Click here to load reader

članki za SOCIALNO PODJETNIŠTVO

  • View
    139

  • Download
    2

Embed Size (px)

Text of članki za SOCIALNO PODJETNIŠTVO

the opportunities for financing social enterprises in Slovenia and experiences with different forms of finance

Finance and funding (Possibilities of SE financing, through EU funds and other financial instruments) providing 5-7 minutes presentation of your experience regarding financial instruments available I believe Slovenian example of Law on Social Entrepreneurship is worth of sharing to Croatian environment especially in situation when our gov. bodies are working on the development of the strategy as as firs step. The thing that might be particularly interested for our audience is tax system regarding SE, possible exemption, available financial instruments, the amount of money that SE can earn without being taxated.

V veljavo stopil z akon o so cialn em p odjetnitvu

04.04.2011 V veljavo je stopil zakon o socialnem podjetnitvu. Zakon prinaa pravni okvir za delovanje socialnih podjetij. Predvideva opravljanje gospodarskih dejavnosti ob vkljuevanju prostovoljcev in med drugim omogoa zaposlovanje ljudi iz drubenih skupin, ki se teko vkljuijo na trg dela.

V veljavo je stopil zakon o socialnem podjetnitvu. Zakon prinaa pravni okvir za delovanje socialnih podjetij. Predvideva opravljanje gospodarskih dejavnosti ob vkljuevanju prostovoljcev in med drugim omogoa zaposlovanje ljudi iz drubenih skupin, ki se teko vkljuijo na trg dela. Socialna podjetja morajo v prvi vrsti slediti javnim interesom. V primerjavi s klasinimi podjetji njihovo delovanje, zlasti e zaposlujejo teje zaposljive osebe, za svoj obstoj na trgu potrebujejo ustrezno zakonodajo in spodbude. V socialno podjetnitvo se po zakonu lahko vkljuujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene na podlagi prostovoljne odloitve ustanoviteljev, pri katerih namen ustanovitve ni izkljuno pridobivanje dobika, ki so pri upravljanju samostojne, delitev dobika ali presekov prihodkov pa ni dopustna oziroma je skladno z zakonom omejena. Dejavnosti socialnega podjetnitva se med drugim opravljajo na podrojih

socialnega varstva, varstva in promocije zdravja, ekoloke proizvodnje hrane, socialnega turizma in spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti. Zakon predvideva posebne spodbude za zaposlovanje najbolj ranljivih skupin na trgu dela. Tako je socialno podjetje pod opredeljenimi pogoji upravieno do subvencije plae zaposlenih ter nekaterih drugih pomoi.

Dobikonosnost zanje ni bistvena, vendar morajo biti projekti ekonomsko upravieni.Vir: STA, 04.04.2011

Socialna podjetja lahko prispevajo za hitreji dvig konkurennostiLjubljana - O tem, kakno je zanimanje za socialno podjetnitvo in kje so prilonosti za njegov razcvet v prihodnosti, smo se pogovarjali s Tomaem Stritarjem, direktorjem Socialnega inkubatorja, Zavoda za raziskovanje in razvoj socialnih inovacij, ki pravi: Socialna podjetja imajo velik potencial in bi lahko oivila loveke odnose na mikroravni v lokalnem okolju. Kljub nekaj primerom dobre prakse je socialno podjetnitvo v Sloveniji v primerjavi z dravami Evropske unije e vedno v velikem zaostanku, sta v poroilu socialne vkljuenosti na lokalni ravni prek socialne ekonomije za Slovenijo zapisala avtorja prof. Roger Spear z britanske univerze The Open University in Giulia Galera, raziskovalna koordinatorka italijanskega intituta za raziskovanje socialnega podjetnitva EURICSE. Spear in Galerova ugotavljata, da je socialno podjetnitvo pri nas zelo razlino razumljeno, saj termini, kot so socialno podjetnitvo, socialna ekonomija in socialno podjetje, pri ljudeh zaradi socialistine

zgodovine povzroajo zmedo in antipatijo pri razumevanju izrazov, ki so v drugih delih Evrope zelo prepoznavni in visoko cenjeni. Koliko je zanimanja za vstop v inkubator, koliko podjetij je e izlo iz njega? Zavod Socialni inkubator je socialnopodjetniki inkubator, ki razvija in zagotavlja stimulativno podporno okolje za razvoj slovenskih socialnih podjetij. Ker je to podroje v Sloveniji novost, smo se odloili, da v prvi fazi naega delovanja izvajamo predvsem promocijo socialnega podjetnitva med Slovenci in Slovenkami. Zato v tej fazi organiziramo okrogle mize, interaktivne delavnice, poglobljene seminarje in strokovne ekskurzije na temo socialnega podjetnitva. Poleg promocije pa elimo v slovenskem okolju identificirati podjetne posameznike in podjetnike skupine, ki bodo postali bodoi nosilci socialnega podjetnitva v Sloveniji. Kot sem e omenil, je celotno podroje novost, zato trenutno v inkubatorju e ne deluje nobeno podjetje, niti ni e nobeno iz njega izlo. Zanimanje za vstop v inkubator sicer naraa, prve inkubirance pa priakujemo jeseni. Torej, ko bomo iz faze promocije socialnega podjetnitva preli v fazo inkubiranja idej, bodo nosilcem idej v inkubatorju na voljo podjetnika svetovanja, poglobljene delavnice, poslovni prostor in mreenje z drugimi socialnimi podjetniki. Se ljudje, e posebno mladi, po vaem mnenju zavedajo pravega pomena socialnega podjetnitva? Besedna zveza morda res ni najbolj posreena. Bolje bi bilo to obliko podjetnitva poimenovati drubeno podjetnitvo, saj je obiajno ob tej besedni zvezi potrebna dodatna razlaga, da se iznii morebiten napaen vtis. Kako je delovati v sferi socialnega podjetnitva? Delovanje je podobno kot povsod drugod. Za ljudi si mora vzeti as in vekrat ter zelo vztrajno razlagati stvari, da se konno nekaj v njih premakne. Ko porabi nekaj asa in energije, pogledajo tudi drugo plat medalje in jim stvar postane ve. elel bi si, da bi v svet gledali bolj s pozitivne plati. Ker problemi vedno pridejo sami od sebe. e pa je e na zaetku samo jamranje, je teko. Ampak se da. Le vztrajen mora biti. Kot povsod drugje. Tudi drava nas

obravnava kot vse druge. Najprej ne verjame, da sploh kaj bo. Ko nam uspe, se na vso mo otepa kaknega koli dodatnega dela. Ko vztraja e naprej, pa so velikokrat e prepozno pripravljeni prisluhniti. To je pa tipino delovanje velikih sistemov, kjer se spremembe dogajajo po polje. Sicer pa se tudi socialna podjetja sreujejo z enakimi problemi kot klasina podjetja. Najteji je preboj na trg. Naredi e, ampak na koncu je treba prodati. Pa ne samo to, e zasluiti je treba. Kakno prihodnost napovedujete socialnemu podjetnitvu in kje so pri nas prilonosti za socialna podjetja? Kar zadeva prednosti in prilonosti, menimo, da se bo v prihodnjih nekaj desetletjih socialna ekonomija razvila v nepredvidene razsenosti. Namre ciljne publike, ki se zaposluje v socialnih podjetjih, bo edalje ve, potroniki bodo edalje bolj ozaveeni in bodo kupovali le storitve in izdelke, ki imajo dodano vrednost. Izdelki in storitve iz socialnih podjetij pa imajo vsekakor visoko dodano vrednost. Vse, kar nima potenciala dodane vrednosti, pa se bo izdelalo na Kitajskem. Ti trendi bodo seveda zelo okrepili socialno podjetnitvo. Veliko prilonosti je na podroju zelenih tehnologij, ki izkoriajo naravne danosti. Slovenija ima veliko sonca in vode. Velik problem postajajo odpadki. Nihe se ne bi ukvarjal z njimi. Socialna podjetja pa se, tudi v Sloveniji. Izjemen potencial ima Slovenija tudi v razvoju zdrave pridelave hrane. Podeelje sameva, travniki se zaraajo, vsi pa hodimo po plastino solato v ogromne nakupovalne centre. Prav tako je veliko prilonosti za recikliranje lovekih odnosov. Bolj kot rinemo s podeelja v mesta, bolj smo alostni, depresivni in osamljeni. Drava tu zataji, ker je tako zbirokratizirana, da loveka mine volja do ivljenja, preden se postopki pripeljejo do konca. Klasina ekonomija si v resnici eli alostnih in potrtih ljudi, ker si s potronitvom poskuajo zapolniti praznino v sebi. Zato imajo velik potencial socialna podjetja, ki bi oivila loveke odnose na mikroravni v lokalnem okolju. Kaken pomen pri konkurennosti slovenskega gospodarstva imajo socialna podjetja? V doloenih tehnologijah lahko naredijo socialna podjetja velik

preboj in dvignejo konkurennost. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da reujejo teave, ki jih za sabo puata divji kapitalizem in dirka v konkurennosti. In e gledamo na to z vidika oportunitetnih strokov, vsa socialna podjetja dvigujejo konkurennost, ker ustvarjajo zadovoljnejo drubo. Vendar tega ekonomisti, ki merijo le tevilke, pogosto ne razumejo. Sreo teko izmeri. Jaz, recimo, sem neizmerno sreen. Kaj ima sicer pri naem socialnem podjetnitvu pomembnejo vlogo zaposlovanje socialno ranljivih skupin ali zagotavljanje storitev, zlasti na podroju socialnega skrbstva? Moje mnenje je, da je zakon zelo, morda celo preve, zaposlitveno naravnan. Torej ima v naem socialnem podjetnitvu zaposlovanje pomembnejo vlogo. Menim, da bi se moralo ve govoriti socialnem podjetnitvu kot orodju in generatorju drubenih sprememb na bolje kot samo o tem, da se tam zaposlujejo ranljive skupine. Ali dravno financiranje klasinih podjetij, ki izvajajo socialne storitve, vidite kot problem? Ker se vse odvija na trgu, se seveda vsi bojijo konkurence. Pri podjetjih, o katerih spraujete, obstaja e dodaten strah, da jim bo socialno podjetnitvo porlo del javnih financ. Prevekrat se vse vrti okoli dravnih sredstev. Jaz svetujem: e se spuate v socialno podjetnitvo zaradi javnih pomoi za zaposlovanje, je to zaetek konca. Konalo se bo v solzah. Socialno podjetnitvo je predvsem za zelo inovativne ljudi, ki jim denar ni prioriteta. Kakne so sicer monosti financiranja socialnih podjetij in kakna je realna slika tega podroja? Na to vam al ne morem odgovoriti. Namre vse, kar trenutno imamo, je zakon, ki teh podroij ne definira natanno. Novi zakon bo zael veljati s 1. januarjem 2012, torej v Sloveniji sploh e nimamo uradno registriranih socialnih podjetij. To sicer ne pomeni, da jih ni, le registrirana e niso in delena spodbud, ki jih predvideva zakon. Veliko bolj bo stvari dorekla strategija razvoja socialnega podjetnitva 20122015. Zakon predvideva sredstva za

zaposlovanje ranljivih skupin in nepovratna zagonska sredstva za podjetja. Vendar ni e ni konkretno doreenega. Katera drava bi nam lahko bila za zgled pri urejanju in uveljavljanju socialne ekonomije in socialnega podjetnitva? Menim, da s

Search related