1

Po Bosni za krompirjeve po!itnice 2010

28-31.10.2010 Z ženo sva že lani za prvomajske opravila tridnevni izlet po Bosni. Bilo nama je vše!, zato sva iskala novo priložnost, našla sva jo v krompirjevih po!itnicah, žal samo za 4 dni. Bosna ima kar nekaj prednosti: relativno blizu, enostavno komuniciranje, poceni in nenazadnje raznolika po pokrajini in kulturi. Prvotno idejo, da startava v sredo popoldne, sva opustila in raje startala zgodaj zjutraj. Za tako kratek obisk Bosne ni potrebno veliko priprav. Poleg zbirke Rosinih koordinat, sem imel še seznam kampov z Bosne in ni! ve!.

Traso sva sestavila tako, da nisva vozila po istih poteh kot ob prvem potepanju in je potekala Man!e (Vipava) – Brežice - Županja – Arizona -Modri!a – Sarajevo – Srbinje (Fo!a) – Dubrovnik – Metkovi!i – Blagaj (Mostar) – Jajce – Biha! – Karlovac – N. Mesto – Man!e.

1. dan: Man!e - Sarajevo Ob štirih zjutraj odhod, še trda tema. V Brežicah zadnja slovenska kavica in tankanje, nato AC do Županje. Bilo je kar hladno (megla in -2 stopinji celzija) tako, da sva kar pošteno zakurila. Prehod preko meja brez posebnosti, tudi na AC ni bilo gne!e, razen okrog Zagreba. Okrog desetih prispeva v Arizono (N44.83196 – E18.573926). Prvi vtis, da je objekt ogromen, vsebina pa tako tako. Veliko cunj in cunjic, pa farmeric, nekaj malega tehnike in zopet farmerice.

2

Vendar so trgovci prijazni in nevsiljivi. Radi se zapletejo v pogovor, zanima jih kako je v Sloveniji. Nekateri celo vedo, da je Slovenija kriva za odcepitev, poznajo pa tudi naše male tajkune, ki sklepajo kvazi posle v Bosni in nato zginejo. Kako znana zgodba.

Ker je že poldne, sva (sem) pogledala menu in padli so prvi !evap!i!i. Dobri, okusni, slastni, so!ni in smešno poceni.

Nadaljujeva pot preko Modri!e in Zenice do Sarajeva. Pot sva na!rtovala ob reki Bosni, ki je po lepoti dale! od naše povpre!ne reke. Mogo!e je krivo deževje, vendar je bila ves !as rjava, o smeteh ob strugi, pa tudi cesti in še kje raje ne bom govoril, !eprav znamo biti tudi mi

Balkanci.

Zenici se pozna težka industrija, skozi okno sva videla

ogromne industrijske

komplekse, blizu njih pa

socialisti!na blokovska

naselja, ki kažejo kako veliko število

3

delavcev suportira to težko industrijo. Sre!ala sva tudi veliko »delavskih« avtobusov, ki so razvažali delavce iz okoliških krajev.

Kmalu prideva do Zidarjevih mojstrovin (izgradnja avtoceste), ki po podatkih iz medijev stojijo, v resnici pa se nekaj dogaja bolj v po!asnem

posnetku. Je pa hecna situacija: ve!ina delavcev, ki so po našem gledanju na terenu, so v resnici doma ali skoraj doma. Prevozila sva tudi celo avtocesto do Sarajeva, ki jo je za dobrih 20 kilometrov. Ima pa vse, tudi cestnino.

Pozno popoldne prispeva v Sarajevo, kjer je kar gost promet, da se premikamo po polžje. Ker imava formuske podatke za kamp Ilidžo, naju spanje ne skrbi. Torej greva na Baš!aršijo. Parkirava na N43. 58594 – E18.43867, ob bazenu Bentbasa,

blizu Baš!aršije (tudi forumaški podatki).

Že vožnja sama skozi mesto pokaže bliš! in bedo. Na eni strani bogate stavbe, obnovljene, okrašene, bogato razsvetljene, na drugi pa prosja!enje na vsakem koraku. Celo otrok, morda star 6 let, hodi v križiš!u med avti in prosi za denar. Baš!aršija je nekaj krasnega. Lahko si predstavljaš kako so se bogati Bosanci neko! sprehajali po ulicah.

Sre!ava tudi kvazi manegerja, ki nova!i ljudi za nov lokal. Povedal nama je, da je muzi!ar, pjeva! bluza, otac Turk mati Madžarka, živel že vsepovsod, tudi v Postojni. V resnici je mali pijan!ek. Za vsakega gosta, ki ga pripelje v lokal, dobi eno rakijo.

4

Ogledava si Baš!aršijo po dolgem in po !ez. Bila sva navdušena, vendar utrujena. Privoš!iva si burek in jogurt in po!asi odrineva v kamp.

Še nekaj utrinkov iz Baš!aršije.

Kamp najdeva takoj (N43.8011 – E18.29590), je skoraj prazen. Za 35 KM spanje z elektriko. V kampu sre!amo še družino iz Slovenije, precej pozno pa pride še eden slovenski avtodom (z lepo poslikavo). Ker je mraz, bolj malo klepetamo, hitim raje ogret avtodom.

Tudi zjutraj je bilo mraz, zato se nekaterim ni dalo iz postelje, kljub omamno diše!i kavici (barkcafe).

5

2. dan: Sarajevo – Fo!a - Dubrovnik

Zjutraj malo poklepetamo z družinama, ki sta prespali poleg naju v kampu. Pridruži pa se nam tudi družina »magogo«, ki je prespala na parkiriš!u term.

Nadaljujeva ogled izvira Bosne, ki je lepo urejeno. Tudi reka je ob izviru bistra (N43.820304, E18.267635). Parkiranje nas je stalo 5 KM.

Tukaj se še enkrat sre!amo z družino »magogo«. Sledi še obvezen ogled znamenitega tunela ob letališ!u (N43.819761, E18.33744). Za 5 KM po

osebi sva si ogledala hišo v kateri se tunel za!ne, ogledala sva si film in pa del!ek tunela. Verjetno si težko predstavljamo trpljenje ljudi, ki so takrat tam bivali.

V tleh je lepo vidna

mina, ki eksplodirala iz minometa 120 mm.

6

Pot sva nadaljevala !ez manjši prelaz proti Srbinjam (Fo!i). Pot poteka na eni strani ob reki Željeznici (v cirilici težko prebrati), na drugi strani pa reki Bistrici, ki je vredna svojega imena. Na vrhu prelaza je par dni prej snežilo – 1163 nm.

Fo!o sem uvrstil v traso poti, ker je tam moj o!e služil vojsko. Mesto leži ob reki Drini in zgleda lepo in umirjeno. V resnici pa so tam leta 94 potekale velike

!iste; poboji moških nesrbskih prebivalcev, mu!enje in posiljevanje žensk. Vse "amije so podrli. Tudi ime mesta so spremenili v Srbinje, vendar je leta 2004 vrhovno sodiš!e BIH odlo!ilo, da je to ime nezakonito. Napisi kažejo odnos do odlo!itve sodiš!a. Nadaljujeva pot do parka Sutjeska, seveda, da vidimo kje je bitka potekala. Našla sva nacionalni park in tudi spomenik, postavljen v spomin bitke na Sutjeski (N43.34583, E18.69112).

Na sliki desno je lepo viden mogo!en spomenik. Slika na levi pa kaže zanemarjen in zapuš!en objekt, verjetno neko odmaralište. Tudi lokal, ki je ob cesti je zapuš!en. Skratka ni! kaj vabljiv kraj, greva naprej. #aka

nas še en prelaz na 1200m. #ez prelaz je speljana slaba cesta, bo pa »kmalu« zgrajen predor, od hriom. Potovala sva naprej proti Gackem in Bile!i, kjer sva se tudi ustavila. Takih slik kot je na desni s popacanim napisom v cirilici je veliko, kar kaže ne nepriljubljenost.

7

Na Bile!o me vežejo spomini izpred 25 let, ko sem tam za!asno bival pol leta, na služenju vojaškega roka. Bile!a kot mesto je še vedno ista beda kot v mojih !asih. Bolj kot mesto je poznano veliko Bile!ko akumulacijsko jezero.

Pot naju naprej vodi skozi prelepo mesto Trebinje. Vtis lepega mesta je mogo!e še bolj izrazit, ker je vseokrog goli kras, tukaj pa je ob reki Trebišnjici vse zeleno. Imajo veliko pridelavo vina in sadja. Zaradi bližine morja imajo ugodno klimo.

Po krajšem postanku nadaljujeva pot do Dubrovnika, tudi tukaj sva z razlogom. Tu sva bila namre! na poro!nem potovanju. Na meji med BiH in Hrvaško, nad Dubrovnikom se naju je Hrvat malo privoš!u. Želel je, da mu odprem vsa vratca AD-ja, pregledal je tudi celo notranjost. Sledi ve!erni ogled mesta. Poskušava parkirati za gradom, pa naju vsi odganjajo, ker AD ne sme v Dubrovnik. Hecno. Itak, da sva malo improvizirala in parkirala par metrov vstran. Malo zaokroživa po mestu, mesto prijetno živahno, spijeva pija!o in greva poiskat kamp Solitudo. Malo sva že razmišljala, da bi prespala malo pred kampom, na makadamu med avtobusi in kamioni, pa se nisva odlo!ila. Kamp je bil odprt še do nedelje. Je kar drag, prespala sva za 35 €. Najdražje spanje na potovanju.

8

Kamp je na hrib!ku in ni direktno ob morju (500m stran), kar je poleti zoprno.

No! mirna spanje globoko. 3. dan: Dubrovnik – Metkovi!i – Blagaj (Mostar)

Naslednji dan greva ponovno iskat sre!o z parkiriš!i v Dubrovniku. Našla sva ga za gardo, blizu AD z CE registracijo. Najprej si malo

ogledava stradun, nato pa še obhodiva obzidje. Z obzidja se vidi lepe obnovljene strehe. Tudi

posledica vojne neumnosti. Ko sva kon!ala obhod, se je v mestu delala velika gne!a, saj sta v Dubrovnik prispeli dve veliki potniški ladji. Ker nama je bilo dovolj, sva raje odpotovala naprej. Smer dolina Neretve in mandarine. Topni!ar se mora pofotkati pri topu.

9

Ko zapuš!ava Dubrovnik, pre!kava !udovit vise!i most. Zanimiv je prehod iz Hrvaške v Hrvaško skozi Neum. V resnici je neka mejna kontrola, vendar je naju kontrolirala na obeh straneh le hrvaška kontrola. Kmalu se pred nama odpre delta reke Neretve, z dokaj lepo urejenimi nasadi, z mo!no oranžno nijanso. Ob cesti mo!na ponudba

mandarin, zato opustiva misel, da bi se poizkusila v obiranje. Raje se založiva z nabranimi. Cena zelo ugodna. Nadaljujeva skozi Metkovi!e ponovno v Bosno. Na tem prehodu nas zaustavi bosanski carinik in z nama poklepeta o Novi Gorici, ker je tam neko! nekaj !asa bival. Kolona pa je stala. Najin današnji cilj je Mostar, !eprav sva tam že bila. Prej pa sva želela pogledat kamp v Blagaju, kamp Wimbledon, ki je tudi objavljen na internetu. Ko prideva

pred kamp, vidiva napis za še en kamp – Avtokamp Blagaj (N43.25669, E17.87984) - http://www.autocamp-blagaj.com. Greva gledat. V kampu sta dva mlada fanta, za 20 KM može no!enje z elektriko. Peš sva šla preverit še Wimbledon, ki je za 10 KM dražji. Fanta v kampu nama priporo!ata ogled izvira reke Bune. Res je lep in urejen, je bil pa visok vodostaj zaradi mo!nega deževja v preteklih dneh. Ob izviru

je pestra gostinska ponudba,

predvsem ribjih jedi. Sva preverila. Dobro in poceni. Tudi stara

hercegovska vasica Blagaj je vredna ogleda.

Na zdravje z žilavko in odli!no ribjo juho.

10

Dvojna postrv in žilavka. V vasi sta še dva manjša kampa. Za prespat ni

strahu. Fanta iz kampa sta nama povedala, da je poleti

kamp poln, celo slovenska družina iz Velenja hodi redno kampirat.

4. dan: Blagaj – Jajce - domov

Dobro prespana (imela sva uro ve! na razpolago zaradi premika ure) nadaljujeva pot. Pred nama je okrog 600 km vožnje po trasi, kot je na sliki. Garmin nama vztrajno vsiljuje pot proti Reki, vendar sva se želela še malo potepat po Bosni. Naslednji cilj Jablanica in bitka na Neretvi. Prizor je kot iz filma, kot bi se !as ustavil. Poleg podrtega mostu je še velik muzej, ki ga nisva obiskala.

Nadaljuje proti Jajcu, kjer parkirava pred hišo zasedanja AVNOJA. Jajce sva si že lani ogledala. Tokrat je cilj napolniti želod!ke s !evapi. Nisva veliko zbirala. V centru mesta najdeva prijeten lokal!ek, ki naju popolnoma zadovolji. Ponovno se spomniva našega protikadilskega zakona. V lokalu so kadili dobesedno kot Turki. Od tu sva pot nadaljevala !ez Bosanski Petrovac do Biha!a, kjer zadnji! tankava in !ez Karlovac in Novo mesto domov, kjer sva prispela okrog osmih zve!er. #eprav kratek izlet, je bil zanimiv in nepozaben. #e bo kdo rekel, da sva se veliko vozila, bo imel prav. Res sva se veliko vozila. V štirih dneh sva prevozila 1700 km.

11

Lepi spominu bodo ostali. Želiva jih deliti z ostalimi, zato ta potopis. Upava, da bo komu dal idejo za svoje potovanje. Najine misli pa so že pri na!rtovanju naslednjo pot. Potovala sva Boža in Franko