u CII E CII 0:: ' ­e _

E o...., ' ­

>U

Nic ni narobe s tem, da inzenir

za nekaj let odide v tuji no in

se potem vrne nazaj. A za kaj

take ga moramo najprej ustvarit i

ustr ezne razmere - da se bode

inzenirj i radi vracall, i iveli in detail

v dornad drzavi. Ustvariti mora­

mo razmere v industr ij i, da bo ta

potrebovala najboljse inzenirie

in j im zagotavljala konkurenc ne

place.

Patrebujema vee tekrnovalnosti, taka v solstvu kat gaspadarstvu

Miron Varga Predsednik lnzenirske zbornice Slovenije (IZS) mag. Crtomir Remec

letos zacenja triletni mandat predsednika Evropskega sveta lnzenir­

skih zbornic (ECEC). Remec med prednostne cil.je delovanja inzenirskih

zbornic uvrsca posteno javno narocanie, viso ke strokovne standarde,

trajnostno gradnjo in zeleno gospodarstvo, pa tudi ucirikovito infor­

miranje in komuniciranje s clan i in javnost mi. Verjame, da bodo pray

inzenirji krivul]o gospodarske rasti obrnili spet navzgor.

Sit' predsednik tn i eui rsk e zboruicc Slonvni]«. KIl/,slltJ j l' nici. Seveda marsikatero opravilo, povezano z Inzenirsko njeno pa s/ill/SIva ? zbornlco, pos tor im tudi izven tega casa, saj sem s tem de ­

10m v nenehn em stiku, vsaj kaksno vecerno uro na da n. Na V najozjern pomenu besede je pos lans tvo zbornice zasci­ta javnega interesa in zastopanje poob lascenih inzenirjev , mojem urniku so se mednarodn e obveznosti , predvsem

ki de lujejo na podroqu graditve. Te dejavnosti izvajarno kot sestank i v okviru Evropskega sve ta inzenirskih zborn ic

javna pooblastila, vodenje imenika pcoblascenih inzenlrjev (ECEC) in Svetovne zveze inzenirskih organizacij (WFEO),

in izvajanje strokovnih izpitov . Med nasimi dodatnimi ozi ­ povezani z mojo funkcijo, vecino rna so ob koncih tedna, ne­

roma dopolnilnimi dejavnos tmi so se izobrazevanje, infor ­ redko pa si za izpolni tev teh akti vnosti vzamem celo lasten

miranje in nagrajevanje najboljsih dosezkov nasih clanov. dopust.

Inzenirska aka dernija tako letno op ravi okoli 40 izobraze­Cell//I / 1'('/111//1 0 namcnjate IlJIjvei': «IIS Il uz i ro tnn pozor­vanj z raz licnih stro kovnih podrocij, Informiranje inzenir­

nosti ? jev in javnos ti izvajamo prek spletne stran i zbornice, glasila Novo in drugih komunikacijskih kanalov, povezanih z me­ Zace tek leta sem se v redni sluzbi kar najvec ukvarjal diji. Nagrajujemo predvsem ustvarjalnost in inovativnost ­ z in tenzivnimi pripravami na predstavitev novega visoko ­prvo z nagrado za inzenirske dosezke, drugo pa z nagrado izolacijskega fasadnega sistema Qbiss Air na sejmu BAD za najboljse inovacije na podroc]u gradbenistva, v Muenchnu. Trenutno potekajo intenzivne tehnicno-pro­

dajne ak tivnos ti za zelo zanimivo poslovno stavbo na Nor­/(11"0 jc uideii vns delaunlk? veskem, V okv iru Inzenirske zbornice pa ze pr ipravljam Natrpan je. Poklicno sem namrec direktor CBS ins titute stevilna gradiva za prvi sestanek novega u pravnega od ­

v podjetju Trimo, kar je moja sluzba, tork ove in cetrtkove bora ECEc, ki bo na zace tku februarj a v Ljubljani. Gre za pozne popoldneve pa namenjam delu na Inzenirski zbor- izredno pomemben ses tanek, saj bom o na njem uskladili

8 !B.Jo~ Februar > 43 (1/ 2013) • Letni k 8

.--------------- --- - - - - - --­

strategijo delovanja ECEC za naslednja tri leta tel' akcijski nacrt za letosnje leto. Vizi]a delovanja ECEC bo trajnostna gradnja za zeleno lgospodarstvo in druzbeni napredek.

Knkscu jl' po 1'11151'1/1 1IIIII'IIjll dun es /m/n zllj ill : l'lIi1jev v Sloueniii?

Polozaj inzenirjev je primerljiv z ostalimi sredozem­skimi in vzhodnimi drzavami, a je obenem bistveno slab­si kot v vodilnih clanicah ED. Gre namrec za neposred no povezavo s stanjem v domaci industriji in gradbenistvu, ki sta ju financna in gospodarska kriza se posebno prizadeli. Glavni problem slovenske industrije je premajhna dod ana vrednost, gradbenistvo pa v casu konjunkture ni dovolj vlagalo v razvoj. Hkrati menim, da je trenutna na prvi po­gled brezizhodna situacija velika priloznost za inzenirje, ki s tehnicnirni in tehnoloskirni izboljsavami tel' inovacijami lahko veliko pripomorejo k ponovnemu zagonu gospodar­stva.

51,' 1I0vi prcdseilnik Evropskl'gn SVetll inienirsk il! : Imr­ni l' (rX EC). [eilo tu]! inzcnir]! bol] lw! krul: od "/0 ocnskil: ?

Nekateri da, drugi ne . Inzenirji v dornacem javnern sek­torju, predvsem na univerzah in institutih, so v primerjavi s tujimi kolegi celo privilegirani, sa] imajo lagodnejse delo od kolegov v gospodarstvu. Za inzenir]e v domaci industriji, ki veCinoma ustvarja premajhno dodano vrednost, pa velja, da so njihovi zasluzki bistveno manjsi od tujih kolegov, ki so zaposleni v visokotehnoloskih panogah. Danasnja stvar­nost je pac taka, da so v Sloveniji place v gospodarstvu celo nizje kot v javni sferi . V tujini je ravno obratno - tam za­poslitev inzenirju v industriji prinese najmanj 20 odstotkov vecji zasluzek za podoben obseg dela. Zalostl me predvsem to, da so nas po tej plati zacele prehitevati nekatere vzho­dn; drzave, denimo Ceska, pa tudi Slovaska je vse blifje nasemu standardu. Enostavno smo v Sloveniji med tranzi­cijo naredili prevec napak. predvsem v gradbenistvu .

Katere 1111/'11[.;1' I/lIjlJolj i zsiopnjo?

Veliko jih je, ampak ena najbolj perecih in najzasluznejsa za katastrofalno stanje v domacern gradbenistvu je denimo preveliko osredotocenje v nalozbe v avtocestni program. Posledicno so bile prikrajsane tako vse ostale veje prometa kot tudi industrija.

Katen: /1I111oge gospodll rs/vlI steer //o/rcl/lljl'jo IIlljvec u iiiienlrjcu? GI

V Sloveniji so to predvsem panoge, povezane z izvo­ E zorn. Inzenirsko mocne so po leg farmacevtske se bela teh­ GI nika, avtornobilska, in tudi industrija gradbenih materialov 0::in opreme, robotika, IT in orodjarstvo, ki so vezani na vse

.-L.panoge.

/1; 1II/IIiD dl'j"/;, rill S/P1!l'lIIji Jlril/llll/j/wje inieniricu? E oNe, na splosno menim, da ima Slovenija trenutno se do­ .,J.I

volj inzenirjev, Vecja neznanka je, ali je njihova razdelitev L.na stroke ustrezna in kaksna je njihova trenutna usposo­ )U bljenost. Inzenir]i se morajo narnrec stalno poklicno izpo­polnjevati, saj sta od nadgrajevanja znanja odvisni njihova konkurencnost in zanimivost za industrijo. Glede na trenu­tno stanje gospodarstva in solstva je stanje vzdrzno, ker pa nas v prihodnje eaka prestrukturiranje gospodarstva v bolj tehnicno in tehnolosko zahtevna podroda, bo industrija potrebovala se bolj usposobljene in kompetentne inzenir]e. Temu se bosta morala prilagoditi tako solski sistem kot tudi skrb za samoizpopolnjevanje.

Mcniie, lin Sluneni]« iuhk« dol et i Od/Wjlllljl' ht icn irjeu?

Odhajanja so vedno pr isotna. Nevarno pa je pri najbolj­sih inzenirjih, saj imajo ti vis]e cilje in si zehjo sluzb v vi­sokotehnoloski industriji in gradbenistvu . Pray ti se tudi hitreje odlocijo za odhod v tujino, medtem ko se povprecni prej zadovoljijo z manj zahtevnimi sluzbarni in ustrezno rnanjsim placilorn, Najboljsi pa odhajajo, ker zanje ni dovolj velikih izzivov v domaCi industriji, in to je slabo. Sicer ni nie narobe stem, ee inzenir za nekaj let odide v tujino in se potem vrne nazaj . A za kaj takega moramo najprej ustvariti ustrezne razmere - da se bodo inzenirji radi vracali, ziveli in delali v dornaci drzavi . Ustvariti moramo razmere v in­dustriji, da bo ta potrebovala najboljse inzenirje in jim zago­tavljala konkurencne place. Potrebujemo vee tekmovalno­sti, tako v solstvu kot gospodarstvu. Tudi solstvo potrebuje spremembe - z bolonjsko reformo smo naredili vee skode kot koristi, ceprav nekaj pozitivnih rezultatov vseeno je. Pricakovani prevetritev in posodobitev studljskih progra­mov sta zal pri veCini izobrazevalnih ustanov poskrbeli Ie za prerazporejanje kadrov znotraj njihovih vrtickov oziro­rna t. i. strokovnih krogov.

So sluvel1s lii ;n:L'l1irji Cl' ­/I;e/l; v fllj;lIi?

Kot ze receno, se za od­hod v tujino pogosteje odlo­cajo najboljsi inzenirji, ki so tam tudi ustrezno cenjen i. Ne vern pa, ali Slovenija dovolj ceni t. i. splosno inzenirstvo. Z vidika znanja in sposobno­sti so slovenski inzenirji po mojem mnenju primerljivi in konkureneni ostalim. VeCini Slovencev danes primanjkuje predvsem podjetnosti. To je zal rezultat desetletij omeje­nih moznosti, predvsem pa zadnjih 20 let tranzicije, ki ni dovolj spodbujala zdrave konkurenenosti, ampak omo­gocala spekulacije.

Februar • 43 (1/2013) • Letnik 8!BJo~ 9

u GI E GI 0:: '­.­E 0

,j",I

'­~ >U

vacije morajo postati staln i strokovni izziv inze­ni rjev in h kra ti priloznost za boljsi zas luzek.

V do ali ka ] je dilli es lIaj11ei'j ; »souraiuik« ;11­zenirjco?

Menim, d a so inzenirji najvecji sovrazni k kar sarni seb i. Zakaj? V veliko pr imerih so to posa­me znik i, ki tezje komunicirajo 0 svojih pogledih na vz ven, tako s s troko kot s irso javnostjo, za to se pogosto post avijo v vlogo z rt ve . Biti bi m oral i de­javnejsi, zna ti bi morali predstaviti svoj e rezultate in jih zagova rja ti. Predvsem pa utemeljiti svoje d elo tudi s poslo vn e plati in s i s tem zagotovi ti ustrezno podporo od loceva lcev tel' izboriti ustre­zno mest o v d ruz bi. Inzeni r]i lah ko Ie sa rni nar e­dimo najvec za se, ne morerno pricakovat i, da nas bodo podjetja in druzba potiskali v ospredj e. Ne

Knlt'rl' /Imfi le i ll:I'II;I';ell dunes /,O lll ljl/jO/I//"'ltt' tt' iu ka­It'n'/II'u!ilt' JlII/re/lII ;t' XII~/ ,ul/l/rs/I'lJ?

Za pravega in zenirja se pri nas priporocata univerzit e­tni studij in koncana druga bolonjska s top nja. Imarno sicer tudi nekaj novonast alih fakultet, ki imajo na prvi pogled ze lo vabljive pr edrnetnike, vendar nim ajo se pravega ko n­cep ta in tradicije. Visoka izobrazb a je osnova za dobrega inzenirja. So se veda tudi izjerne, ki nekaj nadoknad ijo s p rakso in tako dosezejo visjo strokovno raven, a to so res izjeme. S samo p rv o bolonjsko s to pnjo izobrazbe je tezko d olgo rocno grad it i, sa ] imajo v tem pr imeru inzenirji pre­malo s tro kovne globine in sirlne, njihova raven je ze v izho ­di seu p recej ni zja.

1'1/; IlIIn'/1i tlolJJ'l'gl/ inzeniria?

Gre za kombin acijo lastnosti, p redvs em pa k temu na j­vee p risp eva]o vrhunsk e sole, dob ra vzgoja in veliko p rak­ticnih izkusenj. Se posebno stalno po klicno izpop olnj eva ­nje. Z na nje na tem pod roqu hitreje zas tara in ga je treba ne Ie obn avlja ti, tem vec tudi nadgrajevati , saj Ie tako inzen irji ostajajo konkurencni na trgu. V kako dobrega inzenirja se lah ko razvije posarneznik, je zel o od visno tudi od p rilo­znos ti, ki jih d obi z za poslitv ijo, tor ej v ka ko ambicioznem okolju deluje. Ce gre za mednarodno podjetje/okol] e, kjer so obsezne in int en zivne izmenjave zn anj, sti kov z napre­dnimi resitvam i in dele na najvis]i ra vn i, to vsekakor ze lo pozitivn o vpliva na razvoj inzenirja . Seveda pa ne gre pre­zreti dejstva, da mora biti inzenir p redvsem ustva rjalen in inovativen - to je bistven o.

Kako ~I' inunuciic mcri]o S/\O:; 11 [0; inienir ieol

In ovacija mora navsezadnje prinesti neko novo v rednost in moznost korn erciali zacije, kjer se ne nazadnje pok aze njen a pr ava v rednost. Pray tega se n i dovolj v zav es ti inze­nirjev, p remalo se namree zavedaj o pomembnosti inovacij. Obenem Ie malo lastnikov kapital a razu me, d a mora biti odnos med inovato~i in menedzerj i vzajem en in p rodukti­yen te l' da je treb a za p odje~e dobiekon osne inovacije spod­bujat i tudi s finanen imi vzvod i - torej nagradit i inzen irje inovatorje za njihov e nadpovpreene delovne d osezk e. 1no­

Tren utnd, ceprav na p rvi po gled br e zizhod na situacija, je

ve lika p riloinost za Inzeni rje , ki lahko s te hn icnimi in te h­

nol oskimi izb o ljsava mi ter ino vaci jami veli ko p ripomo rejo

k po nov ne m u za go nu gospod rstva .

10 IR'Iooo Februar· 43 (1/2013) ' Letnik 8.........., ...........

sm emo se samo pritozevat i, am pak moramo vze ti usod o v sv oje rok e.

Cas, ki prihaja, je naklonjen in zenirjem . Vcasih so go ­spodarstvo vodili fina ncni krogi, a so »financne in ovacije« pr ip eljale v veliko kriz o. Industrija zdaj potrebuje tehnicne inovacije in inzen irje, ki bode poskrbeli za konkurencne pr eb oje. To je pri loznost, da inzen irji s sv ojim zna njem in sposobno s tm i od igrajo kljucno vlogo in druzbi povrnejo gospod a rsko rast .

KII/.;;slI i so nn irti itiicn irskv zbn in ic« zn prihodnost? Ku­

ten: SII UI/s/' /' r ill r il t'/ "?

Zad al i smo si vizijo trajnostne gradnje, ki se narn zd i iz­redno pomembna. Izh ajamo iz t. i. Ljubljanske d eklar aci]e, sprejet e se p tern bra lan i, kjer se je 90 elan ic Svetovn e zveze inzen irskih organizacij za vezalo, d a bod e z vsemi ra zpolo­zljivimi sreds tvi podpirale trajnostno g rad njo. Ta bo nato pr ivedla do zelenega gos po d ars tva, d o zelenih javn ih narc ­cit, ki so lani tudi pri nas d obila posebno uredbo.

Razrnislja ti je treba preprosto sirs e, vst eti po sled ice na ­sih dej anj - tako okoljske kot druzbene. Zelo pornernbno je, d a gospod ars tvo uvede metodologijo ocene st rosk ov v celotn i ziv ljen jski dob i, in se le takrat res v id im o, koliko so po samezne od locitve zares ugodne. Neredko se narnrec iz­kaze, da je na zacetku najcenejsa resit ev dolgoro cno celo najd razj a. Ali pa ne uposteva dovolj okol jskega vidika oz i­roma nima dodane vrednosti za dru zbo kot celoto. V tak p ristop usmerjarno vse prihodnje ak tivnos ti inz en irske zbornice, ta ko slovenske kot evropske. Nas cilj je p riti do pr a vicnejse in bolj za dov oljne druzb e.

Trujunstni razn o] IIJI'l'j , I'll j e SIIl'ul'lIii // priJlnm lj clln nan]?

Za Sloven ijo bi bila najbolj neva rn a oz kogled nost. Videti je treb a ce lo tno s liko - poleg ekonomskega moramo sledi­ti se ok oljskemu in druzbenemu vid iku . Eno je d obi eek, dru go pa ohranjan je okolja zanam cem in skrb za napre­dek d ru zbe. Koneni rez ulta t mora vsebovati vse te pr vine. V Sloveniji smo bili na tem pod roeju oeitno neusp esn i, saj smo d ru zbo pripeljal i v pat polo zaj. Nalo zbe v infras tru k­turo v 20 letih niso obrod ile ustrezn ih sa dov. Zapravili smo veliko easa in den arja, rezultatov pa n i. Ko ra zmisljamo, kaksn o javno infrastrukturo bomo grad iii, potreblljemo ra­zvojno vizijo, kako jo brez skode llstrezno umestiti v ok o­lje. Dolgoroeen raz voj ce lo tne druzbe mor a biti tem eljn i cilj. Dosed anja praksa kriterij a najnizje cene in izs iljen ih inv e­s tici j oCitno ne vo di n ikam or.