ideje. V fazi akvizije

se koristijo zunanji potenciali rasti. V fazi kooperacije prihaja do stratekih zdruitev za

doseganje veje fleksibilnosti. V fazi restrukturiranja pa pride do skoka nazaj v eno izmed

prejnjih faz zaradi zagotavljanja preivetja podjetja.

2.2 VRSTE PODJETIJ

Podjetja lahko delimo na privatna in javna ter jim dodamo e skupino neprofitnih organizacij,

katerih primarni cilj ni pridobivanje dobika, ampak uresnievanje drugih potreb.2

Tako loimo gospodarstvo in negospodarstvo oziroma trni in javni sektor. Trni sektor

vkljuuje podjetja, ki delujejo na trgu in je njihov primarni cilj ustvarjanje dobika. Na trgu

kupujejo, kar potrebujejo za svoje delovanje (predvsem surovine, stroje in druge materiale,

energijo, delo, pa tudi kapital). Na trgu tudi prodajajo svoje izdelke ali storitve in s tem

pridobivajo prihodek.

2 Glejte lanek Podjetje in mone vrste podjetij na spletni strani :

(http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:yOo0QzjaQmIJ:www.sbaza.net/download_zip.php%3

Fid_clanka%3D1515+vrste+podjetij&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si&client=firefox-a, 27. 8. 2010)

http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:yOo0QzjaQmIJ:www.sbaza.net/download_zip.php%3Fid_clanka%3D1515+vrste+podjetij&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si&client=firefox-ahttp://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:yOo0QzjaQmIJ:www.sbaza.net/download_zip.php%3Fid_clanka%3D1515+vrste+podjetij&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si&client=firefox-a


14

Javni sektor oziroma neprofitni sektor vkljuuje organizacije, ki jih vzpostavlja, organizira,

usmerja in preteno ali v celoti financira drava. Javni sektor zagotavlja javne dobrine in

obsega:

dravno upravo, javno upravo, javne gospodarske slube (javna podjetja na podroju prometa, energetike,

komunalnih dejavnosti ipd.),

javne negospodarske slube (vzgojo in izobraevanje, zdravstvo, znanost, socialno varstvo, kulturo ipd.).

2.2.1 Delitev po dejavnosti

Glede na dejavnost delimo podjetja na primarni, sekundarni in terciarni sektor.

I. Primarni sektor:

kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribitvo.

II. Sekundarni sektor:

rudarstvo, predelovalna dejavnost, oskrba z elektriko, plinom in vodo, gradbenitvo.

III. Tercialni sektor (storitve):

trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov iroke porabe, gostinstvo, promet, skladienje in zveze, finano posrednitvo, poslovanje z nepremininami, najem in poslovne storitve, dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, izobraevanje, zdravstvo in socialno varstvo, druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti.

2.2.2 Delitev po poslovnih uinkih

Glede na naravo poslovnih uinkov so podjetja lahko (Turk, 2006):

proizvajalna,

Razmislite

Ali lahko trni sektor zadovolji vse lovekove potrebe, kar naj bi zagotavljalo blagostanje v drubi in kar naj bi vzpodbudilo razvoj?

Ali bi se odloili za ustanovitev podjetja na podroju komunalne dejavnosti? Utemeljite razloge za in proti.


15

trgovinska ali storitvena.

Proizvajalna podjetja so tista, katerih preteni predmet poslovanja je proizvajanje in

prodajanje materialnih dobrin, ki sluijo osebni, skupni, sploni ali proizvajalni rabi oziroma

porabi. Proizvodnja je organizirana tako, da omogoa zaposlitev velikega tevila ljudi in

podrobno delitev dela

Trgovinska podjetja so tista, ki kupujejo proizvode in storitve z namenom, da bi jih

prodajala. Trgovinska podjetja posredujejo med proizvodnjo in porabo. Delimo jih po obsegu

in nainu poslovanja na tista, ki poslujejo na veliko, in tista, ki poslujejo na malo.

Storitvena podjetja se preteno ukvarjajo s ponujanjem storitev. Sem sodijo (Turk, 2006):

podjetja za prevoz in zveze, vodnogospodarska podjetja, gostinska podjetja, podjetja za trgovinske storitve, obrtna storitvena podjetja, stanovanjsko-komunalna podjetja, podjetja za finanne, tehnine in poslovne storitve.

Kot storitvene organizacije se tejejo tudi tiste, ki se ukvajajo z izobraevanjem, znanostjo,

kulturo in zdravstvom.

Storitev praviloma ni mogoe loiti v prostoru in asu. Se takoj porabijo. Ni jih mogoe

poiljati uporabnikom in ne prevaati. Prav tako jih ni mogoe narediti na zalogo in

skladiiti.

2.2.3 Delitev po velikosti

Zakon o gospodarskih drubah Republike Slovenije3 drube (podjetja) razvra na mikro,

majhne, srednje in velike na podlagi upotevanja povprenega tevila zaposlenih, istih

prihodkov od prodaje in vrednosti aktive.

Tako velika kot majhna podjetja imajo svoje prednosti in slabosti. Majhna podjetja so

prilagodljiveja, komunikacija in nadzor sta obiajno bolja kot v velikih podjetjih, zaposleni

v majhnem podjetju hitreje zautijo pripadnost ali lojalnost podjetju, majna podjetja lahko

trijo nove proizvode in lahko hitro izginejo. Imajo pa temeljno slabost, da ne morejo

pritegniti veje koliine kapitala od razprenih vlagateljev.

Tabela 2: Prednosti in slabosti majhnih in velikih podjetij

PODROJE MAJHNA PODJETJA VELIKA PODJETJA

Marketing Prednost:

Sposobnost hitrega reagiranja na hitro

spreminjajoe se zahteve trga.

Slabost:

Prednost:

Vsestranke distribucijske in

servisne zmogljivosti.

Visoka stopnja trne moi z

obstojeimi izdelki.

3 Zakon o gospodarskih drubah je dostopen v preienem besedilu na spletni strani:

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_ZAKO5718.html.


16

Trni nastopi v tujni so lahko zelo

dragi.

Upravljanje Prednost:

Odsotnost birokracije.

Dinamini in podjetni menederji

hitro reagirajo na nove prilonosti in

so pripravljeni prevzemati riziko.

Prednost:

Profesionalni menederji so

sposobni nadzirati

kompleksne organizacije in

uvajati strategije.

Slabost:

Lahko trpijo za preveliko

birokracijo.

Menederji lahko postanejo

administratorji, ki jim

manjka dinamizma glede

novih prilonosti.

Notranje

komunikacije

Prednost:

Uinkovite in neformalne

komunikacijske mree, ki omogoajo

hitre odzive na reevanje notranjih

problemov in zagotavljajo sposobnsot

za hitro prilagajanje spremembam v

okolju.

Slabost:

Notranje komunikacije so

pogosto okorne, kar lahko

vodi v poasno reagiranje na

zunanje odzive in prilonosti.

Kvalificirana

tehnina

delovna sila

Slabost:

Pogosto primanjkuje primernih

tehninih specialistov.

Pogosto niso sposobni dovolj podpreti

formalnih razvojno-raziskovalnih

naporov.

Prednost:

Sposobnost, da pritegne

visoko izobraene tehnine

specialiste.

Lahko podpirajo

ustanavljanje velikih

razvojno-raziskovalnih

laboratorijev.

Zunanje

komunikacije

Slabost:

Pogosto primanjkuje asa ali virov za

identifikacijo in uporabo zunanjih

virov znanstvenih in tehnolokih

ekspertiz.

Prednost:

Sposobni so se prikljuiti na

zunanje vire znanstvenih in

tehnolokih ekspertiz.

Lahko si privoijo

informacijski in knjiniarski

servis.

Lahko se pogodbeno

naveejo na specialistine

raziskovalno-razvojne cente.

Lahko kupijo pomembne

tehnine informacije in

tehnologijo.

Finance Slabost:

Lahko se spopadajo z velikimi

teavami pri pridobivanju kapitala,

predvsem rizinega.

Inovacije so nesorazmerno velik

finanni riziko.

Nesposobni so razprostreti riziko po

portfelju projektov.

Prednost:

Sposobni izposojati si na trgu

kapitala.

Sposobni razprostreti riziko

po portfelju projektov.

Sposobneji financirati

diverzifikacijo v nove

tehnologije in nove trge.


17

Ekonomika obsega

in

sistemski pristop

Slabost:

Na nekaterih podrojih tvori

ekonomika obsega pomembno

vstopno ovira za majhna podjetja.

Nesposobnost ponuditi integralne

proizvodne linije ali sisteme.

Prednost:

Sposobnost doseganja

ekonomike obsega v

raziskavah in razvoju,

proizvodnji in marketingu.

Sposobnost ponujati paleto

komplementarnih izdelkov.

Sposobnost potegovati se za

velike kljune projekte.

Rast Slabost:

Lahko se spopadajo s teavami pri

pridobivanju zunanjega kapitala,

potrebnega za hitro rast podjetja.

Podjetni menederji so vasih

nesposobni obvladovati naraajoo

kompleksnost organizacije.

Prednost:

Sposobni financirati

ekspanzijo proizvodne baze.

Sposobni financirati rast

skozi diverzifikacijo in

akvizicijo.

Patent Slabost:

Lahko se spopadajo s problemi

obvladovanja patentnega sistema.

Ne morejo si privoiti asa ali

strokov, ki jih zajema patentni

proces.

Prednost:

Sposobni zaposliti patentne

specialiste.

Lahko si privoijo

pravdanje za zaito pred

krenjem patentnih pravic.

Uradni predpisi Slabost:

Pogosto ne morejo obvladovati

kompleksnosti predpisov.

Stroki predpisov na enoto so za

majhna podjetja pogosto visoki.

Prednost:

Sposobni financirati pravne

servise, da bi obvladovali

kompleksne zahteve uradnih

predpisov.

Lahko razprijo stroke

predpisov.

Lahko financiranjo raziskave

in razvoj, potrebne za

izkorianje predpisov.

Vir: Rebernik, 1999, 45

Pregled prednosti in slabosti velikih in malih podjetij kae, da je prednost, ki jo prinaa

velikost podjetja, hkrati lahko tudi njegova slabost. Enako velja za majhna podjetja. Odloitev

o velikost lahko poda le analiza uinkovitosti gospodarjenja, ki kae, da naj podjetja

poveujejo svojo velikost toliko asa, dokler s poveevanjem velikosti raste tudi dolgorona

uinkovitost podjetja.

2.2.4 Delitev po nainu proizvodnje

Glede na nain proizvodnje razlikujemo posamino (individualno ali kosovno), proizvodnjo,

serijsko proizvodnjo (malo in veliko) in mnoino proizvodnjo (Toplak, 2008).

Posamina proizvodnja proizvaja uinke, od katerih vsak zahteva drugano tehnino

zasnovo in se zato vsak uinek razlikuje od prejnjega. Govorimo tudi o proizvodnji po

individualnih zahtevah oziroma naroilih. Takna proizvodnja zahteva od poslovnega sistema,

da se tako tehnino, konstrukcijsko, proizvodno, oskrbno in mnogokrat tudi montano za vsak


18

uinek posebej pripravi. Tovrstna proizvodnja je obiajno poasna, nepovezana in predvsem

zelo draga. Seveda pa obstajajo uinki, ki jih kako drugae ni mogoe proizvesti.

Serijska proizvodnja ali proizvodnja v nizu proizvaja enake uinke v posamezni seriji. V

posameznih serijah se lahko uinki med seboj razlikujejo. Takna proizvodnja je predvsem

hitreja od kosovne proizvodnje ter tudi ceneja, saj jo je mono organizirati bolj ekonomino.

V primerjavi z masovno proizvodnjo pa prihaja do manje tehnine delitve dela in do slabe

izrabe zmogljivosti.

Mnoina proizvodnja je obiajno kontinuirana in dalj asa trajajoa proizvodnja enega

uinka. Znailnost te proizvodnje je, da je bodisi v celoti avtomatizirana ali pa da je dele

mehanskih naprav zelo visok in je ronega dela malo. lovekovo delo je bolj osredotoeno na

nadzor. Proizvodnja je neprekinjena, s stalno organizacijo dela ob moni avtomatizaciji.

Glavne znailnosti in hkrati prednosti mnoine proizvodnje so dobra izraba zmogljivosti,

enkratna priprava proizvodnje, visoka stopnja tehnine delitve dela in nizki stroki na enoto

proizvoda.

2.2.5 Delitev na osnovi lastnine

Lastnitvo podjetja je z gospodarskega vidika opredeljeno le z naravo kapitala. Vlagatelji

kapitala so hkrati lastniki podjetja (Turk, 2006).

Na osnovi lastnine lahko delimo podjetja na dravna, zasebna, domaa, tuja ali meana.

Dravni podjetja so tista, katerih kapital zagotavlja drava. Dravna podjetja se od zasebnih

podjetij razlikujejo predvsem v tem, da pogosto zasledujejo e druge cilje ali koristi poleg

istih profitnih.

Za zasebna podjetja potrebni kapital zagotavljajo razline fizine in pravne osebe, ne pa

drava. Obiajno imajo ta podjetja ve lastnikov, ki imajo zelo pogosto tudi razline delee v

celotnem kapitalu podjetja.

Domaa podjetja so tista, katerih lastniki so domae pravne ali fizine osebe. Tuja podjetja

pa so tista, katerih lastniki so v celoti tuje pravne in fizine osebe. Kot domae podjetje se

teje tudi tisto, ki deluje v tujini, vendar je v celoti v lasti domaih pravnih in fizinih oseb.

Prav tako se teje kot tuje podjetje tisto, ki deluje pri nas, vendar je v celoti v lasti tujih

pravnih in fizinih oseb.

Meana podjetja so tista, ko je vloeni kapital lahko deloma draven, deloma zaseben. V

tem primeru je pomemben prevladujoi dele kapitala.

2.2.6 Delitev na osnovi monih pravnih oblik

Mone pravne oblike zasebnih podjetij po Zakonu o gospodarskih drubah Republike

Slovenije se delijo na osebne drube in kapitalske drube.

Osebne drube so naslednje:

druba z neomejeno odgovornostjo, komanditna druba,


19

tiha druba.

Kapitalske drube so naslednje:

druba z omejeno odgovornostjo, delnika druba, komanditna delnika druba, evropska delnika druba.

Vse zgoraj navedene drube, razen tihe drube, so pravne osebe. Prav tako pravna oseba ni

samostojni podjetnik, ki pri svoji pridobitni dejavnosti nastopa kot fizina oseba.

Samostojni podjetnik (s. p.) je fizina oseba, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo.

Osnovna znailnost samostojnega podjetjnika je samostojnost. Podjetnik kot samostojna

osebnost za obveznosti podjetja jami z vsem svojim premoenjem. V primerjavi z drugimi

oblikami samostojni podjetnik za ustanovitev ne potrebuje ustanovitvenega kapitala.

Druba z neomejeno odgovornostja (d. n. o) je osebna druba dveh ali ve drubenikov, ki

odgovarjajo za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem. Kapital drube je opredeljen.

Drubo ustanovijo drubeniki s pogodbo. Od vloenega kapitala posameznih drubenikov je

odvisna tudi delitev ustvarjenega dobika med njimi.

Komanditna druba (k. d.) je osebna druba dveh ali ve oseb, v kateri je najmanj en

drubenik odgovoren za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem (komplementar),

medtem ko najmanj en drubenik ni odgovoren za obveznosti drube (komanditist). Vloek

drubenika z omejeno odgovornostjo je lahko v obliki denarja, stvarnega vloka in v obliki

storitev, ki jih je mono oceniti.

Tiha druba je oblika osebne drube in ni pravna oseba. Tiha druba nastane s pogodbo, na

podlagi katere tihi drubenik s premoenjskim vlokom v podjetje koga drugega (nosilca tihe

drube) pridobi pravico do udelebe pri njegovem dobiku. Nosilec tihe drube in en ali ve

tihih drubenikov se o svojih razmerjih svobodno dogovarjajo in morajo pri njihovem

uresnievanju ravnati tako skrbno kot pri lastnih zadevah.

Druba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) je druba, katere osnovni kapital sestavljajo

osnovni vloki drubenikov. Na podlagi osnovnega vloka in sorazmerno z njegovo

vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi drubenik svoj poslovni dele, ki je izraen v

odstotkih. Za obveznosti drube z omejeno odgovornostjo drubeniki niso odgovorni.

Delnika druba (d. d.) je kapitalska druba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice.

Delnika druba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoenjem.

Delniarji niso odgovorni za obveznosti drube upnikom. Delniko drubo lahko ustanovi ena

ali ve fizinih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut.

Komanditna delnika druba (k. d. d.) je kapitalska druba, pri kateri je najmanj en

drubenik odgovoren za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem (komplementar),

komanditni delniarji, ki imajo dele v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti drube do

upnikov niso odgovorni.

Evropska delnika druba (SE). Za izvajanje Uredbe 2157/2001/ES doloa Zakon o

gospodarskih drubah Republike Slovenije tudi nain ustanavljanja, upravljanja, prenosa


20

sedea in prenehanja evropske delnike drube. SE se vpie v register. Za prijavo drube za

vpis v register se uporabljajo dolobe zakona o vpisu delnike drube v register.

Zakon o gospodarskih drubah opredeljuje tudi tuje podjetje. Tuje podjetje je fizina ali

pravna oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivalie ali sede zunaj Republike

Slovenije v dravi lanici (tuje podjetje iz ES) ali v dravi, ki ni drava lanica (tuje podjetje

iz tretje drave).

2.3 ODLOITVENI PROCESI V PODJETJU

Odloanje pomeni usmerjanje podjetja ob upotevanju znailnosti gospodarskih pojavov in

njihovih zakonitosti. Vsebina odloanja se vedno nanaa na izbiranje med monimi

alternativami. Odloanje v podjetju je povezano s postavljenimi cilji ter naini in potrebnimi

sredstvi za njihovo doseganje. Odloanje poteka kot nenehen proces na vseh ravneh podjetja.

.

Odloitveni proces v podjetju sestavljajo trije temeljni elementi, in sicer cilji, informacije in

odloitve (Rebernik, 1999). Osnovni cilj vsakega podjetja je preiveti v turbolentnem

poslovnem okolju in ustvariti maksimalen dobiek.

Podjetje kot drubeni sistem je sestavljeno iz tevilnih posameznikov. Postavlja se vpraanje,

kaken je odnos med individualnimi cilji posameznikov in cilji podjetja. Skladnost ciljev ni

avtomatina. Doseena je le v ekstremnih primerih (npr. pri individualnem podjetniku).

Prisotne se e druge interesne skupine, kot so kupci, lastniki (delniarji), menederji, druba

kot celota idr. Interes kupcev zagotovo ni maksimalen dobiek podjetja, interes menederja je

lahko veja lastna promocija pred vejim dobikom ipd. (Stirn, Hudej, 2002).

Izhajajo iz navedenega je mogoe zakljuiti, da mora podjetje sprejemati odloitve, ki bodo

omogoile uinkoviteje in uspeneje uresnievanje podjetnikih ciljev, dobiek pa bo pri

tem le eden od pomembnih kriterijev.

Trije sploni cilji podjetja so naslednji (Rebernik, 1999):

uinkovito proizvajanje outputov (izdelkov ali storitev) z danim obsegom prvin poslovenga procesa,

usmerjanje dela razpololjivih virov za inovacije, ki bodo omogoile izboljevanje obstojeih proizvodov ali storitev ter razvoj novih,

prenaanje rezultatov uinkovitosti in inovacij v podjetju na drubo kot celoto, kar pomeni, da izboljave ne preidejo v dobiek podjetja, ampak v korist za potronika v

obliki nijih cen in bolje kakovosti izdelka ali storitve.

Odloevalci v podjetju morajo imeti dostop do treh razlinih tipov informacij. Informacije se

morajo nanaati na povpraevanje po izdelkih in storitvah, ki jih je podjetje sposobno

proizvesti in ponuditi na trgu. Podati morajo odgovore o ponudbi prvin poslovnega procesa,

ki jih podjetje potrebuje, da bi lahko proizvedlo in ponudilo izdelke ali storitve na trgu, ter o

tehnologiji (in proizvodnem procesu, v katerim se ti izdelki ali storitve proizvajajo)

(Rebernik, 1999).


21

POVZETEK DRUGEGA POGLAVJA

Podjetje definiramo kot institucijo za uresniitev podjetnike ideje in zamisli. Podjetje

ustanovijo njegovi bodoi lasniki, ki skuajo uresniiti svoje koristi. Lahko ustanovijo novo

podjetje, razirijo dejavnost obstojeega podjetja ali pa kupijo neko drugo e obstojee

podjetje.

Rast podjetja predstavlja proces koliinskega poveanja brez pomembnih kakovostnih

sprememb, razvoj pa vkljuuje proces kakovostnega spreminjanja, iz katerega izhajajo nove

znailnosti in nova kakovost. Razvoja ni mogoe zagotavljati brez nenehnega prilagajanja

spremembam v okolju, ustvarjalnega nemira, podjetnitva, tveganja in nenehnega inoviranja.

Podjetja lahko delimo po tevilnih kriterijih. Nekatera delujejo v trnem, druga v javnem

sektorju.

Odloitveni proces v podjetju sestavljajo cilji, informacije in odloitve. Ob upotevanju ciljev

in na podlagi danih informacij sprejme podjetje dve vrsti odloitev. Ene se nanaajo na input

(na prvine poslovenga procesa), druge na output (izdelke ali storitve).

Vpraanja za preverjanje znanja

1. Obseg proizvodnje vpliva na tendenco gibanja cen. Kako se produkcija ob navedenih gibanjih prilagaja potrebam?

2. Uinkovitost se odraa v delovanju podjetja in v posledicah na okolje. Ali je uinkovito podjetje lahko hkrati tudi uspeno?

3. Za uresniitev podjetnike ideje so nujni politini, strateki in izvedbeni potenciali. Kateri po vaem mnenju prevladujejo in zakaj?

4. Kako bi primerjali ivljenjski ciklus biolokih sistemov s podjetjem kot drubenim sistemom?

5. Kako pojasnjujete trditev, da javni sektor popravlja napake trga? 6. Primerjajte temeljne oblike organiziranosti podjetja z vidika prednosti in slabosti. 7. Razmislite o prednostih in slabostih velikih in malih podjetij z vidika vae odloitve o

velikosti.

8. V em so bistvene razlike med osebnimi in kapitalskimi drubami in ali oblika po vaem mnenju vpliva na uspenost podjetja?

9. Katere so najpomembneje informacije kot podlaga za odloanje na podroju varstva okolja in komunale?

Komentirajte lanek z naslvom: Podpora odloanju pri sistemu ravnanja z odpadno

elektrino in elektronsko opremo. lanek je dostopen na:

(http://www.google.si/search?q=odlo%C4%8Ditveni+procesi+v+podjetju+%C4%8Dlanek&

hl=sl&cr=countrySI&client=firefox-

a&rls=org.mozilla:sl:official&channel=s&tbs=ctr:countrySI&ei=QAl4TJHdE4_KjAfMv6W

fBg&start=10&sa=N, 27. 8. 2010).

http://www.google.si/search?q=odlo%C4%8Ditveni+procesi+v+podjetju+%C4%8Dlanek&hl=sl&cr=countrySI&client=firefox-a&rls=org.mozilla:sl:official&channel=s&tbs=ctr:countrySI&ei=QAl4TJHdE4_KjAfMv6WfBg&start=10&sa=Nhttp://www.google.si/search?q=odlo%C4%8Ditveni+procesi+v+podjetju+%C4%8Dlanek&hl=sl&cr=countrySI&client=firefox-a&rls=org.mozilla:sl:official&channel=s&tbs=ctr:countrySI&ei=QAl4TJHdE4_KjAfMv6WfBg&start=10&sa=Nhttp://www.google.si/search?q=odlo%C4%8Ditveni+procesi+v+podjetju+%C4%8Dlanek&hl=sl&cr=countrySI&client=firefox-a&rls=org.mozilla:sl:official&channel=s&tbs=ctr:countrySI&ei=QAl4TJHdE4_KjAfMv6WfBg&start=10&sa=Nhttp://www.google.si/search?q=odlo%C4%8Ditveni+procesi+v+podjetju+%C4%8Dlanek&hl=sl&cr=countrySI&client=firefox-a&rls=org.mozilla:sl:official&channel=s&tbs=ctr:countrySI&ei=QAl4TJHdE4_KjAfMv6WfBg&start=10&sa=N


22

3 PODJETNIK IN PODJETNITVO

UVOD V POGLAVJE

Podjetnik je posameznik, ki pravoasno identificira poslovne prilonosti, pridobi potrebne

proizvodne dejavnike in realizira podjetniko idejo. Podjetnitvo je proces iskanja ali pa

ustvarjanja poslovnih prilonosti in njihovo izkorianje.

Vizija je v prihodnost projicirana predstava o mestu na trgu, ki ga hoe podjetnik morebiti

zasesti s svojimi izdelki, pa tudi predstava o tipu podjetja, ki ga potrebuje za to, da bi priel

tja. Skratka, vizija se nanaa na to, kam eli podjetnik pripeljati svoje podjetje. Zelo malo

podjetnikov, ki smo jih prouevali, ima natanno vizijo o tem, kaj naj bi bilo njihovo podjetje

ez tri ali tiri leta. Vendar pa se za tiste, ki so najuspeneji, zdi, da so premislili in se

ukvarjali z enim ali ve monimi scenarji (Filon, 1993, 48).

Vizija stoji na zaetku vsake podjetnike dejavnosti, kot tudi pred vsakim ivljenjskim

obdobjem. Vizija je organizacijska in usmeritvena sila, ki organizira in kanalizira energijo

sodelavcev v doloeni smeri tako, da pritegne k temu v enaki meri njihovo srce in razum

(Hinterhuber, 1992, 43).

Podjetnika vizija je celostna, daljnovidna predstava ciljev in poti za njihovo dosego.

Ustvarja ideje za doseganje drubene koristi. Kot zvezda vodnica usmerja poslovanje

podjetja (Bleicher, 1994, 102).


opredelitev podjetnika in podjetnitva, spoznanja ekonomskih teoretikov, ponudbo podjetniva.

Primer

Gottlier Daimler vizija o konstrukciji motorja za vozila, ki bi lahko nadomestila konja.

Ta vizija je vodila k ustanovitvi drube Daimler-Motorein.

Napoleon vizija o zedinjenju Evrope pod francosko nadoblastjo. Njegova vizija se je

kmalu izkazala za iluzijo.

Steve Jobs in Stephen Wozniak vizija o demokratizaciji raunalnika. Njuna

ustanovitev podjetja Apple computers je vodila k novi industrijski panogi osebnih

raunalnikov.


23

3.1 PODJETNIK IN PODJETNITVO

Podjetje vedno povezujemo s podjetnikom oziroma podjetnitvom, ki mu vdahne ivljenje.

Podjetnitvo je neloljivo povezano s tveganjem, obvladovanjem negotovosti in inoviranjem.

V zaetku razvoja je bilo samo po sebi umevno, da ima podjetnik hkrati tako lastniko kot

upravljalsko (menedersko) funkcijo. Z razvojem se je izoblikoval poseben sloj ljudi, ki so

lastniki podjetij, na drugi strani pa so ljudje, ki skrbijo za upravljanje (menederji). Takna

delitev je posebej dobro vidna pri delnikih drubah. V manjih, preteno druinskih

poslovnih sistemih je funkcija lastnitva in upravljanja najvekrat e vedno zdruena v isti

osebi.

e meneder in lastnik podjetja nista isti osebi, se funkciji upravljanja s sredstvi in nadzora

nad porabo sredstev razlikujeta. Lastnik podjetja nadzira porabo sredstev (alokacijo sredstev)

in s tem izvaja podjetniko funkcijo. Meneder upravlja s sredstvi in v okviru dane alokacije

sredstev zagotavlja, da je uinek (dobiek podjetja) najveji (Pranikar, 1994).

V podjetniki ekonomiki prevladuje pojmovanje, da je podjetnik organizirajoi dejavnik

proizvodnje. Je oseba, ki organizira, najema proizvodne dejavnike (inpute), upravlja

vsakdanje operacije in prevzema riziko. Pojetnik je torej oseba, ki daje pobudo v

kombiniranju prvin poslovnega procesa, s ciljem izdelati blago ali opraviti storitev. Podjetnik

je tisti, ki sprejema temeljne odloitve, ki zadevajo usodo podjetja, in sprejema riziko, za kar

je nagrajen z dobikom. Prav tako oblikuje podjetje in uvaja nove izdelke in tehnike

(Rebernik, 1999).

Brez podjetja in podjetnitva podjetja ne bi mogla obstajati. e podjetnika in podjetnitvo

obravnavamo kot enega izmed proizvodnih dejavnikov, ugotovimo, da predstavlja redko

ekonomsko dobrino. Vsak ni pripravljen sprejemati tveganja, ki obstaja zaradi negotovosti na

trgu, prav tako ni vsak sposoben odkrivati novih poslovnih prilonosti in jih s pravilnimi

odloitvami ustrezno izkoriati. Podjetnik hkrati nenehno inovira in tako ustvarja nove

prizvodne vire ali pa obstojee vire oskrbi z vijim potencialom. Podjetnitvo je neloljivo

povezano z inovacijami.

Med podjetnikom in menederjem obstajajo pomembne razlike. Podjetnik ie prilonosti,

meneder ie metode in naine za uikovito izkorianje proizvodnh virov, ki jih je podjetnik

pridobil, da bi izkoristil prilonosti. Podjetnik se sooa z vejo negotovostjo kot meneder in

njegov riziko je bistveno veji. Meneder deluje v definirano jasnih pogojih poslovanja z

obstojeimi proizvodnimi viri, vloga podjetnika pa se spreminja glede na poloaj, v katerem

se podjetje nahaja, in glede na razvojno fazo podjetja. Meneder ohranja funkcijo kronega

toka ekonomskega ivljenja, podjetnik ali rui ravnovesje ali pa ga ponovno vzpostavlja.

Meneder dela za fiksno plailo, podjetnikove nagrade pa ni mogoe doloiti vnaprej.

tevilni ekonomski teoretiki so pomembno vplivali na razumevanje podjetnika in

podjetnitva. V nadaljevanju so prikazana spoznanja nekaterih.

3.1.1 Podjetnik kot pekulant

Irski ekonomist Richard Cantillon je v zgodnjem 18. stoletju vnesel v ekonomsko teorijo

pojem podjetnika. Osredotoil se je na vlogo podjetnika v svobodnem trnem sistemu in

razvil prvo teorijo podjetnitva. Podjetnika je opredelil kot vmesnika med proizvodnjo in

porabo z namenom, da ustvari dobiek z razliko med nabavno in prodajno ceno. Oznail ga je


24

kot pekulanta, ki nosi riziko. tevilni podjetniki propadejo, tisti, ki uspejo, vzpostavljajo

trno ravnovesje, ko uskladijo povpraevane in ponujene koliine. Kot sredstvo za

identifikacijo podjetnika je uporabil riziko in dobiek (Bareto, 1989).

Cantillon je izpostavil dve pomembni dejstvi, in sicer, da je podjetnik pekulant, ko kupuje po

fiksni ceni in prodaja po viji ceni ter tako ustvarja dobiek ter prevzema riziko.

Izpostavil je, da je bistvo podjetnitva v tem, da je nemogoe predvideti prihodnje dogodke in

njihov vpliv na ekonomsko dogajanje.

3.1.2 Podjetnik kot inovator

Joseph Alois Schumpeter je podjetnika opredelil kot silo, ki vodi ekonomski razvoj. Izhajal je

iz kronega toka ekonomskega ivljenja. Kroni tok je mehanizem, ki se obnavlja sam po

sebi. Potroniki kupujejo ve ali manj enake dobrine, v enakih koliinah, troijo enako

koliino denarja. Proizvajalci proizvajajo dobrine enake kakovosti in v enakih koliinah.

Ponudba in povpraevanje sta izenaena, sistem je v ravnovesju. S podjetnikom pa pride do

razvoja, ki povzroi bistveno motnjo v kronem toku. Razvoj se realizira z uvajanjem novih

kombinacij proizvodnih virov, kar pomeni proizvajati druge stvari ali pa iste stvari po

drugani metodi. Oseba, ki uvaja nove kombinacije, je podjetnik.

Ekonomski razvoj je definiran z uveljavljanjem naslednjih vrst novih kombinacij

(Schumpeter, 1934):

Uvedba nove dobrine, to je takne, ki je potroniki e ne poznajo, ali uvedba nove kakovosti dobrine.

Uvedba nove metode proizvodnje, to je takne, ki e ni testirana z izkunjami v panogi in za katero nikakor ni potrebno, da temelji na novem znanstvenem odkritju, lahko gre

tudi za nov nain komercialnega ravnanja z blagom.

Odprtje novega trga, to je trga, na katerega doloena panoga proizvodnje v deeli, ki jo obravnavamo, do tedaj e ni stopila, ne glede na to, ali je ta trg pred tem e obstajal.

Osvojitev novega vira dobave surovin ali polizdelkov, ne glede na to, ali je ta vir pred tem e obstajal ali ga je bilo treba najprej ustvariti.

Uvajanje nove organizacije katere koli panoge kot ustvarjanje monopolnega poloaja ali razbitje monopolnega poloaja.

Uvajanje novih kombinacij je Schumpeter imenoval podjetje, posameznika, igar funkcija je,

da jih uvaja, pa je imenoval podjetnik. Ko podjetje ne bo ve sposobno uvajati novih

kombinacij, ko bo prenehalo inovirati, bo tudi prenehalo obstajati.

3.1.3 Podjetnik vzpostavlja ravnovesje

Theodore Schultz, Nobelov nagrajenec, ocenjuje, da v teoriji splonega ravnoteja

podjetnitvo ni potrebno.

iroka paleta ljudi je na razlinih tokah svojega ivljenjskega cikla podjetnik. Ne samo

birokrati in kmetje, ampak tudi delavci, tudentje, gospodinje in potroniki so podjetniki.

Podjetniki donosi so pomemben vir prejemkov v dinaminem gospodarstvu (Schultz, 1990,

437). Po njegovem mnenju tevilni ljudje v modernem gospodarstvu realocirajo svoje

proizvodne vire in na ta nain reagirajo na spremembe v ekonomskih pogojih. Podjetnitvo

definira kot sposobnost spopadanja z neravnovesjem, ki je tudi splona lastnost lovekih


25

bitij. Podjetnike sposobnsoti spopadanja z neravnovesjem in sposobnost realociranja virov so

po njegovem mnenju lahko prirojene in pridobljene. Pridobljeni del je mogoe poveevati z

izkunjami, usposabljanjem, olanjem in izobraevanjem (Schultz, 1990).

Podjetnikovo ravnanje motivira priakovani zasluek, ki je visok na zaetku, nato pa upade,

ko se viri realocirajo. Ob spremembi ekonomskih pogojev ustvarijo najveje koristi

podjetniki, ki se prvi odzovejo.

3.1.4 Produktivno, neproduktivno in destruktivno podjetnitvo

Baumol (1993) ocenjuje, da je podjetnik kljuna oseba ekonomskega ivljenja. Razlikuje med

podjetniko in menedersko funkcijo.

Meneder je posameznik, ki nadzira uinkovitost procesov. Zagotavlja ustrezne kombinacije

za outpute in je odgovoren za racionalno troenje inputov. Delo podjetnika pa je, da ie nove

ideje in poskrbi, da postanejo uinkovite. Podjetnik vodi in navdihuje, je inovator. Je

posameznik, ki izvaja to, kar v poslovni literaturi imenujejo voditeljstvo (Baumol, 1968).

V procesu ekonomske rasti priznava kljuno vlogo podjetnitvu.

Produktivno podjetnitvo poveuje posameznikovo in drubeno blaginjo, neproduktivno

poveuje samo posameznikovo blaginjo, destruktivno pa celo zmanjuje drubeno blaginjo.

Podjetnitvo je usodnega pomena za podjetja in za gospodarstvo kot celoto. Redkost virov

zahteva racionalno rabo in im uinkoviteje izkorianje proizvodnih dejavnikov. Odsotnost

podjetnike funkcije pa povzroa, da so podjetja ali posamezna gospodarstva manj uinkovita

(Rebernik, 1999).

V preteklih dvajsetih letih je veliko zanimanje vzbujala Japonska s svojim gospodarskim

vzponom. Ameriani so se zaeli spraevati, kaj je z njimi, in opravili so tevilne tudije.

Raziskava je pokazala, da so bila podjetja briljantna e v svojih temeljih: orodja niso

nadomestilo za razmiljanje, razum ne prevladuje nad modrostjo, analiza ne ovira

akcije. Trudijo se ohraniti stvari preproste v zapletenem svetu. Zahtevajo visoko

kakovost, dobrikajo se svojim odjemalcem, prisluhnejo zaposlenim, spodbujajo

inovativnost. Avtonomija in podjetnitvo sta bistveni lastnosti teh uspenih podjetij.

So zdruba prvakov (champions). Znano pojdjetje 3M je bilo opisano kot tako privreno

inovativnosti, da je njegovo ozraje le malo podobno veliki korporaciji, ampak bolj

ohlapni mrei laboratorijev in prijetnim kotikom, obljudenim z mrzlinimi izumitelji ter

drznimi podjetniki, ki dovoljujejo svoji domiselnosti, da poleti v vse smeri. Nikogar ne

drijo tako na vajetih, da ne bi mogel biti ustvarjalen. Vzpodbujajo praktino tveganje in

nagrajujejo dobre poskuse (Kralj, 2003).


26

3.2 POSLOVNI NART PODJETJA

S poslovnim nartom podjetnik na sistematien nain preveri, ali je ideja trno, finanno in

organizacijsko zrela. V poslovnem nartu morajo biti zajeta vsa podroja za vrednotenje

poslovne prilonosti.4

Zgradba poslovnega narta je naslednja:

povzetek, panoga, podjetje, proizvodi in storitve, trna raziskava in analiza, ekonomika poslovanja podjetja, nart trenja, nart designa in razvoja, nart proizvodnje in poslovanja, vodstvena skupina in kadri, terminski nart, kritina tveganja in problemi, finanni nart, predvidena ponudba vrednostnih papirjev, preglednice in finanne projekcije, dodatki.

Povzetek vsebuje pomembne podatke in informacije o poslovni prilonosti in kljune

informacije o znailnostih podjetja, ki se nanaajo na opis, prilonost in strategijo, ciljne trge

in projekcije, konkurenne prednosti, ekonominost, dobikonosnost in menedment tim.

V okviru panoge, proizvodov in storitev podjetnik predstavi poslovno podroje, v katerem bo

podjetje delovalo, ter izdelek ali storitev, ki ga bo trilo. Predstavi tudi znailnosti panoge in

prilonosti, ki se na trgu ponujajo.

Trna raziskava vsebuje podatke o pomembnih kupcih, obsegu trga in konkurenci.

Ekonomika poslovanja podjetja kae bruto dobiek in operativni dobiek, profitni potencial,

fiksne in variabilne stroke in toko preloma.

Nart trenja opredeljuje marketinko strategijo, doloanje cen, prodajno taktiko, politiko

prodajnih storitev in garancij, oglaevanje in promocijo ter distribucijo.

Nart designa in razvoja predstavlja status razvoja in bodoe naloge, teav in tveganja, stroke

in vpraanja lastnine.

Proizvodni in izdelavni nart vsebuje opis proizvodnega cikla, geografske lokacije, strategijo

in plan proizvodnje ter pravne zahteve in vpraanja okolja.

Menedment tim vkljuuje opis vodilnih sodelavcev, njihovega nagrajevanja, investitorjev ter

organov upravljanja.

Terminski plan prikazuje asovno zapovrstje uresnievanja zadanih ciljev podjetja ter kae na

monosti podjetja, da nartuje rast na nain, ki priznava okvire in minimizira tveganje

investitorja.

4 Primer poslovnega narta je dostopen na spletni strani http://www.akc.si/poslovninacrt-primer.php

http://www.akc.si/poslovninacrt-primer.php


27

Kritina tvegaja in problemi opredeljujejo vsa tveganja in probleme, ki lahko nastanejo.

Finani nart vsebuje predraune bilanc uspeha, stanja, finannih tokov ter izraun toke

preloma.

Poslovni nart predstavlja dokument, v katerem podjetje jasno opredeli svoje cilje in

strategije, s katerimi jih eli uresniiti.

3.3 NALOGE TRENJA V PODJETJU

Z razvojem tehnologije postaja trenje vse pomembneja funkcija podjetja. Razmere na trgih

se hitro spreminjajo, prisotna je vedno moneja konkurenca, hkrati pa kupci lahko vedno bolj

izbirajo med tevilnimi istovrstnimi storitvami in izdelki.

Informacijska doba omogoa, da danes lahko kupci v nekaj sekundah na internetu pridobijo

informacije o cenah in lastnostih konkurennih storitev in izdelkov. Prav tako lahko od doma

na internetu od koder koli na svetu naroijo kar koli, od pohitva do zdravstvenih nasvetov.

Lahko sodelujejo v klepetalnicah, ki vkljuujejo podroja skupnega interesa, in izmenujejo

izkunje in mnenja. Imajo dostop do on-line slovarjev, enciklopedij, tevilnih poroil in

drugih informacij.

Trenje zajema naslednja podroja (Potonik, 2002):

raziskovanje trga za zagotavljanje podatkov o stanju na trgu in trnih dogajanjih,

trno nartovanje za prihodnje delovanje na trgu,

pripravo trenjskih akcij,

izvajanje trenjskih akcij, med katerimi je pomembno predvsem razvijanje novih izdelkov, oblikovanje prodajnih cen, razvijanje poti in nainov prodaje ter oglaevanje

(temeljni trni instrumenti),

spremljanje uinkovitosti izvajanja trenjskih akcij, neposredno prodajanje, nadzor nad vsemi navedenimi podroji trenja.

Trenje (tudi marketing) je veda, ki definira ter raziskuje ciljne trge in uporabnike ter skua z

njimi vzpostavljati dobikonosne odnose. Marketing je povezovanje proizvajalca, izdelka ali

storitve z odjemalcem (http://sl.wikipedia.org/wiki/Tr%C5%BEenje, 27. 8. 2010).5

5 Termin marketing se pogosto neupravieno zamenjuje z oglaevanjem, promocijo, celo propagando ali

reklamo. Komuniciranje je vsekakor tudi del marketinga, ni pa komuniciranje (bodisi da gre za oglaevanje,

odnose z javnostmi, promocijo) e marketing. Podjetje mora pri svojih marketinkih aktivnostih namre

analizirati svoj trenutni poloaj na trgu, konkurenco, doloiti ustrezno ceno svojih storitev ali izdelkov,

organizirati prodajne poti, ustvariti strategijo nastopa na trgu, strategijo cen ipd., ne pa zgolj komunikacijsko

strategijo. Osnovni namen marketinga je dvigniti krivuljo povpraevanja po izdelkih oz. storitvah podjetja,

posledino dvigniti krivuljo dobika ( http://sl.wikipedia.org/wiki/Tr%C5%BEenje, 23. 6. 2010).

Primerjajte navedeno zgradbo poslovnega narta z zgradbo v ubeniku: Cassar, Raymond

M. Kako pripraviti poslovni nart: prironik. Ljubljana: Javna agencija RS za podjetnitvo

in tuje investicije JAPTI, 2006.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tr%C5%BEenjehttp://sl.wikipedia.org/wiki/Tr%C5%BEenje


28

Razlikovati je mono tri stopnje trenjske prakse. Kotler (2004) razlikuje podjetniko trenje,

formalizirano trenje in trenje po zgledu notranjega podjetnitva.

Podjetniko trenje: Veino podjetij ustanovijo posamezniki, ki ivijo po svoji pameti.

Zamislijo si prilonost in potrkajo na vsaka vrata, da bi zbudili pozornost. Primer je Jim

Koch, ustanovitelj podjetja Boston Beer Company, katerega pivo Samuel Adams je postalo

najbolje podajano obrtniko narejeno pivo. Leta 1984 je zael nositi steklenice Samuel

Adamsa od bara do bara, da bi lastnike preprial, naj ga vkljuijo v svojo ponudbo. Deset let

si ni mogel privoiti prorauna za oglaevanje. Pivo je prodajal neposredno, opiral se je na

odnose z lokalnimi javnostmi. Danes njegovo podjetje zaslui 210 milijonov dolarjev in je

vodilno na trgu obrtniko proizvedenega piva.

Formalizirano trenje: Ko majhna podjetja doseejo uspeh, se pomaknejo k

sistematinejemu trenju. Boston Beer sedaj porabi precejnje vsote denarja za TV

oglaevanje, zaposluje veliko prodajalcev in izvaja prefinjeno trenjsko raziskovanje. Odkril

je, da je treba za nenehen uspeh oblikovati in voditi sposoben trenjski oddelek.

Trenje po zgledu notranjega podjetnitva: tevilna velika podjetja obtiijo v

formaliziranem trenju. Pregledujejo poroila o trnih raziskavah in se poskuajo im bolj

prilagajati v odnosih s posredniki in pri oglaevalskih sporoilih. Primanjkuje jim

ustvarjalnosti in strasti gverilskih trnikov na podjetniki stopnji. Njihovi vodje blagovnih

znamk morajo iti ven iz pisarn, zaeti iveti s svojimi kupci in si zamisliti nove naine, kako

poveati vrednost ivljenja svojih kupcev.

Trenjski koncept zahteva prevlado trenjske usmeritve, ki vkljuuje naslednje (Zeithaml,

2003):

nabava naj se uveljavi kot pomembna trna funkcija v razmerju do dobaviteljev, in ne le kot nakupovanje;

proizvodnja naj sprejema trno usmeritev in proizvaja izdelke, ki zadovoljujejo potrebe in elje potronikov;

prodaja, ki je najpomembneji del trenja, naj s svojimi aktivnostmi (raziskava trga,

distribucija, oblikovanje cen, trenjsko komuniciranje idr.) zagotavlja uspeno

prodajo;

finanna funkcija naj z zagotavljanjem denarnih sredstev omogoa izvajanje trenjskih aktivnosti;

kadrovska funkcija naj zagotovi strokovne sodelavce za uveljavljanje

Documents

Ekonomika podjetja in podjetništvo