OSNOVE PROJEKTNEGA MANAGEMENTA

OSNOVE PROJEKTNEGA MANAGEMENTA V PROJEKTIH EU

USPOSABLJANJE – SEMINARJA IN DELAVNICA

Projekt Nova partnerstva ob meji sofinancira EU

OKVIRNI POTEK USPOSABLJANJA

SEMINAR: STRUKTURNI SKLADI IN DRUGI FINANČNI MEHANIZMI ZA (SO)FINANCIRANJE PROJEKTOV22. maj 2006, od 10.30 – 15.00

SEMINAR: OSNOVNA NAČELA PRIPRAVE PROJEKTOV IN PROJEKTNEGA VODENJA23. maj 2006, od 8.00 – 15.00

DELAVNICA: PRIPRAVA IN IZVAJANJE PROJEKTA24. in 25. maj 2006, od 8.00 – 15.00

kako se je širila ES in kakšna je njena struktura; od politike, preko programa, do projekta; strukturni skladi in drugi viri financiranja projektov

projektni cikel in posamezne faze projektnega cikla; osnovna načela projektnega managementa

priprava projekta – od ideje do izvedbe konsistentnega projekta


SEMINAR STRUKTURNI SKLADI IN DRUGI FINANČNI

MEHANIZMI ZA (SO)FINANCIRANJE PROJEKTOV

CILJI SEMINARJA

SEZNANITI SE S KRATKO ZGODOVINO ES IN NJENIMI ŠIRITVAMI SEZNANITI SE S STRUKTURO ES IN EVROPSKIMI INŠTITUCIJAMI KRATKA SEZNANITEV Z EVROPSKIMI SIMBOLI SPOZNATI KAJ JE LIZBONSKA STRATEGIJA IN NJEN POMEN KAJ JE FINANČNA PERSPEKTIVA 2007 – 2013 IN KAKO VPLIVA NA

ŽIVLJENJE V ES RAZUMETI POVEZAVO POLITIKA – PROGRAM – PROJEKT SEZNANITI SE S STRUKTURNIMI SKLADI IN DRUGIMI FINANČNIMI

MEHANIZMI ES

ZGODOVINA EVROPSKEGA POVEZOVANJA – PRVI KORAKI

Zakaj so nastajale evropska povezovanja (vojne med evropskimi državami skozi stoletja; dve svetovni vojni, ki sta najhujše posledice pustili ravno v Evropi)

Leta 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman predlagal povezovanje premogovništva in jeklarske industrije v Z Evropi

Posledica – leto kasneje nastala Evropska skupnost za premog in jeklo (Benelux, Francija, Z. Nemčija, Italija) – odločanje je vodil nadnacionalni neodvisni organ (imenovan ‘komisija’)

Leta 1957 sta bila ustanovljena EURATOM (Evropska skupnost za atomsko energijo) in EGS (Evropska gospodarska skupnost) – z Rimskimi pogodbami

1967 – združitev inštitucij vseh treh evropskih skupnosti (Komisija, Evropski parlament, Svet ministrov)

ZGODOVINA EVROPSKEGA POVEZOVANJA – POGODBE

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (18. 4. 1951, Pariz) Rimski pogodbi (25. 3. 1957) so postavila temelje oblikovanju skupnega trga Pogodba o združitvi (Bruselj, 8. 4. 1965) – določila eno Komisijo, en Svet Enotni evropski akt (Luksemburg, Haag, veljati začel 1. 7. 1987) – vzpostavitev

notranjega trga Pogodba o Evropski uniji (Maastricht, 7. 2. 1992) – EGS se spremeni v Evropska

skupnost, nove oblike sodelovanja (na področju obrambe, pravosodja in notranjih zadev); vzpostavitev strukture na podlagi ‘treh stebrov’

Amsterdamska pogodba (2. 10. 1997) – sprememba Pogodbe EU in Pogodbe ES – prečiščenje pogodb

Pogodba iz Nice (26. 2. 2001) – reforma institucij; združitev pogodbe iz Nice, Pogodbe o EU in Pogodbe o ES v enotno besedilo

Pogodba o Ustavi za Evropo – eno besedilo namesto vseh dosedanjih pogodb; podpisana 29. 10. 2004; potrebna ratifikacija vsake države članice

Vsa besedila: eur-lex

ZGODOVINA EVROPSKEGA POVEZOVANJA – ŠIRITVENI PROCESI

Pet širitvenih procesov: Leta 1973: Danska, Irska,

Združeno kraljestvo Leta 1981: Grčija Leta 1986: Španija, Portugalska Leta 1995: Avstrija, Finska, Švedska Leta 2004: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva,

Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija

ZGODOVINA EVROPSKEGA POVEZOVANJA – PRIHODNJE ŠIRITVE

Planirane širitve: 2007: Bolgarija, Romunija 2005 (predviden začetek pogajanj):

Hrvaška, Turčija, FYROM – kandidatke Potencialne kandidatke: BiH, Srbija in Črna gora,

Albanija EFTA (Norveška, Švica, Liechtenstein, Islandija)

TEMELJI EVROPSKE SKUPNOSTI – TRIJE STEBRI

Steber I – evropska skupnost (European Community)

Steber II – skupna zunanja in varnostna politika Steber III – sodelovanje na področju prava

(pravosodja) in policijsko sodelovanje (notranja politika)

TEMELJI EVROPSKE SKUPNOSTI - SIMBOLI

Dan Evrope 9. maj (9. 5. 1950 je R. Schuman predstavil predlog o ustanovitvi Evropske skupnosti)

evropska zastava Obvezna uporaba na vseh dokumentih, ki jih financira ES 12 zvezd – simbol popolnosti, celovitosti, enotnosti Sprva simbol Sveta Evrope Uradni simbol od leta 1985

evropska himna Oda radosti – deveta simfonija Ludwiga van Beethovna (1823) – zadnje dejanje simfonije (uglasbil besedilo Friedericha von

Schillerja); priredba – Herbert von Karajan Evropska himna od leta 1972 (Svet Evrope); uradno od leta 1985

EVRO – skupna valuta 1992 – Evropska monetarna unija (EMU) – enotna valuta pod okriljem Evropske centralne banke Od 1. 1. 2002 je tudi v fizični obliki zamenjala valute 12 držav (B, D, GRE, E, F, IRL, I, LUX, NE, A, P, FIN) Slovenija bo prevzela s 1. 1. 2007

TEMELJI EVROPSKE SKUPNOSTI - INŠTITUCIJE

Evropska komisija (Jose Barroso) – 25 komisarjev (iz vsake članice) – predlaga zakone v prejem Parlamentu ali Svetu EU, proračun, programe; politično neodvisna; mandat traja 5 let; sedež v Bruslju; 36 oddelkov (DG oz. službe)

Svet ministrov (Svet EU) – sedež v Bruslju, države predstavljajo ministri; zakonodajna funkcija; predsedovanje se izmenjuje med državami na 6 mesecev (Slovenija 2008)

Evropski Svet – sestavljajo ga predsedniki držav in vlad EU ter predsednik komisije; pripravlja splošne politične smernice razvoja EU

Evropski parlament – sedež v Strasbourgu, 732 neposredno izvoljenih poslancev, nadzorni in posvetovalni organ (omejeno tudi zakonodajni – skupaj s Svetom EU); mandat je 5 let

Pravosodje (Sodišče evropskih skupnosti, Evropsko računsko sodišče, Patentni tribunal) – sodišče sestavlja 25 sodnikov, ki jih imenujejo države članice; skrbi za zakonitost evropskega prava; od 1989 dodatno še 25 člansko Sodišče prve stopnje;sedež v Luksemburgu

Svetovalna telesa (Ekonomski in socialni svet, Svet regij) – po 317 članov; posvetovalni organ Finančni organi (Evropska centralna banka – Frankfurt, Evropska investicijska banka - Luksemburg,

Evropski investicijski sklad) Varuh človekovih pravic – Strasbourg,

LIZBONSKA STRATEGIJA

Vlade držav EU so leta 2000 oblikovale poseben dokument – Lizbonsko strategijo

Namen: reforme, ki bi prispevale k ohranjanju standarda v EU (gospodarstvo, sociala, okolje)

Predvsem vzpodbude na področju inovacij, raziskav, izobraževanja Strateški cilj: da bi EU (p)ostala do leta 2010 najbolj konkurenčno in dinamično

ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo uživalo polno zaposlenost ter ekonomsko in socialno kohezijo

Lizbonsko strategijo so leta 2001 na Göteborškem vrhu dopolnili z usmeritvami na področju okolja in trajnostnega (vzdržnega razvoja)

Lizbonska strategija reform vsebuje 28 ciljev in 120 podciljev (merjeno s 117 različnimi indikatorji)

LIZBONSKA STRATEGIJA - CILJI

Cilji Lizbonske strategije so na področjih: Zaposlovanje Družba, temelječa na znjanju Notranji trg Podjetniške spodbude Socialna vključenost Varstvo okolja / trajnostni razvoj

LIZBONSKA STRATEGIJA – CILJI

Zaposlovanje:• Stopnja zaposlenosti: 67 % do 2005, 70 % do 2010• Zaposlenost žensk: 57 % do 2005, 60 % do 2010• Zaposlenost starejših (55 – 64 let): 50 % do 2010• Podaljšanje povprečne starosti ob upokojitvi za 5 let: do

2010• Omogočeno otroško varstvo: za 90 % predšolskih otrok,

starejših od 3 let, za 30 % otrok pod 3 leta: do 2010


Družba, temelječa na znanju:• Bruto izdatki za R&R dejavnost: 3 % BDP do 2010, od

tega 2/3 iz poslovnega sektorja• Vzpostavitev evropskega raziskovalnega območja• Stimulacije zaposlovanja znanstvenikov in raziskovalcev• 100 % povezanost šol z internetom (prvotno cilj do 2002)

in splošna uporaba IKT v učnem procesu• 12,5 % odraslih, vključenih v proces VŽU – dostopnost

VŽU za vse


Notranji trg• 98,5 % prenos direktiv notranjega trga v pravni red držav članic; prevzem

direktiv notranjega trga v dveh letih od začetka veljavnosti direktiv• Odstranitev ovir za prosti pretok storitev znotraj EU• Dokončanje skupnega notranjega trga za finančne storitve do 2005• Dokončanje skupnega notranjega trga in sprostitev v mrežnih industrijah• Poštne storitve do 2006; električna energija in zemeljski plin do 2007; železniški

promet do 2008 in letalski promet do 2008• Zmanjšanje državnih pomoči na 1 % BDP• Izboljšanje pravil javnega naročanja• Določiti nova pravila za združitev in prevzem podjetij


Podjetniške spodbude:• Pravno okolje, ki spodbuja naložbe, inovacije in

podjetništvo• Zmanjšanje administrativnih ovir• Pospešiti postopek in zmanjšanje stroškov pri

ustanavljanju podjetja


Socialna vključenost

• Prepoloviti osip v šolah do 2010• Zmanjšanje stopnje tveganja revščine


Varstvo okolja / trajnostni razvoj• Sprejem Kjotskega protokola do 2002 in viden

napredek pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do 2005

• Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v obsegu 22 % skupne porabe do 2010

FINANČNA PERSPEKTIVA 2007 - 2013

Finančna perspektiva predstavlja dogovor o ključnih prednostnih nalogah EU in proračunskih okvirih odhodkov EU za večletno obdobje – je temeljni okvir za evropsko politiko in financiranje v naslednjih letih

Sprejeta v Bruslju, 17. Decembra 2005 za obdobje 2007 – 2013 (ključno obdobje za Lizbonsko strategijo)


Predvideva 1,045 % BNP celotne EU oz. 863,363 milijard EUR Struktura:

Kmetijstvo: ~ 380 milijard EUR – 44,07 % Kohezija: ~ 300 milijard EUR – 34,79 % Gospodarska rast in zaposlovanje: ~ 72 milijard EUR – 8,35 % Administrativna poraba: ~ 50 milijard EUR – 5,83 % Zunanja politika: ~ 50 milijard EUR – 5,80 % Pravosodje in notranje zadeve: ~ 10 milijard EUR – 1,16 %


Kaj to pomeni za Slovenijo:Neto prejemnica sredstev: vplačilo 2,5 milijarde

EUR, prejem 4,5 milijarde EUR~ 120 milijard SIT letno za kohezijo~ 70 milijard SIT za kmetijstvo in razvoj

podeželjaEna regija

POLITIKA (policy) – PROGRAM – PROJEKT

Razmerje

politika (policy – strategija)

program (instrument)

projekt

STRUKTURNI SKLADI

Namenjeni zmanjševanju razlik v razvoju regij in promociji ekonomske in socialne kohezije Trije cilji:

Cilj 1 – razvoj manj razvitih regij (4 I) Cilj 2 – preoblikovanje regij, ki imajo težave (ERDF, ESF) Cilj 3 – modernizacija usposabljanja in promocije zasposlovanja, razvoj človeških virov (ESF)

Štirje instrumenti: ERDF – evropski sklad za regionalni razvoj ESF – evropski socialni sklad FIFG – finančni instrument za usmerjanje ribištva EAGGF – evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad

Štiri iniciative skupnosti: Pobuda Interreg (ERDF) Urban II (ERDF) Equal (ESF) Leader + (EAGGF)

Enotni programski dokument (država izpogaja z Evropsko komisijo)

STRUKTURNI SKLADI - 2

()V novi finančni perspektivi: Približevanje strateškim usmeritvam EU (Lizbonska strategija) Osredotočenje na manj razvite regije Decentralizacija in poenostavitev postopkov izvajanjaOstale spremembe: Samo trije inštrumenti – ESS, ESRR, Kohezijski sklad Financiranje samo iz enega sklada (razen za infrastrukturne projekte – ESRR in Kohezijski

sklad) Večletno programiranje tudi pri Kohezijskem skladu (enaka pravila kot strukturni skladi) Nadomestitev EPD z nacionalnim strateškim referenčnim okvirom (zagotavljanje skladnosti s

strategijami EU)Novi trije cilji:• Konvergenca• Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje• Evropsko ozemeljsko sodelovanje (Interreg)

STRUKTURNI SKLADI – REGIONALNI SKLAD

Vsebine iz EPD za Slovenijo v okviru ESRR (ukrepi): Spodbijanje razvoja inovacijskega okolja Spodbujanje razvoja turističnih destinacij Izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo Gospodarska infrastruktura in javne storitve

STRUKTURNI SKLADI – SOCIALNI SKLAD

Vsebine v EPD za Slovenijo v okviru ESS: Razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela Pospeševanje socialnega vključevanja Vseživljenjsko učenje Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti

STRUKTURNI SKLADI – KMETIJSKI SKLAD

Vsebine v EPD za Slovenijo v okviru EKUJS: Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov Naložbe v kmetijska gospodarstva Diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so

blizu kmetijstvu Investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in

ekološke vrednosti gozdov Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov

STRUKTURNI SKLADI – INŠTRUMENT ZA RIBIŠTVO

EPD za Slovenijo predvideva naslednje prioritete (prednostne naloge) v okviru FIUR: Posodobitev obstoječih plovil in mali priobalni ribolov Ribogojstvo, predelava in trženje

KOHEZIJSKI SKLAD

Strukturni instrument, namenjen zmanjševanju gospodarskih in socialnih neskladij ter stabilizaciji nacionalnih gospodarstev

Namenjen financiranju velikih infrastrukturnih projektov na področju okolja in transporta (min. 10 mio. EUR na projekt)

Namenjen državam, ki imajo BDP pod 90 % EU povprečja V Sloveniji: promet (avtocestno omrežje – Prekmurje, Dolenjska,

Gorenjska; modernizacija železniške infrastrukture – Pragersko – Ormož, Divača - Koper), okolje (komunalne odpadne vode v porečju Krke, oskrba s pitno vodo – Pomurje, Istra in Kras, ravnanje z odpadki – zbirni centri na Koroškem in Gorenjskem ter dve sežigalnici odpadkov)

POBUDE SKUPNOSTI - INTERREG

Cilj je povečanje ekonomske in socialne kohezije s spodbujanjem čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja

Temelj so programi (npr. Sosedski program za Interreg IIIA) Interreg IIIA – čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami

(nadaljevanje programa PHARE Interreg IIIB – mednacionalno sodelovanje (Slovenija v dveh

programih: območje Alp, Cadses) Interreg IIIC – izboljšanje unčikovitosti strukturne politike in

instrumentov za regionalni razvoj; štiri cone: Sever, Zahod, Jug in Vzhod (Slovenija); sodelovanje javnih inštitucij

POBUDE SKUPNOSTI – INTERACT

Je horizontalni program pobude skupnosti Interreg

Namen: združevanje izkušenj s programi Interreg – da pripomore k kakovosti projektov v okviru Interrega

Preko prenosa izkušenj in dobrih praks Slovenija kot celota je upravičeno območje

POBUDE SKUPNOSTI – URBAN II

Je pobuda skupnosti, namenjena spodbujanju trajnostnega razvoja marginaliziranih urbanih območij

Predstavlja nadaljevanje pobude Urban Osredotočena na spodbujanje in izvedbo inovativnih

modelov razvoja regeneracije marginaliziranih urbanih območij

Tudi: izmenjava informacij in izkušenj na področju trajnostnega urbanega razvoja

POBUDE SKUPNOSTI – EQUAL

Je del strategije EU za več kakovostnejših delovnih mest

Spodbuja nove načine spopadanja z neenakostjo in diskriminacijo na področju zaposlovanja

Zajema področji zaposlovanja in socialne vključenosti (zasleduje cilje politik EU na teh področjih – Evropska strategija zaposlovanja in Proces socialne vključenosti)

POBUDE SKUPNOSTI – LEADER +

Namenjen je pomoči lokalnim akterjem v podeželskem okolju pri identifikaciji dolgoročnih razvojnih potencialov lokalnega okolja

Razvoj podeželja na temelju obstoječih potencialov in močnega partnerskega odnosa med lokalnimi akterji

PROGRAMI SKUPNOSTI – VEČLETNI PROGRAM ZA PODJETJA IN

PODJETNIŠTVO

Je glavni instrument na področju podjetniške politike EU in na znanju temelječega gospodarstva

Poseben poudarek na SME (promocija podjetništva, povečanje konkurenčnosti MSP, razvoj podjetniškega okolja, izboljšanje finančnega okolja)

Trije sklopi: izdelava politike in benchmarking aktivnosti/projektov, mreža Euro Info Centrov

finančni instrumenti evropskega investicijskega sklada za podjetja

PROGRAMI SKUPNOSTI – 6. IN 7. OKVIRNI PROGRAM

Vzpodbujanje sodelovanja na področju raziskav in znanosti Na podlagi skupne evropske raziskovalne politike – Skupni evropski raziskovalni prostor Vzrok: EU vlaga 1,8 % BDP v R &R (ZDA 2,8 %, Japonska 2,9 %) V okviru tega tudi program IST (information society techologies) Prioritete:

Znanost o življenju, genomika in biotehnologija za zdravje Tehnologije informacijske družbe Nanotehnologije in nanoznanosti, multifunkcionalni materiali, nove proizvodne metode in naprave Aeronavtika in vesolje Kakovost in varnost živil Trajnostni razvoj, globalne spremembe in ekosistemi Državljani in upravljanje na znanju temelječe družbeOstale aktivnosti:• Aktivnosti za SME• Aktivnosti na področju mednarodnega sodelovanja• EURATOM• Skupni evropski raziskovalni prostorRazlični instrumenti: Mreže odličnosti, integrirani projekti, posebni ciljni raziskovalni in inovacijski projekti, koordinacijske aktivnosti, posebne podporne aktivnosti, aktivnosti za razvoj ČV in mobilnost (Marie Curie Actions), posebni raziskovalni programi za SMESpremembe v 2007 – 2013: štirje specifični programi: Sodelovanje (cooperation), Ideje (ideas), Ljudje (people), Zmožnosti(capacities)

PROGRAMI SKUPNOSTI – eCONTENT

Večletni program, namenjen stimuliranju razvoja evropskega digitalnega prostora

Promocija jezikovne pestrosti v informacijski družbi Podpira dostopnost, uporabo in distribucijo vsebin

evropskega digitalnega prostora Tri področja: javni informacijski sektor, proizvodnja,

digitalni trg

PROGRAMI SKUPNOSTI – eTEN

Transevropski program za pomoč pri razvoju telekomunikacij (omrežja)

Namen: informacijska družba za vse E-storitve kot temelj omrežij (torej ne samo

infrastruktura) Šest tematskih področij

PROGRAMI SKUPNOSTI – LIFE – FINANČNI INSTRUMENTI ZA OKOLJE

Finančni instrument za okolje Namen: implementacija, razvoj ter zakonodaja in politika

EU na področju okolja (integracija okolja in trajnostnega razvoja v politiko EU)

Trije tematski sklopi: LIFE - okolje LIFE - narava LIFE - tretje države

PROGRAMI SKUPNOSTI – EIE – INTELIGENTNA ENERGIJA ZA EVROPO

Program EU, ki želi prispevati k energetski učinkovitosti in pospeševanju rabe obnovljivih virov energije

4 glavna področja: novi in obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, energetski vidiki v transportu, sodelovanje z državami v razvoju

V okviru tega podpira aktivnosti: evropski projekti, evropski dogodki, ustanavljanje lokalnih in regionalnih energetskih agencij, konkretne aktivnosti sodelujočih držav

PROGRAMI SKUPNOSTI – LEONARDO DA VINCI

Akcijski program za uresničevanje evropske politike v poklicnem usposabljanju

Namen: izboljšanje usposobljenosti za uvajanje tehnoloških in industrijskih sprememb, ki zagotavljajo konkurenčnost gospodarstva in prebivalstva

Namenjen dodatnemu usposabljanju zaposlenih v podjetjih (možnost sodelovanja podjetij)

Dva sklopa: projekti mobilnosti in drugi projekti (pilotni, jezikovna izobraževanja, mednarodne mreže…)

PROGRAMI SKUPNOSTI – SOCRATES

Akcijski program za razvoj kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter za oblikovanje odprtega evropskega prostora za sodelovanje in izobraževanje

Področje izobraževanja (izobraževalne inštitucije) Več akcij v okviru programa: Comenius (sodelovanje med

šolami), Erasmus (visoko šolstvo), Grundtvig (vseživljenjsko izobraževanje), Lingua (učenje jezikov), Minerva (področje e-učenja in z IKT podprtega učenja)

PROGRAMI SKUPNOSTI – EUREKA

Mreža za tržno usmerjene R & R dejavnosti Pospeševanje tehnološkega razvoja industrije v Evropi Spodbujanje sodelovanja med državami in med

gospodarstvom in izobraževanjem (raziskovanjem) Bottom-up pristop (v tem različen od okvirnih programov)

PROGRAMI SKUPNOSTI – KULTURA 2000

Ta progam je namenjen krepitvi kulturnega območja EU Podpora kulturnim projektom (letni – akcija 1, večletni –

akcija 2) – partnerski, mrežni (letni iz treh držav, večletni iz 5 držav)

Področja: glasba in uprizoritvene umetnosti, kulturna dediščina, upodabljajoče in vizualne umetnosti, književnost in knjiga (ter prevajanja – samo enoletni)

DRUGI PROGRAMI – FINANČNI MEHANIZEM EGP

Osnovni cilj: podpora projektom, ki prispevajo k zmanjšanju gospodarskih in socialnih neskladij v evropskem gospodarskem prostoru

Prednostna področja: varstvo okolja; pospeševanje trajnostnega razvoja; ohranjanje evropske kulturne dediščine; razvoj človeških virov; zdravstvo in varstvo otrok

DRUGI PROGRAMI – NORVEŠKI FINANČNI MEHANIZEM

Podoben finančnemu mehanizmu EGP Področja: izvajanje schengenskega pravnega

reda, podpora nacionalnim akcijskim načrtom in krepitev sodstva; krepitev administrativne zmogljivosti za izvajanje pravnega reda skupnosti na področju okolja;


SEMINAROSNOVNA NAČELA PRIPRAVE PROJEKTOV IN

PROJEKTNEGA VODENJA

CILJI SEMINARJA

Ugotoviti, kaj je projekt Seznaniti se s projektnim ciklom Seznaniti se z osnovnimi načeli priprave projektov Izvedeti, zakaj se projektov lotevamo načrtno in

strukturirano

PROJEKT

Je zaokrožen, časovno omejen, skupek aktivnosti, ki privedejo do vnaprej zastavljenega cilja

Projekt ni redna ali statutarna dejavnost organizacije Projekt je tako:

Načrtovana aktivnost Skupek aktivnosti Z določenim ciljem V okvirih predvidenega proračuna (finančni okvir) V določenem časovnem obdobju

PROJEKTNI CIKEL

Identifikacijavrednotenje

Oblikovanje/Formulacija izvedba

Vloga/financiranje

programiranje

Projektni predlog

Je sistematičen pristop k pripravi projektov oz. projektnih predlogov

PROJEKTNI CIKEL - PROGRAMIRANJE

V tej fazi se pripravijo strateška izhodišča in politike (policy)

Upoštevanje vseh relevantnih podatkov o stanju (analiza situacije)

Na to fazo ne moremo veliko vplivati, lahko pa jo dobro proučimo

Upoštevamo tudi že izvedene projekte in izkušnje (prenos dobrih praks)

Tudi analiza deležnikov projekta (potencialnih projektnih partnerjev)

PROJEKTNI CIKEL - IDENTIFIKACIJA

V tej fazi se preveri koherentnost projektne ideje Več metod za oblikovanje projektnih izhodišč

Metoda problemskega drevesa Metoda logičnega okvirja Metoda ciljnega drevesa Metoda ZOPP (Ziel Orientierte Projekt Planung) …

PROJEKTNI CIKEL - OBLIKOVANJE

Oblikovanje projektnega predloga (izvedbeni načrt) Projektni predlog vključuje: natančen opis časovnega okvira,

načrtovanih aktivnosti, ciljev in ciljnih skupin, načrtovanega proračuna

Vsebuje: opis problema (ozadje projekta), opis ciljev, aktivnosti, ki peljejo k uresničitvi ciljev, opis potrebnih virov, opis nalog in odgovornosti, tehnične in administrativne podpore, postopkov monitoringa in vrednotenja

Pomembno: določiti vlogo in odgovornosti partnerjev in drugih

PROJEKTNI CIKEL - FINANCIRANJE

V tej fazi se nastavi finančni okvir projekta Tudi proces odločanja naročnika o (ne)financiranju

projekta – priprava pogodbe Iskanje ustreznih finančnih virov za (so)financiranje –

ustrezni programi / razpisi Prepoved dvojnega financiranja – potrebno dobro

pripraviti finančni del projekta Kombiniranje finančnih virov Paziti na pravilo ‘De minimis’ Finančna stabilnost organizacije – razpisni pogoj

PROJEKTNI CIKEL – IZVEDBA (REALIZACIJA)

V tej fazi se projekt izvede v skladu s projektnim predlogom

Izvedba v skladu s predlogom (časovni okvir, vsebina)

Dokumentiranje in spremljanje realizacije Vključevanje partnerjev in drugih organizacij /

posameznikov

PROJEKTNI CIKEL - EVALVACIJA

Ta faza je izredno pomembna, ker se na podlagi ugotovitev te faze začne nov projektni cikel (programiranje)

Vrednotenje doseganja ciljev, rezultatov; vrednotenje (u)porabe virov

Tudi finančna evalvacija - revizija

NAČELA

Koncentracija (usmerjenost na področja in območja, ki pomoč najbolj potrebujejo)

Programiranje (sredstva se dobijo na podlagi programov) Partnerstvo (sodelovanje in delitev odgovornosti med različne

ravni) Dodatnost (dopolnjevanje – sofinanciranje lokalnih virov) Subsidiarnost (sredstva so namenjena področjem, ki jih ne

moremo zadovoljivo urediti sami) Učinkovitost (nadzor nad učinkovitostjo in upravičenostjo porabe

sredstev)

NAČELA PROJEKTNEGA VODENJA – VLOGA

Vloga (skupek predpisanih obrazcev projekta in spremne dokumentacije) je vedno odgovor na razpis

Pri pripravi vloge je potrebno posebno pozornost posvetiti notranji koherentnosti prijave

Celovitost vloge Prioritete programa / razpisa Potrebno dobro prebrati navodila za prijavitelje V pomoč je seznam za preverjanje (kontrolni seznam) Povzetek projekta (kratek, jedrnat, natančen)

NAČELA PROJEKTNEGA VODENJA – KDO IN S ČIM LAHKO KANDIDIRA

Odvisno od razpisnih pogojev Izključeni: konflikt interesov, organizacije z

dolgovi, neporavnanimi zakonskimi obveznostmi; organizacije, ki so v kazenskem postopku ali postopku likvidacije, stečaja, prisilne poravnave

Projekt zaradi razpisa? Projektne aktivnosti

NAČELA PROJEKTNEGA VODENJA – OKOLJE PROJEKTA

Deležniki projekta Težave v okolju – projekt rešuje določen problem

v okolju – je odgovor na okolje Ciljne skupine – opredelitev Kako bo projekt vplival na izboljšanje situacije Kreativnost / inovativnost v pristopih reševanja

problemov

NAČELA PROJEKTNEGA VODENJA – STROŠKI V PROJEKTIH

Stroški v projektih se delijo na upravičene in neupravičene (ne moremo jih upoštevati pri zahtevkih za povračilo)

Stroški človeški virov (osebja in zunanjih strokovnjakov), stroški storitev, stroški investicij in opreme

(ne)profitnost projekta Za stroške, ki so upravičeni, višino in delež sofinanciranja, dinamiko poročanja in

financiranja – potrebno prebrati razpisne pogoje in/ali programe Več vrst financiranja (stroškovni modeli – flat rate, full cost Posredni – neposredni stroški projekta Upravičenost stroškov (potrebni, dokumentirani, predvideni, sorazmerni –

konkurenčnost, plačan) Financiranje ‘v naravi’

NAČELA PROJEKTNEGA VODENJA – PROJEKTNO PARTNERSTVO IN

SODELUJOČI

Potrebnost – nujnost partnerstva V projektu sodelujejo:

Prijavitelj / nosilec projekta Partnerji (javno – zasebno partnerstvo; nacionalni –

mednarodni partnerji) Sofinancerji Podporne inštitucije Podizvajalci Projektna skupina

NAČELA PROJEKTNEGA VODENJA – IZVAJANJE PROJEKTA

Kdaj se začne z izvajanjem projekta (podpis pogodbe) Dokumentacija izvajanja projekta Projektno partnerstvo in delitev nalog ter odgovornosti Tehnični del projekta – administracija, poročanje,

dokumentiranje, vodenje Vsebinski del projekta – izvedba aktivnosti,

dokumentiranje promocija projekta in rezultatov

NAČELA PROJEKTNEGA VODENJA – TRAJNOST PROJEKTA IN LASTNIŠTVO

Projekti, ki so financirani morajo biti trajnostno naravnani

Finančna, institucionalna, vsebinska trajnost projektov – pojasniti

Lastništvo rezultatov projekta – končni upravičenci

NAČELA PROJEKTNEGA VODENJA – KAKO NAPREJ

Trajnost projekta Nadgradnja projekta Širitev rezultatov Izmenjava izkušenj in dobrih praks


DELAVNICAPRIPRAVA IN IZVAJANJE PROJEKTA

CILJI DELAVNICE

Praktično preizkusiti pridobljena znanja Praktično se seznaniti s projektnim načrtovanjem Pridobiti dodatne koristne nasvete

KAKO V DELAVNICI – PRAKTIČNO IN AKTIVNO DELO

Skupine po 5 Vsaka skupina svoj projekt Namen priprave projekta je učenje postopka –

končna kakovost predloga ni pomembna Aktivnost vseh v skupini Čimveč vprašanj

ANALIZA

Analiza deležnikov (partnerjev, ciljnih skupin, koristnikov) Problemska analiza Analiza ciljev Strateška analiza – analiza in iskanje ustrezne strategije

za doseganje ciljev Analiza okolja (konteksta) Analiza predvidevanj

IDEJA – KAKO DO NJE

Metode iskanja ustrezne ideje: brainstorming, problemsko drevo, ciljno drevo, SWOT analiza,

Problemsko drevo: pripravimo listo problemov (obstoječih negativnih situacij); identificiramo ključen problem; določimo, kateri problemi so vzroki in kateri rezultati; probleme zložimo v logične povezave oz. hierarhijo

Problemom določimo cilje (in tako dobimo ciljno drevo) Analiza partnerjev: glej shemo SWOT analiza: glej shemo

KAJ REŠUJEMO – NAMEN PROJEKTA

Ko smo dobili okvir, lahko določimo namen projekta – zakaj projekt (kaj rešuje, k čemu prispeva, kaj želimo doseči)

Namen je zapisan v enem stavku! Vključuje tudi razmislek o želeni situaciji

KAJ KONKRETNO BOMO S PROJEKTOM USPELI SPREMENITI – CILJI PROJEKTA

SMART cilji Specifični - kdo, kaj, kje, kdaj, komu, zakaj Merljivi - kriteriji merljivosti (koliko, do kdaj, kako bom

vedel, da je dosežen) Dosegljivi (attainable) – ne oddaljeni; tudi: pomembni Realistični – ki jih želimo in tudi smo sposobni doseči

– moramo verjeti, da je dosegljiv Otipljivi (tangible) – če jih lahko občutimo

URESNIČENI CILJI PROJEKTA – REZULTATI PROJEKTA

Rezultati projekta so učinki projekta – kaj smo dosegli, kaj smo naredili, k čemu smo prispevali, kaj je boljše

Rezultati so konkretni outputi projekta – tudi deliverables (storitve, izdelki)

KAKO URESNIČITI CILJE – AKTIVNOSTI PROJEKTA

Aktivnosti so dejavnosti, skozi katere nastajajo rezultati in ki pomagajo dosegati zastavljene cilje

Aktivnosti, ki so sorodne ali imajo isti cilj, lahko združimo v delovne sklope

Aktivnosti morajo voditi k konkretnemu cilju Priprava mrežnega diagrama

ALI SMO USPEŠNI – INDIKATORJI DOSEGANJA CILJEV

Kako bomo merili doseganje ciljev Indikatorji nam morajo biti enostavno ali lahko

dostopni (brez prevelikih dodatnih vlaganj) Indikatorji so konkretni (število, odstotek,

izdelek…) Kateri so viri za posamezni indikator

LEPO PO VRSTI – TERMINSKI NAČRT

Realen! Razporedite aktivnosti (oz. delovne sklope) v

časovni okvir Gantt diagram (gantogram) Mejniki (milestones) – ključni dogodek v projektu

– služi kot kontrolna točka

KOGA VKLJUČITI – PROJEKTNO PARTNERSTVO IN PROJEKTNA SKUPINA

Kaj lahko naredimo sami Kaj ne znamo sami Kaj znajo drugi bolje Kje najti partnerja Kako partnerju predstaviti projektno idejo Koga rabimo za projektno skupino

BREZ NE BO ŠLO – POTREBNA SREDSTVA

Kaj potrebujemo za izvedbo projekta Najprej aktivnosti – kaj potrebujemo za

posamezno aktivnost Potem projektni vodenje – kaj potrebujemo zanj Ljudi, opremo, material, storitve

LOGIČNI OKVIR – POVZETEK VSEGA

Pripravite logični okvir vašega projektnega predloga Vertikalna in horizontalna logika Kako pisati logični okvir Je povzetek vsega – zakaj projekt, kaj so cilji, kako bo

projekt dosegel cilje (aktivnosti), kateri zunanji dejavniki so relevantni za projekt, kje najti informacije o uspehu projekta, kaj potrebujemo (sredstva), koliko bo stalo

KISS – ‘keep it simple, stupid!’

FINANČNI DEL PROJEKTA – KOLIKO STANE IN KJE VZETI

Praktična priprava podlag za pripravo finančnega načrta

Realno – predračuni, Internet!

SPREMNA DOKUMENTACIJA – DOKAŽIMO SE

Kaj je zahtevano Kaj kaj pomeni in zakaj je potrebno dati zraven

(kaj hočejo ‘videti’ iz posameznega dokumenta

PROJEKTNA VLOGA – NAPIŠIMO

Struktura Kako pisati Za koga pišemo

ALI IMAMO VSE – KONTROLNI SEZNAM

Skrbno preveriti Še kdo drug?!

IZVAJANJE PROJEKTA – KDAJ ZAČETI

Podpis pogodbe (pogajanja in kako potekajo) Pogodba – kaj piše, kako je sestavljena

IZVAJANJE PROJEKTA – KAKO ZAČETI

Kick-off meeting Kaj je pomembno pred začetkom

IZVAJANJE PROJEKTA – DOKUMENTACIJA

Kaj, kdaj, kje, kako kdo

IZVAJANJE PROJEKTA – OBVEŠČANJE

Koga obveščamo Naročnik – kdaj in zakaj ga obveščati Grajenje odnosov

IZVAJANJE PROJEKTA – SPREMLJANJE

Kdo spremlja Evalvacija Monitoring Poročanje

IZVAJANJE PROJEKTA – POROČILA

Kdaj poročamo Načela poročanja Kaj v poročilo Finančno poročanje!

PO ZAKLJUČKU – DISEMINACIJA

Javnost rezultatov Širjenje rezultatov projekta Nove metode, znanja, izkušnje

PO ZAKLJUČKU – REVIZIJA IN HRANJENJE DOKUMENTACIJE

Kje hraniti dokumentacijo Kdo jo naj hrani Katero dokumentacijo hraniti

Documents

OSNOVE PROJEKTNEGA MANAGEMENTA