EKONOMIKA IN MANAGEMENT PODJETJA

mag. Vesna LOBOREC

Ekonomika in management podjetja

Sistem znanosti

Naravne znanosti:proučujejo naravne zakonitosti, ki delujejo objektivno, neodvisno od človeka in njegove volje (kemija, fizika, geologija, biologija idr.)

Tehnične znanosti:omogočajo človeku, da se prilagaja naraviin jo izkorišča v svoj prid(mehanika, elektronika, statika, aerodinamika,optika idr.)

Družbene znanosti:proučujejo odnose medljudmi v družbi oz.zakonitosti razvojadružbe (zgodovina,filozofija, psihologija,pravo, ekonomske znanosti idr.)

Osnovni pojmi o družbi in gospodarstvu

ČLOVEK

naravno bitje

družbeno bitje

POTREBE osebne

družbene

DOBRINE NARAVNEproste

gospodarske

so potrebe življenjskega pomena

so kulturne in luksuzne potrebe

Maslowa teorija o lestvici potreb

DOBRINE

POTROŠNE DOBRINE

(dobrine končne porabe)namenjene za neposredno

zadovoljevanje potreb vgospodinjstvih in drugih

potrošnih celicah

PRODUKCIJSKE DOBRINE

namenjene za uporabo v nadaljnji proizvodnji

REPRODUKCIJSKIMATERIAL

materiali in sestavnideli za proizvodnjo

drugih dobrin

INVESTICIJSKE DOBRINE

trajne dobrine zaproizvodnjo drugih

potrošnih in investicijskih

dobrin (stroji, oprema,Stavbe)

Ekonomski problem

� Temeljni ekonomski problem je v tem, da so sredstva, s katerimi lahko organiziramo proizvodnjo omejena, to pa omejuje tudi dosegljivo količino dobrin in storitev.

� Če je neke dobrine manj, kot znašajo potrebe ljudi po njej, gre za relativno redko ali ekonomsko dobrino.

Redkost razpoložljivih virov

PROIZVODNI DEJAVNIKI

NEOMEJENE ŽELJE

zemlja delo kapital

PROIZVODNE ENOTE

PROIZVEDENA KOLIČINA DOBRIN IN STORITEV

Razmerja med razpoložljivimi sredstvi in željami

Razpoložljiva sredstva (viri)

Potrebe po teh sredstvih

Proste (neekonomske) dobrine

Relativno redke (ekonomske) dobrine

>

=

<

Ekonomska dejavnost

� Z ekonomsko dejavnostjo razumemo proces zavestne, premišljene in pretehtane, učinkovite uporabe razpoložljivih virov, dela in stvarnih sredstev. V tem procesu poskušamo ravnati racionalno, z jasnim ciljem, da v kar največji meri zadovoljimo potrebe.

Tri temeljna vprašanja vsake družbe

� Kaj se bo v neki družbi proizvajalo in v kakšnih količinah?

� Kako se bodo dobrine proizvajale: kdo jih bo proizvajal, s kakšnimi sredstvi in po kakšnem tehnološkem postopku?

� Za koga proizvajamo različne dobrine in storitve, kdo bo sodeloval v prisvajanju koristi od proizvodnje in v kakšni meri?

Potrebe in dobrine

� Potreba je občutek pomanjkanja, ki sproži željo po sredstvu, ki bi zadovoljilo potrebo in odpravilo neravnosvesje.

� Dobrina je vsako dosegljivo sredstvo, ki je sposobno zadovoljiti kakšno potrebo. Dobrina ima uporabno vrednost oz. koristnost.

Klasifikacija potreb

- primarne, nujne, temeljne,eksistenčne

- sekundarne, manj nujne, višje

Nujnost zadovoljevanja

- osebne, individualne- skupne, kolektivne- splošne

Razsežnost potreb in organizacija njihovega zadovoljevanja

- ekonomske- neekonomske

Možnost zadovoljitve z gospodarsko dejavnostjo

Vrste potrebKriterij razdelitve

Faze reprodukcijskega procesa

PROIZVODNJA

POTROŠNJA RAZDELITEV

MENJAVA

Gospodarski proces

� PROIZVODNJA je prva faza gospodarskega procesa. To je faza, kjer pridobivamo iz narave surovine in jih preoblikujemo in jim dajemo nove lastnosti.

RAZDELITEV se loči na posredno (denar) in na neposredno(naturalno). Neposredne razdelitve je zelo malo.

Razdelitev je tista faza gospodarskega procesa v okviru katere si razdelimo denar, ki smo ga dobili od prodaje rezultatov proizvodnje v skladu z vloženim delom.

MENJAVA je tretja faza, v okviru katere menjamo denar, ki smo ga dobiliv razdelitvi, za dobrine, ki jih potrebujemo. Ta faza je omejena s količino denarja in s potrebami, ki jih želimo zadovoljiti.

POTROŠNJA je zadnja faza, v kateri stvari potrošimo

Pojem proizvodnje

PROIZVODNJAdobrine, storitve (outputi)

proizvodnidejavniki(inputi)

delo

proizv.sredstva

dobrine končnepotrošnje

sredstva zareprodukcijo

Proizvodnja je postopek, pri katerem naravne prvine spreminjamo v dobrine.

Proizvodni dejavniki (Marx)

PROIZVODNI DEJAVNIKI

DELOVNA SILA PROIZVAJALNA SREDSTVA

PREDMETI DELADELOVNA SREDSTVADELO

Dejavniki proizvodnje

� delo

� sredstva za delo

� predmeti dela

� Rezultat proizvodnje je PROIZVOD, ki gre na trg in tam postane BLAGO in dobi svojo CENO.

Razmerja med dobrinami, proizvodi in blagom

Proizvodi, namenjeni trgu, neznanemu kupcu.Blago

Dobrine, ki jih proizvedemo z delom in sredstvi.Proizvodi

Vse stvari, ki zadovoljujejo potrebeDobrine

PROIZVODI

BLAGO

DOBRINE

Proizvodni dejavniki (Say)

delo

delavski razred

mezda

zemlja(narava)

zemljiški lastniki

renta

kapital

kapitalističnirazred

dobiček

PROIZVODNI DEJAVNIKI

DEJAVNIK

LASTNIK

DOHODEK

Proizvodna izbira v družbi

� KAJ oz. katere dobrine in v kakšnih količinah proizvajati z razpoložljivimi proizvodnimi dejavniki

� KAKO jih proizvajati: izbrati moramo najbolj učinkovit način (metode) proizvodnje

Naloga

� Ste zaposleni v oddelku, kjer pripravljajo in izdajajo turistične kataloge Slovenije. Pri pripravi katalogov ste uporabili naslednje dejavnike proizvodnje:

� a) vaše delo, ko ste iz lesa v fazi proizvodnje naredili papir ustrezne kvalitete za tiskanje katalogov

� b) vaše delo, ko ste oblikovali katalog, poiskali ustrezne fotografije, slike in pripravili ustrezno besedilo, pri svojem delu ste si pomagali s sredstvi za delo, stroji za fotokopiranje, računalniki, čitalci in vaš predmet dela so bili prazni listi ustrezne kakovosti.

� c) vaše delo, ko ste s pomočjo predmetov dela, stroji za fotokopiranje, računalniki, čitalci in podobno oblikovali sredstva za delo, prazne liste ustrezne kakovosti v kataloge.

Praktičen primer

•Kakšna je potreba po kremnih rezinah pri ljudeh

•Predstavi kremno rezino kot dobrino

•Kateri so dejavniki proizvodnje pri izdelavi kremnih rezin

•Predstavi potek gospodarskega procesa pri izdelavi

kremnih rezin

Primer

Za primer prizvajalca luksuznih ladij predstavite gospodarski proces in dejavnike proizvodnje.

Gospodarjenje in gospodarstvo

� GOSPODARJENJE je neka premišljena dejavnost, ki je usmerjena v pridobivanje surovin in v predelavo teh surovin v neke dobrine.

� GOSPODARSTVO tvorijo vse gospodarske dejavnosti, ki sodelujejo pri proizvodnji, delitvi, menjavi in potrošnji. Gospodarstvo delimo v panoge in skupine:

Delitev gospodarstva po panogah in skupinah

� 1. skupina: PRIMARNE DEJAVNOSTI

� RUDARSTVO: pridobivanje surovin iz narave

� KMETIJSTVO : pridobivanje rastlinskih in živalskih proizvodov.

� GOZDARSTVO: vzgoja in izkoriščanje gozdnega bogastva

� LOV in RIBOLOV: gojenje in uplen divjačine in rib iz narave

Delitev gospodarstva po panogah in skupinah

� 2. skupina: SEKUNDARNE DEJAVNOSTI -predelava surovin

� INDUSTRIJA : masovno in strojno predelovanje surovin

� PROIZVODNA OBRT: nemasovna, posamična, delno ročna obrt

� GRADBENIŠTVO: izgradnja in opremljanje raznih objektov

� ENERGETIKA: proizvodnja raznih vrst energije

Delitev gospodarstva po panogah in skupinah

� 3. skupina: TERCIARNA DEJAVNOST -posredovanje storitev

� TRANSPORT: prevoz materialnih dobrin in ljudi� TRGOVINA: posredovanje blaga od proizvajalcev

do potrošnikov� GOSTINSTVO: opravljanje gostinskih storitev� STORITVENA OBRT: opravljanje osebnih storitev� KOMUNALNE DEJAVNOSTI: oskrba prebivalcev z

vodo, komunalno urejanje prostora

Delitev gospodarstva po panogah in skupinah

� KVARTARNE DEJAVNOSTI –zadovojevanje družbenih potreb

BDP

� bruto domači proizvod (BDP) je rezultat vsega gospodarstva, vseh dejavnosti v nekem določenem časovnem obdobju na nekem ozemlju.

� Običajno se izraža v ameriških dolarjih. � Vendar potrebujemo podatke o

DBP/prebivalca!

� Je kazalec razvitosti neke države

Reprodukcija

REPRODUKCIJA to je ponavljanje vseh faz gospodarskega procesa, da gospodarstvo in družba sploh obstaja.

� Poznamo enostavno in razširjeno reprodukcijo.

� Enostavna je ponavljanje faz gospodarskega procesa v nespremenjenem obsegu.

� Razširjena pa je ponavljanje faz gospodarskega procesa v razširjenem obsegu.

GOSPODARSKEGAPROCESA

PROIZVODNJA

RAZDELITEV

MENJAVA

POTROŠNJA

Družbeni in življenjski standard

� Gospodarstvo pokriva materialne stroške in amortizacijo, to je enostavna reprodukcija.

� Gospodarstvo del DBP nameni, da bi se proizvodnja razširila -razširjena reprodukcija. En del gospodarstvo shrani za rezerve. Preostali del DBP se porabi za splošno in skupno porabo (vojska, kultura, državna uprava, šport, socialno skrbstvo, znanost...). Vse te dejavnosti pa ne ustvarjajo DBP, ampak ga le porabljajo.

� Velikost teh sredstev kaže na razvitost DRUŽBENEGA STANDARDA (višji družbeni standard, bolj razvito gospodarstvo, večji DBP).

� ŽIVLJENJSKI STANDARD je odvisen od plače in od naših potreb. Kaže pa se tudi v količini dobrin s katerimi razpolagamo in v pogojih življenja

Narodno gospodarstvo

� Narodno bogastvo je pojem, ki pove kako bogat je nek narod.

� Narodno bogastvo so vse narodne dobrine, ne glede na lastnino.

� Narodna bogastva dežel so različna. Nekatere dežele jih imajo več, nekatere manj.

Gospodarska moč

� Od narodnega bogastva je odvisna gospodarska močneke dežele.

Gospodarska moč je odvisna od:

� - narodnih dobrin� - razpoložljive delovne sile� - sredstev za delo.

Narodno bogastvo neke dežele je lahko zelo veliko, gospodarstvo pa je slabo. To je tam, kjer dežele ne izkoriščajo narodnih dobrin

Mednarodna menjava

� Nobena dežela pa ne proizvaja vsega kar potrebuje, zato pride nujno do menjave proizvodov.

� MEDNARODNA MENJAVA: do tega pride, ker imajo različne naravne pogoje in zaradi različne predelave proizvodov (Slovenija uvaža banane

Svetovna cena

� Vsaka svetovna cena nekega blaga upošteva povprečno porabo nekega dela in časa.

� Razvite dežele se hitreje razvijajo, ker je njihova produktivnost velika.

� Nerazvite ali malo razvite države pa se počasi razvijajo, ker morajo prodajati svoje izdelke pod ceno, Ker je njihova produktivnost slaba (počasno delo), zato te države podražijo proizvod na domačem trgu, da lahko pokrijejo svoje stroške.

� Razvite države pa lahko dobiček vlagajo v razširjeno reprodukcijo, kar pomeni še večjo produktivnost.

� Zato pride do raznih motenj v mednarodni menjavi. � Razlike v gospodarski razvitosti posameznih držav so

vzrok za motnje v mednarodni menjavi. � Menjava dobrin se opravlja v pogojih svetovnega trga, ki

posameznemu blagu tudi določi ceno - svetovno ceno

Motnje v mednarodni menjavi

� Razlike v gospodarski razvitosti posameznih držav so vzrok naraščajoče odvisnosti zaostalih držav od razvitih držav.

� Gre za gospodarsko predvsem pa političnoodvisnost, ko se morajo zaostale države za svoj razvoj zadolževati, same pa nimajo možnosti, da bi zmanjšale svoje dolgove.

� V mednarodni menjavi poznamo razne oblike omejitvenih ukrepov

Omejitveni ukrepi

� DUMPING CENE - to so izredno nizke cene blaga, da bi tako izrinili iz trga druge proizvajalce; tako nastajajo monopoli.

� KONTINGENTIRANJE - je omejevanje uvoza ali izvoza z določanjem količin blaga za določeno državo.

� CARINSKI PROTEKCIONIZEM - se kaže v različnih carinah za uvoz ali izvoz blaga za določeno državo

� GOSPODARSKA BLOKADA - pomeni popolno prepoved uvoza ali izvoza za neko državo.

Merila gospodarske uspešnosti

Načelo minimiranja- določen rezultat

- minimalna sredstva

Načelo maksimiranja- določena sredstva

- maksimalen rezultat

Osnovno načelo gospodarjenja

dano

cilj

Merilo učinkovitosti

Ekonomičnost

Rentabilnost

Produktivnost

Produktivnost dela