1LION

številka 11, avgust 2006, Distrikt 129 – Slovenija

NAŠI MLADI ČUDEŽI

NAŠIMLADI ČUDEŽI

INTERVJU: BORUT C. ŠRAJ

LIONI SLIKARJI

ASHOK MEHTA PRI NAS

MEDNARODNI SVET DIREKTORJEV LCI V PORTOROŽU

2 LION

Anton Camplin, message from the Governor

MosaicActivities of the Lions at home and abroad

• Happy conclusion of school year • Leons report• Jimmy M. Ross – new international president of LCI• Rewarded center Dotik • Ashok Mehta in our country

Interview: Borut C. Šraj

glasilo Zveze lions klubov,

Distrikt 129 – Slovenija

št. 11, avgust 2006

IZDAJA: Zveza lions klubov Slovenije,

Škofjeloška 6, 4000 Kranj

TELEFONSKA ŠT.: 01 43 93 615

E-POŠTA: jerca.legan@dc-magazine.com,

igor.savic@gzs.si

www.lions-club.si

GLAVNA UREDNICA: Jerca Legan

ODGOVORNI UREDNIK: Igor Savić

IZVRŠNA UREDNICA: Saša Mesarić

LIKOVNA ZASNOVA: Lijana V. Korda

TEHNIČNO UREJANJE: Klemen Tominšek

LEKTORICA: Ana Žabkar

FOTOGRAFI: Tina Ramujkić, Zaklop.com,

Mediaspeed.net

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: iStockphoto

REPRO PRIPRAVA, OSVETLJEVANJE IN TISK:

Delo TČR, d. d., Dunajska 5, Ljubljana

natisnjeno julija 2006 v 1.800 izvodih

VODSTVO DISTRIKTA 129

GUVERNER: Anton Camplin

VICEGUVERNERKA 1: Lorena Hus

ZAKLADNIK: Boštjan Pavlič

PREJŠNJI GUVERNER: Andrej Orel

P O M A G A M O .

Anton Camplin, beseda guvernerja

MozaikOdmevne dejavnosti lionov doma in v tujini

• Vesel zaključek šolskega leta• Leoni poročajo• Jimmy M. Ross – novi mednarodni predsednik LCI• Nagrajen center Dotik • Ashok Mehta pri nas

Intervju: Borut C. Šraj

56

10

STRAN / PAGE

14

Pravkar je prišel s poti. Istanbul, Bolgarija, Makedonija, Albanija, Črna gora, Dalmaci-ja, do avstrijske prestolnice. Že sedemkrat pa je po različnih kontinentih na mednarodne lions konvencije Borut C. Šraj vodil tudi slo-venske lione, od San Diega do mikronezijskih otokov Guam in Palau.

Naši mladi čudeži Za vsakega starša so njegovi otroci nekaj po-sebnega, pa naj bodo čisto povprečni ali stra-šansko pridni. Nekateri malčki pa v sebi res skrivajo velike talente. To so nadarjeni otro-ci: spretni šahisti kot Bobby Fisher, glasbeni geniji kot Mozart, slikarji kot Picasso, mo-gočni matematiki kot Pascal, zasanjani pes-niki kot Rimbaud ali vsestransko nadarjeni malčki kot Leonardo Da Vinci.

He just came from his trip. Istanbul, Bulgaria, Macedonia, Albania, Montenegro, Dalmatia to Austrian capital. Alredy seven times Borut C. Šraj has led slovenian lions round different continents on international conventions, from San Diego to Micronesian islands Guam and Palau.

Our young miracles For every parent his children are something special and it does not matter if they are av-erage or horrendously good. Some of our chil-dren have big talents hidden in them. Those are talented children: very good chess players as Bobby Fisher, musical geniuses as Mozart, painters as Picasso, mighty mathematicians as Pascal, lost in dreams poets as Rimbaud or multitalented children as Leonardo Da Vinci.

3LION

Klovnesa in njeni Rdeči noskiSlovenski otroci poznajo Evo Škofič - Mau-rer kot smešno klovneso Miko Mako, smeji-jo pa se ji tudi bolni otroci, ko pride v družbi zdravnikov z rdečimi noski na obisk v njiho-vo bolniško sobo.

Lioni slikarjiMed slovenskimi lioni je kar nekaj takih, ki so svoje življenje posvetili umetnosti. Tokrat smo pokukali za slikarska platna in izbra-li pet mednarodno priznanih in uveljavljenih akademskih slikarjev, ki svoj pogled na svet razkrivajo skozi barve!

Pogled naprej6. konvencija in 10. skupščina Zveze lions klubov Slovenije Distrikt 129V Kongresnem centru Perla v Novi Gorici je 26. in 27. maja potekala 6. konvencija Zveze lions klubov Slovenije Distrikt 129. Na 10. skupščini Zveze lions klubov Distrikt 129 – Slovenija se je zbor delegatov zahvalil letoš-njemu guvernerju Andreju Orlu in za bodo-čega guvernerja izvolil Antona Camplina.

Klubsko ogledalo

Mednarodne dejavnostiSrečanje mednarodnega vodstva LCI v SlovenijiSlovenski lionizem je s sprejemom organiza-cije rednega srečanja najvišjega vodstva sve-tovne lionistične organizacije doživel svoje-vrstno mednarodno priznanje. Gre namreč za prvo tovrstno srečanje na področju Sred-nje in Vzhodne Evrope nasploh in prvo na področju Evrope po letu 1994. Od 22. do 29. marca 2006 slovenski lioni in lionke v Po-rtorožu gostimo Mednarodni svet direktor-jev LCI. Mednarodna konvencija LCI Boston 2006

Zadnja besedaAnja Cipot PustatičnikBodoča predsednica slovenskih leo klubov je energična oseba – zavzeta v dobrodelnih de-javnostih, polno zaposlena kot vodja kontro-linga v Jubu, aktivna igralka hokeja na tra-vi in jadralka.

Clown and her Red nosesSlovene children know Evo Škofič-Maurer as funny clown Miko Mako and also sick children are laughing at her when she comes in socie-ty of doctors with red noses to visit their hos-pital rooms.

Lions paintersBetween Slovene lions there are quite a few that have devoted their lives to art. We peeped for cancvases this time and chosen four inter-nationally confessed and enforced academic painters, that are uncovering their own wiev thru colours!

A look ahead6th convetion and 10th assembly Union of lions clubs for Slovenia Districk 129On 26th and 27th of May there was a 6th con-vetion of Union lions clubs in Slovenia Distrikt 129 held in congressional center Perla in Nova Gori-ca. On 10th assembly of Union lions clubs Distrikt 129– Slovenia the chorus of delegates thanked this years governor Andreju Orlu and they elect-ed Antona Camplina for future governor.

Club’s Mirror

International ActivitiesInternational board of directors meeting of the Lions Club InternationalSlovene lionizem has with acceptance of or-ganization for regular encounter of high-est management world lionistic organization lived to see peculiary international confession. You see, it is first such encounter in the places in Middle and East Europe generaly, and the first encounter in Europe since round year 1994. From 22nd do 29th of March 2006 slovene lions are hosting in Portorož International world of managers of LCI. International conventionLCI Boston 2006

The Last Word Anja Cipot PustatičnikFuture president of Slovene Leo clubs is a en-ergetic person – occupied in cheritable acctiv-ities, fully employed in Jubu, active player of field hockey and a seilor.

16

STRAN / PAGE

30

18

26

30

20

16

22

18

26

Preprosto tako, da izpolnjujemo

obljube. Naœi na@rti so pogumni in

drzni, naœi koraki trdni in zanesljivi.

Z urejenostjo procesov in razvojem

na novih podro@jih zviœujemo

vrednost dru¡be, pove@ujemo

zadovoljstvo delni@arjev ter krepimo

zaupanje zaposlenih in poslovnih

partnerjev. Svoje uspehe vedno

delimo s tistimi, ki jih znajo ceniti.K

RE

ATTI

VA

• Sava, d.d. • Savatech, d.o.o. z zunanjetrgovinsko mrežo • Sava - GTI, d.o.o. • Sava Rol, d.o.o. • Sava IP, d.o.o. • Sava Nova, d.o.o.• Sava Medical in storitve, d.o.o. | • Sava - Schäfer, d.o.o. | • Golf in kamp Bled, d.d. • Grand Hotel Toplice Bled, d.o.o.• Golf in Park Hoteli Bled, d.o.o. | • Terme 3000, d.d. • Terme Radenci, d.o.o. • Terme Ptuj, d.o.o. • Terme Lendava, d.d. | • Ensa, d.o.o.

Družbe:

Dragi in spoštovani člani in članice lions in leo klubov.

Najprej se vam iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje, saj ste mi na letošnji skupščini v Novi Go-rici preko svojih delegatov zaupali opravljanje gu-vernerske naloge.

Neposredno po mednarodni lions konvenciji v Bo-stonu koristim priložnost za posredovanje »odprte-ga pisma« vsem vam o programu našega dela, pri-oritetah in zastavljenih ciljih v tem letu, kar sem predstavil tudi na skupščini, prilagam pa tudi ne-kaj osebnih misli.

V našem letošnjem programu dela ...... postavljamo kot primarno in najpomembnejšo

nalogo prijateljsko in kvalitetno, tudi osebno komu-nikacijo z vitalno najpomembnejšimi celicami naše organizacije – klubi. Brez aktivnih in uspešnih klu-bov in njihovih članov tudi dobre organizacije ne more biti! Tako kot se menjajo družbe in sistemi v njej, se mora menjati in prilagoditi tudi odnos čla-ni–klub–distrikt–LCI. Manj mora biti formalizma in več samoiniciative in različnih kreativnih in spe-cifičnih akcij, tudi rekreativnih in prijateljskih. Boljbo oblika delovanja v klubih pestra, zanimiva in spe-cifična, tem bolj bomo razpoznavni v lastnem okoljuin tem bolj bomo zadovoljili potrebe in interese oko-lja, v katerem živimo in delujemo, naša organizaci-ja bo vabljiva tudi za nove člane.

V Sloveniji je na zemljevidu Lions še kar nekaj »sivih lis«. Koristno in lepo bo, da resničnost iz-reka »bolje je pomoč dajati, kakor jo sprejemati« in vso čudovitost in moč »podarjanja« kot takšne-ga spoznajo tudi ta okolja z ustanavljanjem novih LK. Lani so lions klubi po svetu podarili okrog 521 milijonov ameriških dolarjev in opravili 64 milijo-nov prostovoljnih ur za dela v lastnem okolju, kar je sorazmerno enoletnemu polnemu delavniku 31.000 zaposlenih!

Naše ostale aktivnosti v programu:PR – obveščanje javnosti in komunikacija klubi–

distrikt–LCI postaja pomembno področje dela. Me-diji humanitarnim aktivnostim praviloma posvečajo manj prostora in pozornosti, vendar se njihov odziv ob primernem posredovanju informacij, predvsem o lokalnih akcijah, lahko spremeni. Podatki o članih in naših aktivnostih morajo biti pravočasno posre-dovani na sedež organizacije LCI, saj sicer aktiv-ni klubi o svoji aktivnosti ne dobijo potrditve v po-ročilih. Iz teh poročil izhajajo tudi finančne obvez-nosti za del članarine, ki pokriva administrativne stroške, ki so minimalni. Ves denar za humanitarne namene ostaja do dolarja strogo namenski. Posodo-

BESEDA GUVERNERJA

LION 5

bljena in ažurirana bo tudi domača spletna stran, ob pomoči oglaševalcev bomo nadaljevali z izdaja-njem revije Lion, v kateri naj se zrcali tudi vse do-gajanje v klubih.

Pomoč slepim in slabovidnim (Sight First I in II) ostaja tudi naprej naša skupna aktivnost. Nekaj po-datkov bo dobrodošlih za poznavanje razsežnosti potreb: skoraj 37 milijonov ljudi na svetu je slepih, 80 % primerov slepote je mogoče preprečiti ali zdra-viti. S končanim projektom Sight First I in zbrani-mi 375 milijoni ameriških dolarjev se je zmanjšala izguba vida 24 milijonom ljudi, zdravili so 65 mi-lijonov ljudi z rečno slepoto, izboljšali vid 4,6 mi-lijonom bolnikov s katarakto, 100 milijonom bolni-kov omogočili zdravljenje očesnih bolezni, zgradi-li in razširili so 1258 očesnih bolnišnic, zgradili 30 otroških očesnih centrov …

Na osnovi temeljite študije je bil na lanski kon-venciji v Hongkongu sprejet projekt Sight First II, ki bo uspešno nadaljeval projekt I, saj je ogroženost vida v svetu v porastu, vsako minuto oslepijo no-vi otroci.

Donatorstvo za Sight First kot globalno pomoč preko skladov v okviru SF ali LCIF moramo ločiti od primarne možne in realne potrebe po pomoči pri-zadetim v lastnem okolju.

Sodelovanje v LCIF, največjem mednarodnem dobrodelnem skladu, ki ga vodimo lioni, deluje in

pomaga globalno in sistemsko ter nujno ob katastro-fah. V Sloveniji smo iz tega sklada ob lanskih po-plavah v 24 urah prejeli 10.000 ameriških dolar-jev pomoči (naša skupna donacija v ta sklad v le-tih 2000–2005 pa je bila le 3.470 ameriških dolar-jev). Praviloma ne gre za velik vložek posamezni-ka, a zbrana vsota postane kar precejšnja, če je da-rovalcev veliko.

Zavedamo se potrebe po nadaljnjem sodelovanju v programu leo klubov in pomembnosti le-teh, saj ka-žejo veliko mero samoiniciative in kreativnosti. Od-lično so organizirali več domačih in mednarodnih akcij. Delovali bomo kot njihovi sponzorji in men-torji z vsemi finančnimi obveznostmi. V svojem le-tošnjem programu napovedujejo kar mini eksplozijo novih klubov – ob 17 dosedanjih še 7 novih! Iskre-ne čestitke in pohvalo za takšen podvig jim dajem že zdaj!

Nadaljevali bomo tudi z ostalimi dejavnostmi, ki jih uspešno izvajamo že leta, in jih celo popestrili. Te dejavnosti so: MERL – timsko delovanje, med-narodna dejavnost, pomoč otrokom, borba proti raz-nim oblikam zasvojenosti, pomoč ostarelim, varstvo okolja, izmenjava mladih, plakat miru, kongresna dejavnost, pomoč slušno in govorno prizadetim ose-bam, kultura in kulturna dediščina, sredozemska li-onistična pobuda.

Sodelovali bomo z lioni drugih distriktov in dru-gimi humanitarnimi organizacijami, posebej, kjer obstajajo skupni regijski interesi ali preprosto želja po druženju.

Pripravili bomo akcijo »odprtih vrat« v lions in leo klubih za prikaz našega delovanja širši javnosti in zainteresiranim posameznikom, morda tudi na-šim bodočim članom.

Omogočili bomo nabavo novih uniform distrikta.

Zaključna misel:Ob spoštovanju Kodeksa in etičnih načel, ob tim-

skem delu, prizadevnosti članov kabineta in vsakega posameznega člana naše organizacije bomo uspeš-ni tudi to leto. Ustvarimo ugodno vzdušje za na-še sožitje in aktivnosti v klubih in okoljih, kjer živi-mo in delamo. Tako bomo ustvarili dobre pogoje za našo posamezno in skupno zorenje v dobrega liona, kar je tudi sinonim za dobrega človeka, širokega in odprtega srca in duše. Z vašo pomočjo mi bo guver-nerstvo kot koordinatorska naloga predstavljala za-dovoljstvo in prijetno nalogo, kar izkazujem tudi v sloganu: Oplemenitimo odnose!

vaš guvernerAnton Camplin

6 LION

MOZAIK

VESEL ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETAAnja Pustak Lajovic se je ob zaključku 4. razre-da v šoli za slepe in slabovidne v Ljubljani raz-veselila Braillove vrstice in računalnika, ki ji ga je podaril Lions klub Brin Trbovlje.

Anja Pustak Lajovic z mamico

Računalniki so postali sestavni del življenja otrok in mladine. Čeprav so programska orodja že prilagojena tudi ljudem z raznimi okvarami, morajo slepi uporab-ljati Braillovo vrstico, ki žal predstavlja izjemne izdat-ke. V Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljub-ljani je obiskovala četrti razred tudi Anja, za katero so Braillovo vrstico in računalnik kupili lioni iz LK Brin Tr-bovlje. Predstavnica LK Brin Meta Stošicki je poveda-la, da so se v klubu odločili, da bodo spremljali šola-nje male Anje: »Zavedamo se številnih socialnih pro-blemov v Zasavju. Še posebej hudo pa je, če je otrok v takem okolju slep. Takšen otrok in njegova družina

OB KONCU GUVERNERSKEGA LETA –IN ZAČETKU NOVEGA

Dragi lioni!Čas neizbežno beži. Leto je sicer komaj kaj

več kot trenutek proti večnosti, v mojem življe-nju pa je preteklo leto pustilo neizbrisen pečat. Priznati moram, da vseh zastavljenih ciljev ni-sem dosegel, gotovo pa sem spoznal vso veliči-no našega gibanja, tako pri nas kot v svetu, saj sem imel v času svojega guvernerstva več kot 60 srečanj z lioni Slovenije in celega sveta. Srč-no upam, da je seme prijateljstva, strpnosti in pozitivnega razmišljanja, ki sem ga skušal zase-jati, vzklilo in pognalo trdne korenine. Moj mo-to guvernerja Distrikta 129 – Slovenija je bil »Pri-jatelji v lionizmu«, trudil sem se, da bi ga udeja-nil. Zaključek letošnjega lionskega leta, kronan z uspešno izvedeno skupščino, pa me utrjuje v prepričanju, da sem vsaj deloma uspel.

Naše geslo je We Serve – pomagamo – in le enotni v našem poslanstvu lahko storimo več za razvoj družbe in odpravljanje stisk naših bliž-njih. Slovenci imamo izostren čut za solidarnost. Prepričan sem, da je ta čut za solidarnost eden temeljnih razlogov, da se je v Sloveniji ideja lio-nizma tako uspešno zasejala in obrodila boga-te sadove. Žal je naše delo bolj opaženo in ce-njeno v tujini kot doma. A nič zato; naše giba-nje raste in se krepi in iz dneva v dan smo s svo-jimi deli bolj opazni in prepoznavni, predvsem pa se veča število mladih, ki stopajo v naše vr-ste, saj se število leo klubov nenehno poveču-je. Žar in iskrenost leonov sta mi marsikdaj ka-zala, kje je prava pot, in za vse, kar so storili, sem

jim še posebej hvaležen. Naš model ustanavlja-nja in vodenja leo klubov bo v bodoče prevzela celotna svetovna organizacija, kar je še poseb-no priznanje.

Živimo v času, zaznamovanem z grobostjo, nasiljem in nestrpnostjo do drugačnosti, žal ži-vimo v času, prežetem z brezbrižnostjo do živ-ljenjskih zadreg in zagat »malega« človeka. V tem vrtincu je lionistično gibanje, ki na našem planetu združuje skoraj poldrugi milijon dobro-mislečih in prav tako dobro delujočih članov, ne samo svetlo, temveč tudi nujno potrebno giba-nje. V preteklem letu smo gostili najvišje pred-stavnike lionističnega gibanja in s tem pripomo-gli k njegovi utrditvi in graditvi povezovanja. S posluhom in požrtvovalnim delom slovenskih lionov smo uspeli ponesti podobo naše domo-vine v širni svet in dograditi podobo gibanja, ki je že dodobra zaznamovalo sodoben čas.

Tu smo zato, da pomagamo in ustvarjamo pogoje za boljši svet. Za to smo se odločili in na-ša odločitev ostaja trdna, prav tako kot dejanja, s katerimi smo se kot člani lionistične druščine in kot državljani po geografskih izmerah majh-ne, po širini duha pa velike dežele evropskih na-rodov, že dokazali.

Hvala vam, ker ste mi stali ob strani, brez vas ne bi bil tako uspešen. Zaupal sem vam in ob slovesu mi je neizmerno lepo, ko čutim, da se ni-sem zmotil.

Vaš prijatelj v lionizmu Andrej Orel

MEDNARODNI LC GOLF TURNIR LIONS 2006

Konec septembra, natančneje 23., Lions klub m2m Vroc-lav iz Poljske v slikoviti pokrajini Šleziji pripravlja velik med-narodni golf turnir Lions 2006 in golf akademijo s trenerji iz ZDA in Poljske. Organizatorji pričakujejo 144 tekmovalcev v treh kategorijah, najboljše pa čakajo privlačne nagrade. Se-veda so za udobje gostov poskrbeli v sodelovanju z atraktiv-nim spa hotelom v bližini igrišča. Prijave pošljite do 4. sep-tembra na: golf-lion@lionsclub.pl

7LION

MOZAIK

HUMANITAREC LETA 2006Dobitnik letošnje nagrade humanitarec leta je Shri Diochand Savraj Gar-

di iz Bombaja v Indiji. Nagrado je uradno prevzel 4. junija na letni konvenciji v Bostonu. Najvišjo nagrado organizacije si je prislužil z donacijami v vrednosti 200 tisoč ameriških dolarjev za fundacijo LCI. Zanimivo je, da se je Gardi upo-kojil že pri devetinštiridesetih letih, zapustil pravniško pisarno in posvetil živ-ljenje pomoči drugim tako, da je vodil projekte izgradnje šol v revnih vaseh, še posebej šol za deklice, ki v Indiji nimajo veliko možnosti za izobraževanje. Ustanovil je The Dipchand Gardi Charity Trust, ki letno nameni različnim pro-jektom (v šolah, bolnicah, domovih za ostarele) okoli 80 tisoč dolarjev. Med preteklimi dobitniki nagrade humanitarec leta lahko omenimo tudi nekdanje-ga predsednika ZDA Jimmyja Carterja in dobrotnico Mati Terezo.

S. M.

LEONI POROČAJO

JIMMY M. ROSS – NOVI MEDNARODNI PREDSEDNIK LCI

Učenci Zavoda za slepo in slabovidno mladino so pripravili pravljično igrico Muca Copatarica.

Jimmy M. Ross je pred letom dni na medna-rodni konvenciji v Hongkongu prejel položaj pr-vega vicepredsednika organizacije Lions. V me-stu Quitaque v ameriški zvezni državi Teksas ro-jeni Ross je poslovnež in sodnik v pokoju, ki je v največji humanitarni organizaciji aktiven že od leta 1969, kot član domačega kluba Quitaque. Predsednik kluba, guverner distrikta, tudi sekre-tar večokrožnega distrikta, mednarodni direk-tor … so le nekatere od njegovih visokih funkcij v organizaciji. Prav tako številne nagrade z naj-višjo: ambasador dobre volje.

Z ženo Veldo sta starša trem hčerkam, Julie, Janet in Sammie Dee, ki z njima aktivno sprem-ljajo delovanje organizacije Lions. Najstarejša Julie pa ima tudi že dve leti staro hčerkico.

S. M.

Jimmy in Velda Ross sta marca obiskala Slovenijo.

V prijetnem okolju hotela Mons so 19. junija letno poročilo o svojem delu predstavili slovenski leo klubi. Dogodek, v katerem smo spoznali tako aktualne kot tudi bodoče predsednike leo klubov, je povezoval dosedanji predsednik leo klubov Aleksander Šinigoj. Mladi so bili veseli pozornosti, ki so jim jo namenili nekateri ugledni lioni in častna gostja županja Ljubljane Danica Simšič. Kaj pri-čakuje v prihodnjem letu, ko bo prevzela vodenje leo organizacije, smo vprašali Anjo Cipot: “Prav gotovo se veselim prihodnjega leo leta, saj imamo pred sabo dobro zastavljeno delo mojih predhodnikov in izvrsten tim leonov, ki se aktivno vključujejo tako v delovanje distrikta kot tudi v klubske aktivnosti. Naše glavne naloge so širiti leo poslanstvo med mladimi v Sloveniji, motivacija in ohranjanje članstva v klubih, povezovanje klubov, razvoj organizacije Leo distrikta 129, iz-vedba nacionalne konvencije in mednarodno udejstvovanje.”

S. M.

Anji sta Braillovo vrstico in računalnik predala Meta Stošicki in Roman Grilc, predsednik LK Brin v lionističnem letu, ki se pravkar začenja.

potrebujeta še več pozornosti in pomoči. Anjo smo vzeli za svojo. Sprem-ljamo njeno šolsko pot, ji stojimo ob strani in ji pomagamo.«

O slepoti in mali deklici iz Trbovelj smo slišali že pred štirimi leti, ko so lioni iz LK Brin na očesni kliniki v Ljubljani organizirali prodajno likovno razstavo, namenjeno ustanovitvi fonda za malo Anjo. Od tedaj dalje so lio-ni vseskozi v povezavi z Zavodom za slepo in slabovidno mladino.

Foto: Zaklop.com

8 LION

MOZAIK

ZAKLJUČEK PROJEKTA ČOLNI ZA ŠRILANKO

NAGRAJENCENTER DOTIK

Slavnostna prireditev je bila februarja v Negambuju.

Predsednik LK Ljublja-na Miro Bo-gataj je apri-la na srednji šoli za sle-pe in slabo-vidne pre-dal dva pri-lagojena ra-čunalnika in Braillovo vrstico sle-pemu glas-beniku, ki se preživlja z iz-delavo zgoš-čenk z glas-bo svojega ansambla.

Pred petimi leti smo začeli s projektom učne pomoči za slepe in slabovidne učence in dijake, ki ga izvajajo prizadevni prostovoljci skupaj z mladimi člani. Prvo leto nam ga je financirala ni-zozemska ambasada v Sloveniji, v enem od naslednjih let nacionalna agencija Movit mladina, ki financira evropske projekte za mlade, potem smo ga nekaj časa financirali sami. Projekt je z le-ti prerasel meje učne pomoči in mladi so na društvu ustanovili center Dotik – center za aktiv-no življenje mladih z okvaro vida skupaj z videčimi. Ustanovili so ga slepi in slabovidni študent-je, ki študirajo v Ljubljani, ter videči prostovoljci, tudi študentje različnih študijskih smeri. V dru-štvu je zdaj včlanjenih kar 25 rednih študentov, 7 dijakov in 21 osnovnošolcev, prostovoljcev pa je šestnajst.

Februarja 2006 smo projekt Center Dotik prijavili na razpis avstrijske zasebne fundacije UNRUHE, ki je razpisala 15 nagrad v skupni višini 42.000 evrov za inovativne in ustvarjalne soci-alne projekte. Razpis je bil objavljen na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne za-deve. Marca nas je poklical Günther Lanier in nam povedal, da je naš projekt Center Dotik med sedmimi najboljšimi projekti. Konec marca nas je tudi obiskal, pet naših udeležencev projekta pa se je udeležilo slavnostne podelitve nagrad Sozial Marie 2006. Na Dunaju so preživeli tri pri-jetne dneve in prejeli priznanje ter nagrado v višini 1.000 evrov. Na razpis je bilo prijavljenih 306 projektov, med njimi 22 projektov organizacij iz Slovenije (naš edini nagrajen). Naj navedem ne-kaj besed iz uradne obrazložitve: »Dopolnilna učna pomoč in socialna integracija slepe in slabo-vidne mladine. Prostovoljci, med njimi jih je veliko tudi samih slepih in slabovidnih, za minimal-no žepnino nudijo učno pomoč. Poleg tega organizirajo redna srečanja, delavnice, zabave, pre-davanja …, ki jih obiskujejo slepi in slabovidni. Žirija je ugotovila veliko osebno zavzetost mla-dih in raznolikost aktivnosti. V centru Dotik se zavzemajo za področje, ki je vse prepogosto spre-gledano.« Po podelitvi nagrad smo dali še izjavo za avstrijsko televizijo, sledila pa je pogostitev s prijetnim druženjem.

Veseli nagrade jo bomo po vsej verjetnosti uporabili za poletni tabor dotikovcev na morju, hkrati pa je to veliko priznanje za neprecenljivo delo, ki ga v projektu opravljajo vsi naši prosto-voljci. Mladim je treba zaupati in jim čim prej dati priložnost za delo in potrjevanje.

Ker so rezultati projekta zelo dobri, želimo z njim nadaljevati, za kar seveda potrebujemo sredstva. Uradno je bil projekt namreč zaključen konec leta 2005. Ponovno smo ga prijavili ta-ko na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kot tudi na že ugodno rešen razpis Mestne občine Ljubljana.

Barbara Krejči – Piry

Leo Slovenia za ribiča Manawaduja Nimala

Že dve leti in pol sta minili, od-kar je uničujoči val na Šrilanki po-kopal trideset tisoč ljudi in nešte-te pustil brez strehe nad glavo ter jih oropal bližnjih. Čeprav je otok v Indijskem oceanu žaloval, tragedi-ja ljudem ni uničila volje do življe-nja. Pravi korak so storili leo in li-ons klubi glavnega mesta, ki so se zbrali, da bi pomagali žrtvam ka-tastrofe. Na pomoč jim je priskoči-la mednarodna združba Network of Friends, s pomočjo katere so domačim humanitarcem priskoči-li na pomoč leoni in lioni iz Nem-čije, Italije, Nizozemske, Avstrije in Slovenije. Skupni projekt je bil za-stavljen v dveh stopnjah: takojš-nja najnujnejša pomoč in konkret-ni projekti, ki poskušajo normali-zirati življenje prizadetim ribiškim družinam.

tih obalnih območjih, dobilo nove motorne čolne. Vesela predaja čolnov je bila letos sre-di februarja, slovenske čolne z imeni Leo Slo-venia, Leo Sila Sloveni-ja in Lion Polonca pa so prejele družine Nimal, Soysa in Kosala.

S. M.

Novi čoln Lion Polonca na obali

Projekt se je pričel prav v ča-su programa izmenjave mladih iz Nemčije, Avstrije in Slovenije leta 2005. S pomočjo, ki je prišla iz teh držav, je petnajst družin, ki so bi-le izbrane med tridesetimi ribiški-mi družinami na najbolj prizade-

9LION

MOZAIK

ASHOK MEHTAPRI NASSpomladi, ko se je leto njegovega predsedovanja mednarodni organizaciji Lions Clubs počasi bližalo koncu, nas je spet obiskal. Tokrat ob priložnosti mednarodnega sveta direktorjev LCI v Portorožu konec marca. Nekdanji predsednik LC Ashok Mehta.

Dobro poznate humanitarno dejavnost. Kaj bi rekli, kako jo svet sprejema, se ljudje zavedajo njene pomembnosti ali je le izgovor za čisto vest tistih z več sreče?

»Plemenito je, da ljudje, ki so imeli srečo v življenju, namenijo pozornost manj srečnim. Že to, da imaš možnost pomagati, je blago-slov. Taki ljudje so zgradili organizacijo, kate-re del smo in ki je najuspešnejša in največja na svojem področju. Velikokrat me sprašujejo, kaj imam od tega, da sem aktiven v organizaciji Lions. Pravim jim, da tako dobim možnost po-magati po svojih najboljših močeh.«

Zakaj prav Lions Clubs International?»Je najbolj nepristranska humanitarna orga-

nizacija na svetu. Ni nobene podobne, ki bi se ne ozirala na vero, barvo kože, nacionalnost …«

Kaj je najpomembnejša ugotovitev, do katere ste prišli v letu, ko ste predsedovali LCI?

»Da entuziazem po pomoči drugim ne usi-ha! Še vedno ga vidim v ljudeh in to me nav-dušuje. Kot kaže, je strast, pokazati srce in vo-ljo, neizčrpna.«

Kako bi opisali trenutno stanje organizacije Lions v vaši domovini Indiji?

»Rastemo, smo drugi po velikosti za Združe-nimi državami Amerike in drugi po številu čla-nov. Celotna tradicija lionizma ima sicer de-vetdeset let, a v Indiji delujemo petdeset let. In ponosen sem na dejstvo o naši aktivnosti, da kar lioni v Indiji naredijo v enem dnevu, po svetu lahko šele v enem letu.«

Bi lahko izpostavili kakšno prigodo, zgodbo, ki vam je sedla v srce?

»Zanimiva … Pred kratkim sem prejel pis-mo, za katero nisem mogel ugotoviti, s čim je zapisano. Črnilo ni bilo črno niti modro, tu-di zeleno ne … Bilo je nekaj temnordečega in ugotavljal sem, kdo bi mi ga lahko poslal in zakaj. No, bil je John Okubo, ki je prišel v In-dijo na transplantacijo ledvice. Pisal mi je, da po povratku domov lepo okreva in da je šel k zdravniku, da mu vzame nekaj krvi, s katero se je odločil napisati pismo. Zakaj? Da bi se tako na nek način zahvalil majhnemu mestu Mairu-bi, kjer so našli darovalca zanj.«

Sestanek direktorjev je prvič organiziran na tem koncu Evrope, kako ste zadovoljni z njim?

»Sestanek direktorjev je fantastično organi-ziran, sam kraj, kjer smo, pa še toliko bolj ču-dovit in romantičen. Slovenski lioni so se v enem letu res odlično pripravili na ta vrh vod-stva organizacije LCI. Vesel sem, da smo se od-ločili pripraviti srečanje na vzhodnocentral-nem delu Evrope, saj ko sem videl, kako dobro delujejo tukaj naši prijatelji, mi je bilo jasno, da jim bo uspelo.«

Kako je vaše zasebno življenje prežeto z lionizmom?

»Daje mi zadovoljstvo. Uživam v tem, da lahko spremljam rezultate dela v svojem klu-bu, distriktu, vsej organizaciji. Hkrati pa vpli-va tudi na mojo družino, saj z ženo veliko po-tujeva, sploh v zadnjem letu, ko predsedu-jem LCI.«

Imate kaj otrok?»Imava hčerko, ki je tudi lionka in članica

skupnosti Melvin Jones. Seveda tudi ona uživa v lionizmu, trenutno pa živi v ZDA.«

Saša Mesarić; foto: Dean Dubokovič

10 LION

INTERVJU

BORUT C. ŠRAJPravkar je prišel s poti. Istanbul, Bolgarija, Makedonija, Albanija, Črna gora, Dalmacija, do avstrijske

prestolnice. Bila je turistična pot z avtobusom in on tisti, ki se mu na potovanju sledi, vodič. Če bi rekli, da

je prepotoval svet, bi bilo preskromno, saj ga je bolj prehodil, preživel … Že sedemkrat pa je po različnih

kontinentih na mednarodne konvencije vodil tudi slovenske lione, od San Diega do mikronezijskih otokov

Guam in Palau. Zdaj nam je v svoji pisani kuhinji sredi Ljubljane kuhal indijski čaj.

SAŠA MESARIĆ; FOTO: TINA RAMUJKIĆ

Borut Šraj, bi lahko rekli, da ste vi tisti, ki ste slovenske lione dobe-

sedno popeljali po svetu?“Preden sem se začel ukvarjati z organizaci-

jo potovanja na svetovno konvencijo, so se ne-kateri naši priključili Avstrijcem ali Nemcem. Prve tri leta sam Janez Bohorič kot prvi gu-verner. Moje vodenje pa se je začelo s San Di-egom. Ker se ukvarjam s turizmom in orga-niziram precej nenavadna potovanja, sem v tistem času pripravljal kalifornijske vinske poti, kar so izvedeli člani našega LK Bled. Predlagali so mi, zakaj se ne bi lotil organiza-cije potovanja na svetovne lions konvencije po zmernejših cenah, kot so jih imeli naši sosed-je. Sprejel sem izziv in okoli dvanajst, petnajst slovenskih leonov peljal na konvencijo v San Diego. Ko smo kasneje to objavili, se je vsul plaz zanimanja in naslednje leto nas je na Ha-vaje potovalo kar petdeset. Tam je postal naš guverner Slavko Stošicki.”

Vabljivo potovanje …“Res, bilo nas je celo več kot Avstrijcev. Za

veliko zanimanje so bili malo krivi tudi sa-mi Havaji, hkrati pa tudi to, da sem uspel vse organizirati relativno poceni. Konvenciji je sledilo čudovito potovanje še na druge oto-ke, ležanje na plažah … Ko smo lani poto-vali na konvencijo v Hongkong, so imeli ne-kateri naši člani sicer željo videti tudi Kitaj-sko, a sem jim hotel predstaviti nekaj čisto posebnega. Peljal sem jih v Mikronezijo, na otoka Guam in Palau. Bili so navdušeni, saj česa tako eksotičnega morda nikoli ne bi do-živeli. Letos gremo pa v Boston in potem še na Islandijo.”

Turizem je celo vaša družinska strast, da ne rečem posel …

11LION

“Res, imamo družinsko podjetje, turistično agencijo Okarinatours. Tudi moja hči Kriya je končala študij turizma v Portorožu in je v teh krogih zelo iskana, saj obvlada angle-ški in francoski jezik, kar ni običajna kom-binacija.”

Kako je z letošnjimi potniki na svetovno konvencijo? Se je Boston izkazal za pri-vlačno destinacijo?

“Ni veliko potnikov v Boston. Mislim, da je bil kar nogomet kriv, da so se mnogi od-ločili ostati doma. Žal letos zaradi bolez-ni ne bom mogel z njimi. Postkonvencijsko potovanje je Islandija, nekaj čisto novega in drugačnega. Škoda, ker se na ta potova-nja odpravimo vedno isti člani. Vseh je tisoč dvesto, a na konvenciji vedno istih petnajst. Včasih je bila morda težava s promoviranjem poti, a zdaj, ko imamo revijo, je to veliko laž-je. Zagotovo pa je tamkajšnja evforija nekaj, kar bi moral vsak lion doživeti. Vsi čutimo medsebojno povezanost, pripadnost organi-zaciji, kot ena družina. H komurkoli pristo-piš, te pozdravi, pove kaj o sebi, svoji državi,

INTERVJU

izmenjata si značke. In ker vprašanja kar le-tijo, lahko o svoji deželi veliko poveš. Tako je tudi Slovenija kar poznana, saj vedno ne-kako vzbudimo pozornost. Veliko je razstav, delavnic, razgovorov. Slovenci smo dvakrat celo organizirali slovenske večere, to je dru-ženje s projekcijo, filmčkom o deželi, pogo-stitvijo. Treba je pretihotapiti nekaj doma-če hrane (smeh) … je pa res, da organizacija takega večera zahteva kar nekaj ljudi, ki za-njo skrbijo.”

Kako se vi spominjate prve konvencije, ki ste se je udeležili? Ste začutili to tako imenovano olimpijsko vzdušje?

“Bilo je zelo lepo presenečenje. Šele na mednarodni konvenciji se zaveš, kako je to resnično velika organizacija. Na Havajih nas je bilo recimo trideset tisoč. Že sama pro-cesija je trajala kar nekaj ur, da smo se vsi sprehodili po mestu. Si predstavljate to v Sloveniji? No, mednarodne konvencije pri nas verjetno ne bi mogli organizirati, saj ni-mamo niti toliko hotelov, kot bi bilo gostov. V času srečanja celo mesto živi za lionizem.

Napisi in pozdravi na vsakem koraku, v tr-govinah popusti v ta namen, celo potniški promet je brezplačen …”

Koliko je to vzdušje predano humanitar-nosti ali predano samemu sebi?

“Mislim, da je oboje in oboje tudi srečaš. Res gre v veliki meri za prestiž, saj se na enem mestu zberejo zelo ambiciozni ljudje, na visokih položajih, vodje velikih podjetij. Tudi taki, ki so darovali po milijon dolarjev v humanitarne namene. Pa čeprav morda vsi nimajo čistih namenov, morda kdo reče, da seveda, saj tako ne rabijo plačati davkov, jaz pravim, da kakorkoli že, denar je šel v do-brodelne namene. Veliko je na srečo pravih entuziastov, ljudi, ki so tukaj zaradi samega lionizma. In na drugi strani tistih, ki so se v teh krogih znašli zaradi kakšnih čisto svojih interesov. A z leti se, tako kot v vsaki skup-nosti, to “prefiltrira”.”

Kdaj ste se vi srečali z lionizmom?“Pravzaprav je bilo to okoli trideset let na-

zaj v Indiji. Po nesrečnem slučaju sem pa-

12 LION

del iz Tadž Mahala in pristal v bolnici, ka-mor so me prišli pogledat indijski lioni. Pri-nesli so nekaj sadja, piškotov, tudi denarja za zdravila. In tako sem prvič, ko se je ponudi-la priložnost, da se včlanim v lions klub, to z veseljem sprejel. Čutil sem neko dolžnost, da to prijaznost povrnem in tudi jaz nekoč po-magam drugim.”

In mnogo let kasneje ste postali blejski lion.

“Bil sem ustanovni član LK Bled, leta 1993. Združilo se nas je nekaj Blejcev, ki se morda sicer ne bi nikoli družili, a ker je v klubu do-bro imeti člane z različnih področij, smo se ujeli. Jaz sem imel takrat gostilno na Bledu. No, gostilničar pride klubu zelo prav (smeh)

… saj veste: imamo doktorja, če kdo zbo-li, kakšnega pravnika, da kaj spiše. Skratka, dobro nam gre in pri ustanovnih članih ni tistega rešeta, da bi se s pristopom novega člana morali strinjati vsi člani.”

Na Bledu zdaj delujeta dva kluba, kar je relativno veliko za takšno mestece.

“Naš je bil prvi, leta 2001 pa je nastal še LK Bled Golf. Bled Golf je že obstajal kot klub poslovnežev, ki pa se je nato odločil za, recimo, preusmeritev v lionizem. Po mojem

INTERVJU

Najbolj dobrodošle so nove ideje. Imate vi kakšno, ki bi jo želeli uresničiti?

“Že dolgo časa imam zamisel, da bi v Slo-veniji ustanovili klub tujcev. Tak, angleško govoreči. Pri nas je vse več ljudi iz celega sveta, tudi zelo vplivnih, ki bi svoja sreča-nja lahko odlično izkoristili za dobrodelnost. Verjetno bi bil zanimiv tudi njihov način zbi-ranja sredstev. Na Bledu se denar zbira tudi z golf turnirjem, v Ljubljani z velikim ple-som. Kdo ve, česa bi se domislili oni.”

Igrate golf?“Ne, sem ga pa veliko fotografiral. Sem po-

potnik in nemirna duša, morda je golf pre-več umirjen zame.”

Prej ste omenili gostilno na Bledu in tu-di član blejskega kluba ste. Ali to po-meni, da ste Gorenjec, ki je trenutno v Ljubljani?

“Ne, sem Ljubljančan. No, natančneje: moji so bili iz Radomelj, a sem v Ljubljani zrasel. Hkrati pa veliko bolj državljan planeta Zem-lja kot pa Slovenije. Na cesti sem od svojega devetnajstega leta. Nomad.”

Kaj se je zgodilo pri devetnajstih?“Šel sem v Indijo in tam ostal pet let. Vrgel

mnenju je dobro imeti dva kluba, saj je tu-di delovanje veliko lažje, kadar število čla-nov ni večje od petintrideset, ni toliko težav z usklajevanjem, organiziranjem.”

Ker lions klubi delujejo s svojimi huma-nitarnimi akcijami predvsem lokalno, me zanima kako gre vam, Blejcem?

“Vsak lions klub naj bi poskrbel za svoj kraj in poskušal pomagati pri reševanju lokalnih problematik. Tudi ekoloških. Mi smo tako organizirali čiščenje okolice Blejskega jeze-ra, hoteli smo celo skleniti verigo prijatelj-stva okoli njega, a nam še ni uspelo zaklju-čiti kroga. Ob tem pa je v okolici kar veliko otrok s posebnimi potrebami, ki jim orga-niziramo predstave, obdarovanja, delavnice, kjer delajo novoletne okraske. Te lioni nato prodajamo in jim vrnemo zbrani denar. Vča-sih je dovolj že, če gre predsednik kluba do šefa avtobusne postaje na Jesenice in se do-govori za brezplačni prevoz slepih učencev v Ljubljano ali vsaj za prosta prva sedeža v avtobusu. Lioni pomagajo, kjer sistem zgre-ši. V sistemu so namreč takšne luknje, da se enim pomaga, drugi pa padejo skoznje. Tako smo se odločili pomagati nepokretnemu fan-tu in mu kupili dvigalo. Za to drago napravo smo sodelovali celo z gasilci.”

13LION

INTERVJUsem se v univerzum in plaval v njem. Mis-lim, da sem peš prepotoval polovico Indije, tudi v nemogočih razmerah. Tudi po džun-gli, puščavi, Himalaji … Sledil sem učite-ljem, modrecem.”

Po petih letih se je, predvidevam, zgo-dilo nekaj odločilnega.

“V Himalaji sem srečal svojo bodočo že-no Ludmillo in se odločil, da ne bom ostal tam v neki himalajski jami. Da bom imel družino, da bom sprejel dolžnost za to in odgovornost, kar se mi zdi zelo pomemb-no. Vedno moramo biti odgovorni, saj ve-ste, tudi do ene cvetlice smo odgovorni, kaj šele do ljudi.”

Kako se je nadaljevala vajina pot? Vaš popotniški duh se ni umiril na sončni strani Alp.

“Prišla sva nazaj v Slovenijo in se tukaj po-ročila. Pa naju je gnalo naprej. Šla sva spet v Indijo, od tam v Ameriko, pa nato v Juž-no Ameriko. Vse to je bilo najino poročno

potovanje. Medtem sta se nama rodili hčer-ki Kriya in Inti.

Živeli smo tudi v Francoski Gvajani, od koder je moja žena. Tam sem doživel foto-grafsko razsvetljenje. Dobil sem namreč delo v vesoljskem centru kot fotograf, ki je imel samo hladilnik za vse fotografske po-trebščine tako velik, kot je tale soba. Tam je bilo vse, kar sem si kadarkoli želel preizkusi-ti. Kljub temu, da sem bil za delo plačan, kot bi bil domačin, torej mnogo manj kot tujci, sem užival. Veste, moji so posnetki prve ra-kete Ariana 1, ki so obkrožili svet.”

A s fotografijo se verjetno niste začelipreživljati šele v Francoski Gvajani …

“Seveda ne, sem grafik po izobrazbi in s foto-grafijo sem se ukvarjal že veliko prej. Fotogra-firal sem stvari, ki jih lahko vidi zelo malo bel-cev. Predvsem v Indiji razna žrtvovanja, obre-de … Uspelo pa mi je tako, da sem se zbližal z domačini, sedel z njimi ob ognjišču, pil čaj in nemalokrat so mi kar oni sami rekli, naj nare-dim fotografijo, kar je bila velika čast zame.”

Omenili ste modrece in učitelje; s ka-terimi ste najbolje “plavali v univerzu-mu”?

“Niranjani Akhala je najstarejši red meni-hov na svetu, star kar pet tisoč let. V hin-duističnem skupku verovanj so moji puš-čavniki vrhovni red. Tako sem tudi jaz nji-hov bojevnik, moje meniško ime je Chaita-nya Giri.”

In kako se Chaitanya znajde v kapitali-stičnem okolju v svetu drugačnih vred-not in nenazadnje v lionizmu, ki je po eni strani celo rezerviran za “ljudi moči”?

“Ni vse v moči in konec koncev imajo iste potrebe. Morda je pri nekaterih v ospredje prešla želja po vladanju. A sem med temi ljudmi našel tudi take, ki so po mojem mne-nju razsvetljeni, ki so v redu! Še posebej v lionizmu sem srečal osebe, ki imajo tisti del srca, v katerem je dobrota zelo velika. Ver-jamem, da je treba vsakega sprejeti takšne-ga, kot je.”

NAŠI MLADI ČUDEŽIZa vsakega starša so njegovi otroci nekaj posebnega, pa naj bodo čisto povprečni ali strašansko pridni.

Nekateri malčki pa v sebi res skrivajo velike talente. To so nadarjeni otroci: spretni šahisti kot Bobby

Fisher, glasbeni geniji kot Mozart, slikarji kot Picasso, mogočni matematiki kot Pascal, zasanjani pesniki

kot Rimbaud ali vsestransko nadarjeni malčki kot Leonardo Da Vinci.

MARJANA VOVK; FOTO: TINA RAMUJKIĆ, SONY.COM, ZAKLOP.COM

Nadarjeni otroci niti niso tako red-ki, po mnenju nekaterih strokov-

njakov naj bi jih bilo v vsaki generaciji od petnajst do dvajset odstotkov. Takšno šte-vilko zagovarja tudi dr. Drago Žagar, red-ni profesor Oddelka za psihologijo na Filo-zofski fakulteti in s svojimi sodelavci, s ka-terimi je preučeval nadarjene otroke, tudi avtor leta 1999 sprejetega Koncepta odkri-vanja in dela z nadarjenimi učenci v deve-tletki, po katerem morajo v osnovnih šolah sistematično odkrivati nadarjene učence.

“Tako velik odstotek zato, ker je nadarjeno-sti več vrst, na primer jezikovna, prostor-ska, logično-matematična, glasbena, tele-sno-gibalna, interpersonalna, naravoslov-na …” pravi Žagar.

Pomembno je okoljeProfesor Žagar pojasnjuje, da enotne

definicije nadarjenosti ni. “Vsi strokovnja-ki pa soglašajo, da so nadarjeni tisti otroci, ki na nekem področju ali aktivnosti dosega-

jo nadpovprečne rezultate in prekašajo svo-je vrstnike,” pojasnjuje Žagar. Pri ustvarja-nju Koncepta odkrivanja in dela z nadarjeni-mi učenci je Žagarjeva skupina uporabljala Marlandovo definicijo nadarjenosti, ki pravi,da je nadarjenost lahko splošna ali specifič-na; lahko se kaže v dosežkih ali je samo po-tencialna; poleg rednega programa pa nada-rjeni otroci potrebujejo še posebne prilago-jene programe. Prav zaradi tega morajo uči-telji nadarjene učence sistematično odkrivati in za njih izdelati (poleg rednega) individu-alne programe. Nadarjenost je namreč pri-rojena in pogojena z okoljem. “Potencial je seveda prirojen, ampak

VANESSA MAE – Sedaj 27-letna An-gležinja je pri treh letih začela igrati klavir, pri petih pa violino. Pri trinaj-stih je postala najmlajša solo violi-nistka, ki je izvajala koncerte Čaj-kovskega in Beethovna.

TEOFIL MILENKOVIĆ – 6-letni deček iz Italije (po rodu sicer Jugos-

lovan), polbrat vi-olinskega virtuo-za Stefana Milen-kovića (29 let, ig-rati jo je začel že pri treh letih), je

za violino po-prijel pri štirih

letih in prak-tično takoj za-

čel nastopati. V enem letu je imel

že preko pet-deset nasto-pov, na tek-movanjih je

osvojil več pr-vih mest, pri pe-

tih letih pa je imel svoj prvi celovečerni

koncert.

14 LION

Od kdaj imate željo po pisanju?“V prvem razredu je nastala moja prva zgod-

bica Mesojeda roža. Bolj resno sem začela pi-sati med počitnicami pred sedmim razredom, ker mi je mama rekla, da bom morala ponovi-ti slovenščino in matematiko. Za matematiko sem rešila nekaj računov, za slovenščino pa sem pomislila, da bi napisala knjigo v obliki dnevni-ka, ki ga piše neko dekle. Tako je nastala moja prva bolj resna stvar Modri zvezek ali Dnev-nik Vanje Juvan. Potem mi je nekako šlo kar samo od sebe. Bila sem pod vplivom zbirke Ba-letni copatki, zato sem zasnovala svojo zbirko Zvezde. Napisala sem tri knjige o Angležinjah, ki postanejo uspešne (Zvezdo z odra so mi iz-dali na osnovni šoli). Prijatelji so mi rekli, za-kaj se morajo dogajati v Angliji. Pa sem napi-sala še knjigo o punci v Sloveniji – takrat je na-stala Silvija.”

Kako so vašo nadarjenost sprejeli starši?“Stali so mi ob strani, me spodbujali, a me

niso nič priganjali. Sama sem se odločila, kdaj mi “paše” pisati in kaj.”

Kako pa je bilo z učitelji?“Nikoli se niso posebej ukvarjali z mano. V

osnovni šoli je učiteljica slovenščine sicer vede-la, da pišem, in predlagala, da bi izdali eno knji-go, to pa je bilo tudi vse. V srednji šoli pa sta

le dve učiteljici vedeli, da izdajam knjige. Nihče me ni obravnaval kot nekaj posebnega.”

Mislite, da bi bilo kaj drugače, če bi se v šoli kdo posebej ukvarjal z vami?

“Pri meni ne, verjamem pa, da bi bilo dobro za koga, ki rabi več spodbude. Meni je ustrezalo, da so me pustili pri miru. Ne maram pozornosti, ra-da sem pomešana med množico. Če bi kdo kaj pre-več drezal vame in me skušal učiti npr. kreativne-ga pisanja, bi mi zadevo priskutil in bi verjetno ne-hala pisati, ker potem ne bi več počela, kar bi želela in kadar bi želela. Moj talent bi verjetno potlačili.”

Študirate geografijo in primerjalno knji-ževnost. Ne boste pisateljica?

“Rada bi bila učiteljica, to mi je všeč. Bom pa zraven vedno pisala za hobi. Ne bi bila pa pro-fesionalna pisateljica. Pri nas ni dobrih razmer, nimam živcev za to. Dokler bodo ideje in čas, pa bom pisala za hobi. Verjetno vedno za otro-ke, ker mi je všeč ta publika. Otroci so odkriti in povedo, kaj jim je všeč in kaj ne.”

Ste se pa zavedali, da ste nadarjen otrok?“Pisanje se mi je zdelo čisto normalno. Ne-

kdo se ukvarja s športom, nekdo lepo riše, jaz sem pa pač pisala. Šele ko sem izdala prvo knji-go, ko so me pri petnajstih napadli mediji, sem se začela tega zavedati.”

NEJKA OMAHEN

23-letnica iz Šmartnega pri Litiji obiskuje četrti letnik Filozofske fakultete, kjer študira geografijo

in primerjalno književnost. Je pa tudi nadarjena mladinska pisateljica. Do sedaj je izdala že pet knjig: Silvija, Življenje

kot v filmu, Dež, Veliko srce inPrigode Poprove Pipi, prvo od

teh že pri rosnih petnajstih letih, v prvem letniku gimnazije.

WOLFGANG AMADEUS MOZART – Čudežni otrok se je pri treh letih začel učiti igrati violino in klavir, pri petih je že sam skladal, pri šestih je nastopil pred avstrijsko ce-sarico Marijo Terezijo. Čudežni otroci so tisti, ki do de-setega leta pokažejo sposobnosti, značilne za dobro usposobljeno odraslo osebo.

če ni ustreznih spodbud v okolju, se ne razvi-je,” meni Žagar. Zato je zelo pomembno, da ima nadarjen otrok podporo v okolju. “Če ga okolje ne sprejema, skuša otrok skriti svojo nadarjenost, zlije se v sivo povprečje, lahko pa celo izgubi svoje sposobnosti.”

Spodbuda starševPomembno vlogo ima torej pri nadarje-

nosti spodbuda staršev in šolskega sistema. Starši morajo svoje otroke, ki kažejo kakš-no nadarjenost, pri tem spodbujati, ne sme-jo pa preveč pritiskati nanje. “Tu gre pred-vsem za problem prevelikega pokrovitelj-stva in identifikacije staršev z otrokom, kerželijo skozi otroka doživeti ali doseči nekaj, kar njim ni uspelo. Takrat otrokov uspeh postane uspeh staršev, zato starši na otro-ka silno pritiskajo in od njega preveč priča-kujejo,” opozarja dr. Žagar. Težave pa ima-jo lahko nadarjeni tudi z vrstniki, ki njiho-vo “drugačnost” pogosto obsojajo. “Nada-rjeni otroci so samostojni, vztrajni, storil-nostno naravnani in točno vedo, kaj želijo. Zato imajo lahko težave pri prilagajanju, so osamljeni, nedružabni, celo problematični. Če svoje nadarjenosti ne morejo izraziti, pa lahko pride tudi do frustracij.”

Znaki nadarjenostiIn kako prepoznati nadarjenega otroka?

Znaki nadarjenosti se lahko pokažejo že ze-lo zgodaj, celo kmalu po rojstvu. Potencial-no nadarjeni novorojenčki se dobro odziva-jo na vidne in slušne dražljaje, predvsem od-daljene, in kažejo selektivnost pri izbiranju dražljajev (zametek kasnejše samostojnosti). V prvem letu nadarjeni otroci kažejo hitrej-ši motorični razvoj, so bolj odzivni na govor odraslih, prej shodijo, imajo dober spomin in zgodnejši govorni razvoj (kar pa ni nujno). V predšolskem obdobju (do šestega leta) se na-darjenost kaže predvsem v jezikovnih spo-sobnostih (slikovita opisovanja, kompleks-nejši stavki, več vprašalnih oblik, bolje ra-zumejo govor odraslih), dobrem spominu in poudarjeni radovednosti. V šoli pa so nada-rjeni otroci boljši na miselnem (dobro skle-panje, razumevanje vzročno-posledičnih od-nosov, ideje) in motivacijskem področju (če jim stvar ne ustreza, lahko izgubijo zanima-nje, sicer so zelo angažirani), imajo dober spomin, dobro opazujejo (gledajo na stvari z različnih zornih kotov) … Nadarjenost pa se seveda kaže različno tudi glede na področja, na katerih so posamezniki nadarjeni.

15LION

KLOVNESAIN NJENI RDEČI NOSKI

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je klovn definiran kot

komedijant, burkež z značilno namazanim obrazom. Ta nam znani

klovn je cirkuški klovn, ki že od nekdaj razveseljuje velike in male

otroke v cirkusih po vsem svetu. A potem je prišla Eva Škofič - Maurer

in poskrbela za pravo malo pravopisno revolucijo. Zaradi nje je bila

v slovenski pravopis sprejeta nova beseda: klovnesa. Je prva in edina

Slovenka svojega poklica in prva in edina slovenska diplomantka

Državne akademije za cirkuško in estradno umetnost v Moskvi,

najprestižnejše tovrstne šole na svetu. Tam je dobila naziv »artistka

cirkusa in estrade: specializacija klovn«.

ANJA GARBAJS; FOTO: DRUŠTVO RDEČI NOSKI

Zdravnik s smešnim nosomSlovenski otroci poznajo Evo Škofič - Ma-

urer kot smešno klovneso Miko Mako, sme-jijo pa se ji tudi bolni otroci, ko pride v druž-bi zdravnikov z rdečimi noski na obisk v nji-hovo bolniško sobo. Klovni-zdravniki so na-mreč profesionalni umetniki, ki uporabljajo edinstveno znanstveno metodo, s katero lju-dem, ki jih je prizadela huda bolezen ali po-škodba, prinašajo zaupanje in življenjski po-gum. Male bolnike tolažijo s humorjem, laj-šajo depresije, postoperativne šoke in blaži-jo boleče terapije. Ob tem pomagajo pri pre-bijanju nedostopnosti bolnih ljudi do okoli-ce ter poskušajo obuditi voljo tam, kjer je to življenjskega pomena. Cilj klovnov-zdrav-nikov ni samo kratkoročno olajšati in pope-striti pacientov vsakdanjik, temveč poskuša-ti vplivati tudi na pacientovo razmišljanje in s tem na njegovo usodo. Klovn stoji, za raz-liko od vseh drugih, bolnemu ob strani kot imaginarna figura, ki najde dostop do ču-stvenega sveta.

Ideja projekta in prvi slovenski koraki

Že v začetku 20. stoletja so posamezni zdravniki in terapevti poskušali pacientom v bolnišnicah nuditi duševno oporo s pomoč-jo humorja in klovnske maske. Prvi profesi-onalni program s klovni v otroških bolniš-

nicah je bil ustanovljen leta 1986 v ZDA in je danes že samoumevni sestavni del bolniš-ničnega vsakdanjika. Ideja se je kmalu prije-la tudi v Evropi. Leta 1994 je bilo ustanov-ljeno društvo Rote Nasen v Avstriji, nekaj let kasneje pa še društvo Rote Nasen Inter-national, ki pomaga pri ustanavljanju podo-bnih društev po vseh državah v Evropi.

Klovnesa Eva Škofič - Maurer je s pomoč-jo Rote Nasen International leta 1994 usta-novila društvo Rdeči noski, klovni-zdrav-niki. Na avdiciji je izbrala umetnike, ki so morali poleg nadarjenosti in znanja pokaza-ti tudi socialni čut in osebno moč, ki sta po-trebna za to zahtevno nalogo. Vsak sodela-vec je moral razviti lastno umetniško iden-titeto, ki okarakterizira njegovo klovnsko figuro. Klovni-zdravniki so se usposabljalina različnih delavnicah, z obiski na Pedia-trični kliniki v Ljubljani pa so pričeli mar-ca 2004.

Obiski v bolnišnicahKronično bolni otroci in otroci z življenj-

sko nevarnimi boleznimi, ki morajo ostati v bolnišnici dolgo časa ali prihajajo na redne preglede, preživljajo težko otroštvo, zazna-movano s strahom, domotožjem, osamlje-nostjo ter terapevtskimi bolečinami. Klovni-zdravniki Rdeči noski obiskujejo otroke en-krat tedensko in vedno v paru. Pred nasto-

16 LION

pom se preoblečejo v vesele 'zdravnike', na-ličijo in pripravijo rekvizite: improvizirane 'zdravstvene' naprave, balone, žonglerske in čarodejske rekvizite, glasbila in podobno.

Klovni-zdravniki tesno sodelujejo z bol-nišničnim osebjem, ki jim posreduje vse nuj-no potrebne informacije. Tako klovni že ve-do, na čigava vrata trkajo: vedo ime malega bolnika (za bolj pristen odnos), njegovo sta-rost (s čim ga bodo najprimerneje zabavali), kako hudo je otrok bolan (koliko je občutljiv na zunanje vplive) in njegove posebnosti (če ima morda rojstni dan, si česa posebej želi, ga je česa strah …). Vstopijo šele, ko jih mali pacient povabi v sobo. Tako je otrok v pozi-ciji tistega, ki odloča, česar si drugače v bol-nišnici ne more privoščiti. Glede na široko paleto znanja in izkušenj se izmenjujejo ples, glasba, žongliranje, čarodejstvo in pantomi-ma, odvisno od vsakega posameznega otro-ka in njegovega odziva.

Namen vsega tega je privabiti nasmeh na otroške obraze in ustvariti veselo vzdušje, ki krepi imunski sistem malih pacientov. Ko klovna zapustita pacientovo sobo, pustita za seboj čustveni spomin, ki buri otroško fanta-zijo in budi veselje še dolgo po obisku. Vsak par vodi tudi zapiske o poteku klovnskih 'vi-zit', reakcijah malih pacientov ter posebnih pripetljajih, ki služijo načrtovanju prihod-njih vizit pa tudi znanstvenemu raziskova-nju tega programa.

EVA ŠKOFIČ - MAURERKako pogosto gredo klovni na vizito k ma-lim bolnikom? Obiskujete samo Pediatrično kliniko v Ljubljani ali tudi katere druge?

Sreda je v Pediatrični kliniki dan za klovne-zdravnike. Klovnski par obišče paciente v njiho-vih sobah na štirih oddelkih, nevrološkem, he-mato-onkološkem, nefrološkem in dializnem. Razen ljubljanske Pediatrične klinike smo nekaj-krat obiskali tudi dve primorski bolnišnici – izol-sko in šempetrsko – ter murskosoboško. Jeseni pa načrtujemo začetek rednih obiskov tudi v ma-riborski bolnišnici. Sčasoma seveda želimo do-dajati še ostale bolnišnice v Sloveniji in »klovni-zirati« vso Slovenijo. Smo Društvo za pomoč tr-pečim in bolnim Rdeči noski – klovni-zdravniki, če povem polni naziv, in naš namen je prinašati smeh, dobro voljo, pogum, zaupanje v življenje čim več bolnikom, sčasoma tudi starostnikom.

Se ob izvajanju projekta pojavljajo kakšne težave?

Obstajamo in delujemo dve leti in pred krat-kim je bila narejena raziskava, koliko nas ljud-je poznajo, kakšno mnenje imajo o našem delu in ali bi nam bili pripravljeni pomagati – z od-govori smo lahko več kot zadovoljni. Trenutno iščemo nekoga, ki nam bo pomagal z zbiranjem sredstev za naše delo, majhni smo še in zelo ver-jetno bomo prihodnje leto imeli novo avdicijo za klovne-zdravnike.

Kako se društvo financira?Financiramo se s pomočjo sponzorjev, dona-

torjev, posameznikov, ki so naši partnerji in nam mesečno nakazujejo določeno vsoto, smo pa tudi del mednarodne organizacije RNI (Rote Nasen International), kamor vstopa šest držav: ob Slo-veniji še Češka, Slovaška, Madžarska, Nemčija in Avstrija – vse te države si medsebojno pomaga-mo, obstaja namreč fond, iz katerega je možno črpati sredstva, če je nujno.

Čedalje več podjetij nam tudi namenja praz-ne kartuše, projekt se imenuje »recycling 4 smi-le« (www.recycling4smile.org), od vsake kartuše Rdeči noski prejmejo donacijo 1 evro. Denar se porabi za honorarje klovnov, ki so v primerjavi z običajnimi honorarji artistov pri nas minimalni, saj so klovni profesionalni umetniki. Vsak lah-ko postane naš partner, obrazec je na naši splet-ni strani, možnost pomoči pa obstaja tudi preko smsov! Če pošljete geslo »noski« na 1919, s tem prispevate 230 sit našemu društvu.

Najlepša klovnsko-zdravniška izkušnja?Hja, kar nekaj jih je. Spominjam se, kako pri-

srčno je bilo lani poleti, ko sva z dr. Rigoletom (Tomaž Lapajne) kar skozi okno zlezla z nevro-loškega oddelka na balkon, kjer so bili otroci z onkologije, in smo priredili čudovito »poroko« dr. Rigoleta z Rebeko. Svoje delo vsako sredo

zaključujemo na dializi, kjer imamo vedno iste paciente. Spominjam se, ko smo tam priredili »modno revijo« in so se nam sestre, ki so straš-no pripravljene na neumnosti, pridružile v pre-oblačenju in na modni pisti.

Na kaj ste najbolj ponosni?Zelo sem ponosna na našo ekipo klovnov-

zdravnikov, ki se veča – zdaj nas je že sedem klov-nov-zdravnikov (Maja Dekleva, Alenka Marinič, Petra Markovič, Tomaž Lapajne, Goro Osojnik, Aljaž Deu) in Natalija Berra, ki je naša računo-vodkinja in »deklica za vse«. Čutim, da smo pra-vi ljudje skupaj in da delujemo enotno. Nimam navade, da bi se ozirala nazaj in preštevala, kaj sem že dosegla, a bi včasih ob pomanjkanju sa-mozavesti in poguma to morala storiti ...

Kakšni so načrti za naprej?Kar se tiče Rdečih noskov – rast, kot sem že

rekla, »klovnizacija vse Slovenije«. Kar pomeni nadaljevanje rednih obiskov v Pediatrični kliniki v Ljubljani, začetek rednih obiskov v mariborski bolnišnici, vsaj enkrat letno obisk vseh bolnišnic v Sloveniji. Ko bomo to dosegli, bomo začeli pre-mišljevati o obiskih prizadetih otrok, še kasneje pa starostnikov. Smeh je potreben in zdrav. Že nekaj časa razmišljam, da bi se lotila in pripelja-la v Slovenijo smejalne klube. Ta zanimiva ideja se je rodila v Indiji, zdaj pa se že marsikje zbirajo ljudje, ki v klubih na razne načine izvabljajo smeh in se smejijo – ker je to zdravo in ker jih napolni z energijo. Sama se še vedno zelo rada igram in nekoč mi je svetovno znan klovn Ruben s Šved-ske rekel, da je klovn vstopnica v svet igre. To vstopnico pa odrasli potrebujemo, pa tudi otroci čedalje pogosteje, tako da bi se v teh klubih tu-di veliko igrali.

S čim se trenutno ukvarjate?Trenutno kot vedno nastopam in pišem prav-

ljice za novo serijo pravljic Mike Make, ki jo bo možno videti na koprski televiziji (to je moja hi-ša že kar nekaj let, tam imam vsak teden oddajo), kasneje pa tudi na nacionalki. Načrtujemo rojst-ni dan Rdečih noskov v septembru in upam, da bo s pomočjo kakšne PR-agencije priprava akcije zbiranja sredstev s pomočjo smsov.

Morda za konec še misel za naše bralce …Pri takšnem vprašanju se malce izgubim,

misli si je treba zapisovati sproti, ravno tako kot ideje … No, pa naj bo tale: Dragi bralci, po-gled preko roba rdečega noska je človeku prija-zen, zdi se, da stvari obrne na glavo in ravno s tem jih postavi na pravo mesto (ena mojih ljubih pesmi je “Moj narobe svet” od Ježka), zato vam želim, da si ga čim večkrat nadenete (rdeč no-sek, seveda), pa čeprav le tistega, ki ga je nare-dila domišljija!

17LION

UMETNOST IN HUMANITARNOST

LIONI SLIKARJIMed slovenskimi lioni je kar nekaj takih, ki so svoje življenje posvetili umetnosti.

Tokrat smo pokukali za slikarska platna in izbrali štiri mednarodno priznane

in uveljavljene akademske slikarje, ki svoj pogled na svet razkrivajo skozi barve!

ANJA GARBAJS; FOTO: TINA RAMUJKIĆ, ZAKLOP.COM, ARHIV GALERIJE LEK - BARBARA ZAJC

ZNANSTVENA FANTASTIKA IN VERA TRSTENJAK

Prva misel ob pogledu na sliko:Začutimo izžarevanje energije, ki se pre-

ko predstavljenih likovnih del naseli v nas samih. Krog in krogla kot osnovna, glavna elementa njenih zadnjih del s svojo obliko in barvnim spektrom omogočata hitro spremi-njanje naših misli in domišljije.

Tematika, h kateri se slikar največkrat vrača:

Gledalca posebej prepričljivo pritegnejo ne-navadno skrbno izdelani predmeti, ki lahko plavajo tudi v vesolju. Gre za obliko znanstve-ne fantastike v umetnosti. Podobe neba, hori-zonta in izrezi kozmosa nas navdajajo s prijet-nim občutkom, ki razlaga novo in neznano.

Umetnikova značilnost:Slikarka je razvila svoja znanja in spozna-

nja kozmosa do te stopnje, da z obliko kro-gle, ki ji pomeni svet, izraža svoje videnje sveta in njegovo doživljanje. Krogla pome-ni kozmos, krog je simbol večnosti. Slikarka uspešno prestavlja svoje kroglaste oblike iz abstraktnega sveta v domala naravno stanje. Namesto krogel imamo tako pred seboj kro-glaste plodove, plodove novega življenja.

Kaj so o slikarju rekli drugi:Direktor Mestne galerije v Ljubljani Alek-

sander Bassin: »Slikarstvo, ki je tako polno sebe in ki se tega zaveda, ima vedno mož-nost, da preživi v svoji poetični razsežno-sti, njeno slikarstvo je resnično posebno in človek ob njem prav lahko začne meditirati, saj so slike svojevrstna meditacija, vstop v stanje posebne lastne duhovnosti, s pomoč-jo katere slikarki uspe prodirati vase in se hkrati zavarovati pred vsakršno vsakdanjo slabostjo.«

VELIKO MODRE IN TOMO VRAN

Prva misel ob pogledu na sliko: Igra barv kot umetnikovo pomembno iz-

razno sredstvo omogoča gledalcu vedno nov pogled. Sprva moder, a v resnici tako večpla-sten, da razkriva mnogobarvne podobe mis-li in življenja.

Tematika, h kateri se slikar največkrat vrača:

Med barvami mu je najpomembnejša mo-dra, s katero v svoja dela vnaša občutja in impresije ter poglobljeno analizo.

Umetnikova značilnost: Umetnik svojo likovno pripoved že de-

setletja doživlja kot likovno iskanje so-zvočja med barvami, svetlobo in kompo-

zicijo ter stopnjuje intenzivnost teh sood-visnih komponent. Upošteva prvinskost in spontanost likovnega zapisa, ki se udejanja 18 LION

PRVINSKOST BARVE IN NIKOLAJ BEER

Prva misel ob pogledu na sliko:Močno občutenje pokrajine in človeka nakazuje na umetnikov pr-

vinski odnos do zemlje in podeželja.

Tematika, h kateri se slikar največkrat vrača:Kükeč – kraj slikarjevega otroštva v prekmurski ravnini, ki ga Be-

er pogosto navede tudi kot naslov svojih krajinskih podob.

INTIMNO RAZMERJE Z NARAVO IN JANEZ KOVAČIČ

Prva misel ob pogledu na sliko:Umetnikov realistični pogled na svet izraža

močno predanost krajinskemu slikarstvu v kla-sičnem smislu, a vselej pušča dovolj prostora za skok v imaginaren svet vsakega posameznika.

Tematika, h kateri se slikar največkrat vrača:

Umetnik skozi tipično slovenske podobe, kot so odslikave cerkva, zidanic in slovenskih običa-jev, vpeljuje svoj svetovljanski pogled in ustvar-ja občutek pristne resničnosti na domači, sloven-ski zemlji.

Umetnikova značilnost:Umetnik premore neverjetno energijo, izjemno željo po iskrenem

izrazu in slikarsko prepričljivost. Slikar se ne omejuje in ne skriva svojih občutkov, temveč jih izraža na neposreden in pristen način.

Kaj so o slikarju rekli drugi:Likovni kritik Iztok Premrov: »Beerovo gnetenje barv je umetni-

ško približevanje prvinskosti zemlje in njenega kolorita. Slikar ne-nehno poskuša opredeliti svojo ljubezen do pokrajine, do polj, po ka-terih se je sprehajal v otroštvu, do ravnine, ki je zaznamovala nje-govo dušo. Vsa ta temeljna občutja so združena v njegovih suge-stivno naslikanih ekspresivnih pokrajinah in ravno z njimi je dose-gel svoj najbolj razpoznavni slikarski izraz. Med motivom in umet-nikom vlada popolna harmonija, to pomeni tudi poistovetenje, ki se pozna navznoter in se opazi navzven. Zasuk k figuraliki je gotovo lo-gična posledica vseh teh prvinskih občutij, ki jih zaznavamo v Bee-rovem slikarstvu. Pokrajina je v določenem trenutku postala prema-lo, da bi izrazil še svoja druga slikarska nagnjenja. Moral se je inten-zivno posvetiti še licu človeka, ne le licu pokrajine. Moral je poiskati oči in z njimi dokončati svoje zgodbe. Našel jih je na človeškem ob-razu, ki je enako dramatično razgiban, kot so njegove krajinske po-dobe. Kajti slikar želi biti pripovedovalec zgodb, ki ga vznemirjajo še iz otroštva. Tako njegov slikarski svet zajema dve veliki temi, ki se med seboj skladno dopolnjujeta. Izkušnja krajinarskega slikarstva, slikarjev gestualni način nalaganja gostih pastoznih barv se je pre-pričljivo ujel tudi na motivu glav.«

skozi kapljanje in poraja učinkovito barv-no doživljanje.

Kaj so o slikarju rekli drugi: Likovna kritičarka Nelida Nemec: »Vran

doživlja slikarstvo kot spontano barvno erup-cijo, vpeto v dinamične razsežnosti svetlob-nih odzivanj, v igro sugestivnih potez čopi-ča, z odmerjeno barvno paleto kromatičnih komplementarnih kombinacij, z zdaj svobod-no, zdaj bolj racionalno premišljeno ujetimi kompozicijami večjih dimenzij. Doživlja ga kot podoživeto vizualizacijo notranje podobe, oprte na zunanje vzgibe, na trenutna, globo-ko občutena in v sebi preoblikovana, selekci-onirana, nadgrajena in na novo vizualizirana doživljanja komaj slutene in namišljene nara-ve. Vranovi najpomembnejši izrazni sredstvi sta barva in gesta, ki ju realizira v širokem polju abstraktnega likovnega videnja.«

Umetnikova značilnost:Polnokrvni, realistično pripovedni žanr, ki

preseneča s svojo trdno realnostjo. V zares ši-roki paleti motivnih, oblikovnih in izraznih prijemov osuplja tudi resnično močan stvari-teljski potencial.

Kaj so o slikarju rekli drugi:Likovni kritik Janez Mesesnel: »V njego-

vem celovitem pojmovanju likovne, slikarske in umetnostne naloge ima tudi risba pomembno vlogo in jo kot oblikovno sestavino skrbno ne-guje. Barva včasih to risbo zapolnjuje, neredko pa kar sama riše. Rezultati so skrbne odslika-

ve izbranih izrezov iz narave, v katerih odseva dobra slovenska slikarska tradicija in tudi na-petost vsakokratnega spopada z upodabljajočo nalogo. Izrezi ob vodi, potoki, drevje, stare zi-danice in gospodarska poslopja – vse to diha iz Kovačičevih slik: ne zgolj ljubezen do domačih starožitnosti, temveč tudi izredna občutljivost za slikovita razpoloženja, ki take izreze in tako snov prevevajo. Navadno ubrane na prevladujo-či, nosilni ton, predstavljajo slike Janeza Kova-čiča ne le uspešno nadaljevanje dobre slikarske in zlasti krajinarske tradicije, ampak tudi izra-zito osebni prispevek našemu barvnemu in ton-skemu slikarskemu realizmu.«

19LION

POGLED NAPREJ

6. KONVENCIJA IN 10. SKUPŠČINA

V Kongresnem centru Perla v Novi Gorici je 26. in 27. maja potekala 6. konvencija Zveze lions klubov Slovenije Distrikt 129. V okviru konvencije je pote-kal tudi dvodnevni seminar za novoizvoljene pred-sednike šestinštiridesetih lionskih klubov in za no-voizvoljene predsednike podmladka lionov, zduže-nih v osemnajstih leo klubih. Konvencija se je na-daljevala s skupščino zveze, ki šteje 147 delegatov iz celotne Slovenije, razrešila je dosedanjega gu-vernerja Andreja Orla iz Nove Gorice in na tajnih volitvah soglasno izvolila novega guvernerja. V pri-hodnjem lionističnem letu bo Distrikt 129 vodil An-ton Camplin iz Murske Sobote. Skupščina je izvolila tudi prvo viceguvernerko, to je Lorena Hus iz Celja.

Na konvenciji so delegati pregledali delovanje distrikta in ocenili, da je za nami izjemno uspešno leto. Slovenski lioni smo v preteklem letu pomo-či potrebnim namenili sto milijonov tolarjev, pri čemer ni všteto prostovoljno delo članov. Najpo-membnejši projekt, ki smo ga izpeljali v Sloveniji, je izgradnja prehodnega doma za socialno ogro-žene otroke, ki smo ga poimenovali Mala hiša v Pilštanju. Projekt, za katerega smo namenili 25 milijonov tolarjev, je vodila Nevenka Črešnar Per-gar iz Lions kluba Ljubljana Ilirija. Slepim in slabo-vidnim pa smo v preteklem letu namenili več kot 9 milijonov tolarjev za nakup nove opreme.

Na mednarodnem področju smo izpeljali dve zelo odmevni akciji. V sodelovanju z Društvom žena diplomatov SILA smo prizadetim na Šri-lanki po katastrofalnem cunamiju kupili tri ribi-ške čolne. Čolne, ki omogočajo preživetje enain-petdesetim družinam, smo kupili s pomočjo lo-kalnih lionov, ki so poskrbeli za transparentnost in učinkovito izvedbo akcije. Na Šrilanki pa lioni skupaj s kolegi s Šrilanke gradimo tudi sloven-sko vas desetih hiš, ki se imenuje Mala Sloveni-ja. Gradnjo vasi v celoti financiramo slovenski li-ons klubi, zaključena pa bo predvidoma v začet-ku julija letos.

ZVEZE LIONS KLUBOV SLOVENIJE DISTRIKT 129

20 LION

POGLED NAPREJ

NOVI GUVERNER JE ANTON CAMPLIN

6. KONVENCIJA IN 10. SKUPŠČINA

Na 10. skupščini Zveze lions klubov Distrikt 129 – Slo-venija se je zbor delegatov zahvalil letošnjemu gu-vernerju Andreju Orlu za izredno konstruktivno in uspešno delovanje ter ga razrešil zadolžitve te funk-cije. Nekdanji guverner Milan Kapetan je predlagal, da bi za bodočega guvernerja izvolili Antona Cam-plina (LK Murska Sobota), za viceguvernerko Lore-no Hus (LK Celje Mozaik), za člane nadzornega sveta pa Adriano Glavina, Vinka Mančka in Mirjam Šaver. Predlogi so bili sprejeti in izglasovani. Novi guver-ner Anton Camplin je nato predstavili svoj življenj-ski moto ‘oplemenitimo odnose’ ter izpostavil nekaj programskih usmeritev, ki bodo skupaj z motom vo-dilo njegovega dela: lokalna prepoznavnost LIONS klubov, dobra informiranost o delu Distrikta, poso-dobitev spletnih strani, akcija ‘odprtih vrat’, sodelo-vanje z LEO klubi, bogatitev revije LION z aktualnim dogajanjem iz življenja klubov, nadaljevanje projek-ta olajševanja dostopnosti do kulturne dediščine, sodelovanje z drugimi distrikti in ostalimi humani-tarnimi organizacijami, pomoč klubom pri komuni-ciranju z LCI … S prijaznim nagovorom pa se je de-legatom za izvolitev zahvalila tudi nova viceguver-nerka Lorena Hus, ki je postala prva slovenska žen-ska guvernerka in se bo v svojem mandatu trudila vzpodbujati k humanitarnemu delu čim več lionov.Ob koncu skupščine je sledila podelitev priznanj. V imenu mednarodnega predsednika Ashoka Mehte je priznanje TOP TEN za pripravo programov za iz-menjavo mladih prejela Polonca Kukec, za delo v je-zikovni skupini in organizacijo izobraževanja Andrej Škarabot, za požrtvovalno delo kot pooblaščenka di-strikta za slepe in slabovidne Nuša Kerševan. Prizna-nje guvernerja za vestnega zakladnika je prejel Bošt-jan Pavlič. Pohvalo za delo sta prejeli conski predsed-nici Lorena Hus in Olga Tanko, zahvalo za pomoč pri organizaciji Boarda 06 pa Dino Pucer in Janez Pišot.

ZVEZE LIONS KLUBOV SLOVENIJE DISTRIKT 129

Dvodnevno konvencijo Distrikta lions klubov Slovenije smo sklenili v soboto zvečer s skup-nim dobrodelnim plesom štirih lions klubov Go-riške: LC Nova Gorica, LC Vogrsko, LC Zemono in LC Dobrovo. Izkupiček večera smo namenili Centru za usposabljanje invalidne mladine Jan-ko Premrl Vojko iz Vipave, gojenci pa so se na srečanju tudi predstavili z zanimivim glasbenim in plesnim programom ter se na ta način zahva-lili za našo donacijo. Preživeli smo lep večer in letošnja konvencija nam bo vsekakor ostala v spominu.

A. O.; foto: Robert Ambrož 21LION

22 LION

KLUBSKO OGLEDALO

REKORDNO ŠTEVILO UDELEŽENCEV NA 5. NACIONALNI LEO KONVENCIJINacionalna leo konvencija pomeni vi-kend druženja, novih poznanstev, izku-šenj ter zabave. Organiziramo jo že pet let zapored, a je bila letos nekoliko dru-gačna, saj so bili člani organizacijskega odbora iz različnih klubov. Med 7. in 9. aprilom se je na zasneženi Rogli zbralo rekordno število udeležencev – 162.

Osrednji program konvencije je vsako leto za-snovan enako, kar pa ne pomeni, da so naše kon-vencije dolgočasne in nezanimive, ravno naspro-tno. Sobota je natrpana z različnimi delavnicami

Zadnja fotografijapred odhodom domov

in zabavnim programom. Delavnice so razdeljene v dva sklopa: v dopoldanskem sklopu delavnic so leo vsebine, ki so namenjene predvsem mlajšim leo članom. Letošnje dopoldanske delavnice so bile na temo motivacija, financiranje mednarod-nih izmenjav, potekala je delavnica za blagajnike ter predstavitev delovanja leo distrikta.

Popoldanske delavnice so bolj splošne: šola re-torike, ustvarjanje z glino, photoshop za teleba-ne, samoobramba, ples ter vino – somiljerstvo. Letos je imela konvencija novost: predstavitev posameznih pokrajin in klubov po vzoru lanske-ga LEF-a.

Organizatorji oziroma tako imenovani »orga-tim« je poskrbel tudi za večerne zabave. V petek smo se naplesali v hotelski diskoteki, obiskal pa nas je tudi znani glasbenik Fredi Miler.

V soboto zvečer smo imeli pohod do Jurgove-ga, kjer je bil kratek kulturni program s predstavit-vijo letošnjega LEF-a, ki bo letos potekal v Franciji, in podelitev priznanj predsednika distrikta.

Glavni namen nacionalne leo konvencije je sre-čanje oziroma druženje vseh članov posamez-nih leo klubov, obenem pa gre za projekt na rav-ni distrikta, preko katerega se zberejo večja fi-nančna sredstva, ki jih vsako leto namenimo va-rovancem določenega društva ali zavoda. Letos smo 200.000 sredstev namenili za nakup slušne-ga aparata Žigi Hauptmanu, preostanek sredstev pa za prevoz dveh gluhih fantov ter za fanta s ce-rebralno paralizo. Skupni znesek donacij znaša 410.167 tolarjev.

Ob tej priložnosti se predsednik »orgatima« Ur-ban Golež zahvaljuje vsem udeležencem, celotni svoji ekipi za podporo in ostalim, ki so na kakršen koli način pomagali pri tem projektu.

Za konec lahko povem, da vsako tako leo sre-čanje v nas pusti nepozabne, lepe spomine in nas napolni z energijo in motivacijo, da ostajamo do-bri člani leo kluba in da lahko s ponosom nosimo ime Leo.

Tina Zadravec

Utrinek iz sobotnih delavnic

Sobotna večerna zabava z domačo skupino iz RoglePetkovo presenečenje

je bil Fredi Miler.

23LION

KLUBSKO OGLEDALO

SEŽANSKI LIONI ZA BOLNIŠNICO

DOBRODELNI VIKEND NA KRASU

Skrb za pomoč potrebnim se v sežanskem Lions klubu vztrajno pove-čuje. Poleg vsakoletnih namenskih akcij smo v petih letih organizirali tri dobrodelne koncerte za sežansko bolnišnico. Letošnji je bil namenjen na-kupu bronhoskopa, ki ga bolnišnica za pljučne bolezni še kako potrebuje.

21. aprila je domača športna dvorana znova sprejela skoraj tisoč obis-kovalcev, ki so prisluhnili šestnajstim glasbenim skupinam narodnozabav-ne, pop in etno glasbe. Na pobudo našega Lions kluba so pri organizaci-ji sodelovali tudi Leo klub Sežana, Kosovelov dom, občina Sežana in sama bolnišnica, ki je letos praznovala 70-letnico uspešnega delovanja ter to proslavila s posodobitvijo oddelka za dializo s petnajstimi posteljami.

Pokroviteljstvo koncerta je prevzel nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, pred dvema letoma pa je imela to častno nalogo njegova soproga Štefka. Prireditev sta uspešno vodila in motivirala ob-činstvo igralca Alenka Tetičkovič kot sestra Franja iz Naše male klinike in Gojmir Lešnjak – Gojc, direktor Kosovelovega doma.

Z omenjenim dogodkom pa je povezana še akcija osebnost meseca oziroma osebnost leta Radia Koper in Primorskih novic, saj je osebnost meseca aprila postala mag. Silvana Šonc, direktorica bolnišnice in naša članica, ki se bo ob koncu leta potegovala še za naslov osebnost leta.

»Kako lepo je delati,« pove predsednik Marjan Mateta, »če imaš sre-čo, da so pravi ljudje vedno pri roki.« Za nakup bronhoskopa smo že ta dan zagotovili dovolj sredstev, več kot 15 milijonov tolarjev. Vzporedno s to akcijo je klub prispeval še za nakup opreme in olajšal delo slabovid-ni domačinki.

mag. Božo Marinac; foto: Tina Ramujkić

Zadnji konec tedna v maju je pri-ljubljen termin za prireditve vseh vrst. Prav zato so se v Lions klubu Ljubljana Omnia odločili, da je tre-ba času primerno dodati priredi-tev, katere bistvo bo poleg vseh prijetnosti, ki jih ponuja spomla-danski čas, še dobrodelnost. V lanskem letu so se prvič odločili in sprožili pobudo, da bi kolesarili po Krasu z dobrim namenom. Rečeno – storjeno, z mislijo, da je vredno poizkusiti! K sodelovanju so pova-bili Lions klub Sežana. Začela se je zgodba o sodelovanju, ki bo letos

dobila epilog v še bolj vestno pri-pravljenem dobrodelnem udej-stvovanju, povezanem s prijetnim druženjem, uživanjem lepot in dobrot Krasa ter rekreacijo.

Lani sta kluba z zbranimi sred-stvi pomagala družini, ki ji je po-gorela hiša. Predaja zbranih sred-stev se je izvršila takoj naslednji dan po kolesarski soboti ob pri-ložnosti praznika v Tomaju. Ideja o dobrodelnem delovanju na za-dnji vikend v maju se je še poglo-bila in prerasla v Dobrodelni vi-kend na Krasu.

Ker je LK Ljubljana Omnia lani je-seni ustanovil sklad Uresničujmo želje (www.uresnicujmo-zelje.si), bo namen zbiranja sredstev ob pri-ložnosti druženja in rekreacije prav polnjenje tega že zelo uspešnega sklada. O tem priča vrsta uresniče-nih želja otrok s kroničnimi zdrav-stvenimi težavami, ki jim je ta sklad v prvi vrsti namenjen. Tako kot lani

so se nekateri odpravili s kolesi po Krasu, seveda pa smo okušali tu-di kraške dobrote. Zadnji vikend v maju je tako postal čas za druženje in rekreacijo, povezano z dobro-delnostjo na Krasu. Zato ne zamu-dite priložnosti in naredite nekaj dobrega za druge … in zase!

Anny Rechberger Pečar, LK Ljubljana Omnia

24 LION

KLUBSKO OGLEDALO

Presenečenje ob prejetem vabilu predsednika LC Salzburg dr. Gernota Zieserja na svečanost ob 250-letni-ci rojstva W. A. Mozarta in 50-letnici LC Salzburg je bilo popolno, saj je bilo sprva naše sodelovanje zavrnje-no zaradi zapolnitve prostih mest. A smo dober teden dni kasneje prejeli razveseljivo sporočilo, da so se po-trudili, revidirali listo prijavljenih in našli še štiri mesta za slovenske lione. Odhod 29. aprila je potekal v zna-menju deževnega in hladnega vremena vse do Salzburga, kar pa prisrčnega in prazničnega vzdušja med več kot tisoč lioni in gosti zvečer istega dne na Lions večeru v prostorih starodavnega, lepega ambienta Stieglkel-ler tik pod salzburškim gradom niti malo ni motilo. Naslednji dan smo v polni frančiškanski cerkvi prisostvo-vali svečani nedeljski maši, ki jo je daroval njihov član, kanonik g. Balthasar Sieberer. Znameniti orkester Pro Musica Sacra je muziciral Misso brevis W. A. Mozarta. Vzdušje je bilo enkratno! Sledil je po skupinah organi-ziran ogled salzburških znamenitosti, ki jih je na pretek, za različne interesne skupine … Na popoldanskem sprejemu v Alte Salzburger Residenz smo se predsedniku gostiteljskega kluba zahvalili za povabilo in prene-sli pozdrave slovenskih lionov. Predali smo mu tudi zastavici našega distrikta in LK Murska Sobota.

Salzburg, vedno »oblegano« mesto, od ljubiteljev Mozarta kakor tudi drugih turistov …

Slovenski lioni v Salzburgu: (z leve proti desni) A. Lopert, L. Novak, A. Camplin

PREDSTAVNIKI LCI NA OBISKU PRI LK KOPER – CAPODISTRIA

V času srečanja najvišjega vodstva mednarodnih direktorjev LCI v Por-torožu, med 21. in 29. marcem 2006, je bila LK Koper – Capodistria zaupa-na organizacija ogleda ustanove, ki ji pomagajo lokalni lions klubi. Pripra-vili smo ogled prostorov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ko-per, katerim smo s sponzoriranjem omogočili opremo bivalnih prostorov in trim kabineta. Dvajset udeležencev srečanja je pozdravil predsednik klu-ba Mitja Živec. Ob tej priliki so člani društva pripravili prijeten program, v katerem so nastopili pevska skupina, recitatorka, predsednik in tajnik dru-štva ter drugi prisotni člani. Ogledali smo si tudi pred letom in pol zgrajene prostore, vsi prisotni pa smo bili navdušeni nad delom in aktivnostmi, ure-jenostjo prostorov in velikim trudom, ki je bil vložen v izvedbo programa.

Prisotni predstavniki mednarodne organizacije lions klubov so pohva-lili njihovo delo in trud, obenem pa pozdravili tak način konkretne pomo-či lokalnega Lions kluba Koper – Capodistria v humanitarne namene. Po kratki pogostitvi so se gostje vrnili v Bernardin, kjer so nadaljevali s svojim strokovnim delom in izvedbo ostalih aktivnosti po programu.

mag. Janez Pišot, LK Koper – Capodistria

MURSKOSOBOŠKI LIONI V SALZBURGU

Nadaljevali smo s svečanim delom »50 let lionizma v Salzburgu« pod pokroviteljstvom dr. Benite Fer-rera Waldner in ob prisotnosti več političnih veljakov. Program je seveda obsegal tudi umetniško izve-dbo Heitere Mozartserenade, v vseh prostorih dogajanja pa so razne skupine glasbenih umetnikov pre-dvajale komorno in drugo, ambientu in dogodku primerno glasbo. Skratka, paša za čutila in dušo! Vrhu-nec večera je bila Figarova fantovščina, muzikaličen in kulinaričen spektakel! Najbolj zagreti so se pozno v noč zabavali ob Amadeus disko in plesni glasbi radia Salzburg. Svojstven dogodek je bil tudi obisk raz-stave Viva! Mozart z najsodobnejšimi audiovizualnimi pripomočki.

Slovo od Salzburga in naših kolegov lionov 1. maja je bilo v znamenju polnih predalčkov prijetnih spominov, pa še sonce ga je popestrilo!

Anton Camplin, VDG, LK Murska Sobota; foto: Simona Lopert

25LION

KLUBSKO OGLEDALO

LK KONJICE – SVEŽI IN ZAGNANI ZA DOBROMiklavževa humanitarna akcija

GLEDALIŠČE ZA NAKUP DEFIBRILATORJA

Lions klub Krško, ki že deset let humanitar-no deluje na področju Brežice–Krško–Sevni-ca, je konec aprila organiziral gledališko pred-stavo. V goste so povabili gledališče iz Zagre-ba, ki je uprizorilo predstavo “Što ćemo sad?”. Člani LK Krško so se odločili, da bodo izkupiček od predstave, okrog 400 tisoč tolarjev, podari-li Zdravstvenemu domu Sevnica za nakup defi-brilatorja, kar bo gotovo pomagalo bolnikom s srčnimi težavami. Po predstavi pa so člani klu-ba pripravili še majhno pogostitev za vse ob-iskovalce.

»Naš klub bo na letošnji osrednji letni dobrodelni prireditvi, na obletnici Charter Night, zbran denar namenil za ureditev bivalnih prostorov bolnika s cerebralno paralizo, Izidorja Rožanca iz okolice Slovenskih Konjic. Novo-ustanovljeni Leo klub Konjice pa bo hkrati izvedel še akcijo zbiranja pomoči za triletnega Davorja Lukoviča, ki mu bomo pomagali z nakupom invalid-skega vozička.« Tako je dva največja cilja za letošnje delo Lions kluba Konjice opisal predsednik kluba Tadej Slapnik.

POMOČ NA VELIKO IN DROBNOLions klub Konjice, ki sicer deluje že tretje leto, se je s svojim humanitar-

nim delom že dodobra zasidral v svojem okolju, člani pa se radi družimo tu-di na neformalnih srečanjih. Tako smo lani že drugič izvedli humanitarno miklavževanje – z darilnimi paketi smo obdarili 15 pomoči potrebnih dru-žin z območja občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Priskrbeli smo elek-trični in plinski štedilnik za nepokretno osebo visoko v Pohorju; Štorkljini hi-ši, kjer skrbijo za dnevno zaposlitev otrok po pouku, pa smo podarili dva ra-čunalnika in ju povezali v internetno omrežje. Prav tako smo že drugič za-

pored sodelovali v akciji Plakat miru, sredstva, zbrana v okviru naše osrednje letne prireditve, pa smo name-nili za adaptacijo prostorov Vzgojno-varstvenega za-voda Čebela.

Člani Lions kluba Konjice menimo, da z druženjem lažje steče humanitarno delo. Pozimi smo na Rogli izve-dli nočno vožnjo z motornimi sanmi, organizirali izlet v Prekmurje ter pripravili več tematskih predavanj. Lani poleti pa smo na zabavnem večeru gostili udeležence mednarodne izmenjave mladih. 12. maja je klub pripra-vil svojo osrednjo letno dobrodelno prireditev, kjer smo medse sprejeli tri nove člane. Lani smo zaradi skokovite rasti članstva prejeli priznanje lanskoletnega predsed-nika Mednarodnega združenja Lions klubov, Clementa F. Kusiaka. Velik dogodek za klub je bila tudi uradna po-trditev članov letos ustanovljenega Leo kluba Konjice – vodenje tega je prevzel Konjičan Primož Poklič, tre-nutno pa šteje 12 članov. Vodenje Lions kluba Konjice bo v novem mandatu prevzel Ervin Jančič iz Loč.

Aleš Mrzdovnik, LK Konjice

Na prvem Charter nightu v Zrečah

26 LION

MEDNARODNE DEJAVNOSTI

VELIKO PRIZNANJE

SLOVENIJIOd 21. do 29. marca 2006 smo v Sloveniji gostili mednarodni

svet direktorjev mednarodne organizacije lions klubov LCI

Kaj je lepšega od dobrodošlice s šopkom rož!

Mednarodni direktorji LCI med zasedanjem v hotelu Bernardin

Medtem ko so člani vodstva pridno delali v Portorožu, so njihove soproge spoznavale Slovenijo.

V mestni hiši je žene mednarodnih direktorjev sprejela tudi županja Ljubljane Danica Simšič.

Veliko priznanje slovenskemu lionizmu je bilo zaupanje, ki nam ga je namenila svetovna lionistična organizacija s tem, da smo bili organizatorji rednega srečanja najvišjega vodstva svetovne lionistične organizacije. Tokrat celo prvič na prosto-ru Srednje ali Vzhodne Evrope. V Portorožu se je zbrala stodvajsetčlanska delega-cija iz triindvajsetih držav, ki se je v mestu rož udeležila delovnega programa vod-stva LCI. Slovenski lionizem je s tem pridobil na svoji promociji v svetu, hkrati pa neprecenljivo promoviral našo državo. Ob uglednih članih vodstva LCI sta našo deželo obiskala tudi Ashok Mehta (takrat še aktualni predsednik LCI) in nekdanji predsednik Clement Kusiak, kar pa ni bil njun prvi obisk pri nas.

Pester vzporedni program srečanja, ki je vključeval tudi spoznavanje lepot Slovenije, je svoj vrhunec doživel s slovenskim večerom v Grand hotelu Bernar-din v Portorožu.

S. M.; foto: Dean Dubokovič

27LION

MEDNARODNE DEJAVNOSTI

Nad žlahtnostjo vin Aleša Kristančiča je bil navdušen tudi Ashok Mehta.

Malo hišo v Pilštanju, ki je najpomembnejši (kar 25 mi-lijonov vreden) projekt, ki so ga v lanskem letu izpelja-li slovenski lioni, si je ogledal tudi mednarodni pred-sednik LCI.

Pred odhodom v Postojnsko jamo je zabril ve-ter in predsednik je segel po kučmi.

V akcijo Plakat miru so slovenski lioni vključili že na tiso-če osnovnošolcev, tukaj jih je s svojimi gosti sprejel An-drej Orel, takrat aktualni guverner Distrikta 129.

Lahko bi rekli, da je Katalena ena najbolj atraktiv-nih glasbenih zasedb, zato smo jo predstavili na slovenskem večeru.

Ashok Mehta, Clement Kusiak, Nevenka Črešnar Per-gar, Jimmy Ross in Mahendra Amarasuriya Srečanje direktorjev je bila tudi izjemna prilož-

nost za podelitev številnih priznanj najbolj pri-zadevnim lionom.

Teksašan Jimmy Ross bo te dni sprejel funkcijo mednarodnega predsednika.

Slovenski večer se je pričel z otvoritvijo razstave slikar-ja liona Zvesta Apollonia v avli hotela Bernardin.

29LION

MEDNARODNE DEJAVNOSTI

MEDNARODNA KONVENCIJALCI BOSTON 2006

Po katastrofalnem orkanu Katrina, ki je popol-noma opustošil New Orleans, ki naj bi bilo prizo-rišče 89. mednarodne lions konvencije 2006, se je to največje svetovno letno srečanje lionov pre-selilo na sever ZDA v Boston. Udeležilo se ga je približno 13.000 lionov in njihovih spremljeval-cev iz več kot sto držav sveta. Program konvenci-je se je od 30. junija do 4. julija 2006 odvijal v bo-stonskem kongresnem in razstavnem centru, ki je drugi največji tovrstni center v ZDA. Udeležen-ci konvencije smo zasedli večino bostonskih ho-telov in tako poživili že tako živahno zgodovin-sko pomembno mesto. Boston je s petindvajse-timi univerzami, med katerimi je najbolj pozna-na Harvard, in preko 450.000 študenti tudi drugo največje univerzitetno mesto na svetu.

Tako kot že vrsto zadnjih let se je tega veličast-nega dogodka udeležila tudi slovenska delega-cija na čelu z novoizvoljenim slovenskim guver-nerjem Antonom Camplinom. Delegacijo so se-

Ana Praprotnik iz Leo kluba Mavrica Celje in guverner Anton Camplin

NOVO VODSTVO LCIpredsednik LCI Jimmy M. Rossprvi podpredsednik LCI Mahendra Jayanthipal Chandima Amarasuriyadrugi podpredsednik LCI Albert F. Brandel Melville

Ponosna slovenska delegacija na Paradi narodov

S harmoniko, kitaro in prepevanjem slovenskih viž smo predstavili Slovenijo.

Parada je tudi ples in veselje!

Večer v Bostonu

stavljali Janez Bohorič, Polonca Oblak, Slavica in Živko Savić, Nevenka in Janez Pergar s hčerko Ka-jo, Alenka Marter, Marija Pangerčič, Vanda in Bra-ne Pečjak, Milka in Jože Matošič, Marko Brumat, Ana Praprotnik in Andrej Brumat. Guverner je v Boston prispel že teden dni pred uradnim začet-kom, saj se je z ostalimi, več kot sedemsto guver-nerji iz celega sveta, udeležil večdnevnega izob-raževalnega programa. Uradno funkcijo in s tem tudi obveznosti je kot član verifikacijske komisijetudi letos imel Janez Bohorič.

V soboto, 1. julija, se nas je več kot devet tisoč udeležencev konvencije udeležilo tradicional-ne Parade narodov, predstavitve držav na skoraj dvokilometrskem pohodu skozi središče Bosto-na. Naši delegaciji so se v narodnih nošah v para-dni vrsti pridružili še Denis Novato, John Ferfolja, Monika Miron in Sivester Subotnjicki, vsi glasbe-niki in člani izseljenskega društva Slovenska pal-ma. S harmoniko, kitaro in prepevanjem sloven-skih viž smo predstavili Slovenijo.

Na otvoritvenem plenarnem zasedanju v ne-deljo so podelili tudi najpomembnejše letošnje nagrade, med drugimi sta nagradi Lifetime achi-evement Award prejela PIP Aubrey Green iz Ala-bame, ZDA in Sten Akestam iz Švedske, medtem ko je nagrado President’s Award prejel DG Om Agrawal iz Indije.

90. mednarodna lions konvencija bo v Čikagu naslednje leto in tja ste vsi lepo vabljeni.

30 LION

ZADNJA BESEDA

ANJA CIPOT PUSTATIČNIKBodoča predsednica slovenskih leo klubov

je energična oseba – zavzeta v dobrodelnih

dejavnostih, polno zaposlena kot vodja kontrolinga

v Jubu, aktivna igralka hokeja na travi in jadralka.

DUNJA TURK, FOTO: TINA RAMUJKIĆ

Kako ste prvič prišli v stik z leoni? Z leoizmom me je prvič seznanil Marjan Kočila – član lions klu-

ba iz Murske Sobote. Navdušil nas je z idejo o ustanovitvi leo kluba v Murski Soboti.Kakšna je vaša dosedanja uradna pot v leo klubih?

Sem ustanovni član Leo kluba Murska sobota. Ob ustanovitvi sem prevzela funkcijo predsednika in od takrat sem vključena tudi v delo-vanje Leo distrikta 129. V letošnjem letu prevzemam funkcijo pred-sednika v Leo distriktu 129.Katere akcije, v katerih ste sodelovali, so vam bile osebno najbolj blizu?

Vsaka akcija, v kateri sem sodelovala, je pustila poseben pečat. Na primer, spomnim se naše prve akcije Zbiranje rabljenih igrač za otro-ški oddelek bolnišnice v Rakičanu. Akcija je bila zelo uspešna, saj smo zbrali toliko igrač, da smo jih potem razdelili še drugim otro-kom v Prekmurju. Težko bi rangirala, vse so mi bile zelo blizu.Se redno udeležujete mednarodnih leo konvencij?

Na prvi večji mednarodni leo konvenciji sem bila lani, ko smo v Sloveniji organizirali LEF 2005, ki je bil zelo uspešno izveden in po-hvaljen s strani leonov iz cele Evrope. Ti dogodki so priložnost, da se spoznamo z leoni iz drugih držav, z njihovimi dobrodelnimi aktiv-nostmi in si naberemo novih moči. Pomembni so za razvoj in širitev leo gibanja doma in v tujini.Kako usklajujete poslovno življenje z aktivnostmi v leo klubu? Vam te vzamejo veliko časa?

Mesečnih klubskih sestankov se redno udeležujem. Menim, da lah-ko človek vedno najde čas za stvari in ljudi, ki jih ima rad in v njih verjame. Res pa je, da si moram v zadnjih letih prosti čas dobro orga-nizirati. Takšen tempo življenja me ne omejuje, kvečjemu me navdi-huje.Kakšni so vaši načrti, ko postanete predsednica distrikta?

Prvenstvena naloga je seveda širiti LEO poslanstvo med mladimi v Sloveniji. To pomeni nadaljevati dobro zastavljeno delo mojih pred-hodnikov, ki so veliko naredili za širjenje LEO poslanstva, motivaci-jo in ohranjanje članstva v klubih ter za razvoj organizacije Leo di-strikta 129. Med nalogami sta tudi izvedba nacionalne konvencije in mednarodno udejstvovanje.Prihajate iz centra manj razvite regije – v čem vidite priložnosti za razvoj takšnih regij?

Po mojem mnenju ima Prekmurje bistveno višjo raven kakovosti življenja, kot jo kažejo kazalci na makroravni. Razvoj naše regije vi-dim v vlaganju v panoge, ki so povezane z naravnimi danostmi Pre-kmurja, in v znanje, v večjem poudarku na sodelovanju in povezova-nju, spodbujanju inovativnosti. Privlačni moramo biti za domače in tuje investitorje.

V čem vidite svoje osebnostne prednosti kot ženska?Odločnost, energija in intuicija. Rada delam z ljudmi in jim pomagam.

Se vam zdi, da dobrodelnosti na splošno v Sloveniji posvečamo dovolj pozornosti?

Menim, da imamo Slovenci pozitiven odnos do dobrodelnosti. Močno se mi je vtisnil v spomin pregovor, ki mi ga je moj oče več-krat povedal že kot otroku: »Vse, kar daješ drugim, daješ tudi sebi«. V ta pregovor gotovo verjamem.Kako ocenjujete odnos medijev do dobrodelnih akcij?

Pozitivno. Mediji lahko veliko pripomorejo k širjenju dobrodelnosti. Pomembno je, da nam tako prejemniki kot dajalci pomoči zaupajo.Kaj počnete v prostem času?

Prosti čas preživim z možem, družino in prijatelji. Pomemben del mojega življenja je šport, s katerim si napolnim baterije; že več kot 10 let igram hokej na travi, navdušena sem nad jadranjem, poleti rada tečem, rolam in kolesarim, pozimi pa smučam.

Diners-Lions.qxd 24/6/04 18:14 Page 1 a l t e n