opis enote žive kulturne dediščine - mizks.gov.si · PDF filetujini. Leta 2006 je bil član društva izbran za 7. princa ptujskega kurentovanja. V sklopu društva vsako leto (od

opis enote žive kulturne dediščine

Datum: 26.4.2012

EID: 2-00006Ime enote: Obhodi kurentovSinonimi imena enote:

Tipološka gesla:pustovanje, maskiranje, izdelava mask

Podzvrsti:letne šege

Kratek opis:Obhodi kurentov so pustna šega in prireditev na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Kurent je najbolj množičen tradicionalen pustni lik, ki po ljudskem verovanju preganja zimo in vabi v deželo pomlad.

Opis:Obhodi kurentov so pustna šega in prireditev na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Kurent ali korant je od 60. let 20. stoletja najbolj množičen tradicionalen pustni lik na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Takrat se je predvsem po zaslugi dnevnega in drugega tiska, radia ter televizije razširila uporaba imena kurent, zadnja leta pa se vse bolj uveljavlja ime korant, kot mu pravijo na podeželju. Po starem verovanju naj bi bil kurent demon, ki je preganjal zimo in vabil v deželo pomlad. Kurent je opravljen v kurentijo, ki je sestavljena iz ovčjega kožuha, prepasanega s kravjimi zvonci in z robčki, kožuhovinaste kape, ježevke, dokolenk in visokih čevljev. Prvotno so bili kurenti kot plužarji in spremljevalci del pustnih oračev (in so še danes). Njihovi samostojni obhodi so se po pisnih virih verjetno začeli v drugi polovici 19. stoletja v Markovcih in okoliških vaseh. V 60. letih 20. stoletja so začeli nastopati tudi zunaj domačega kraja (nekateri že prej). Na njihov videz in obnašanje je močno vplivalo prvo kurentovanje na Ptuju leta 1960. Danes se kurenti pojavljajo v skupinah, spremlja jih en ali več hudičev. Do druge polovice 20. stoletja so obhodi trajali od pustne nedelje do pepelnične srede, v zadnjih letih pa se pustni čas na ptujskem območju začne že po svečnici.

Pustne obhode kurenti opravijo v primarnem okolju, kjer jih domačini pogostijo. S skakanjem preganjajo zimo in zbirajo robčke. Pri hišah, kjer kurenti niso dobrodošli, se eden izmed njih povalja po tleh, kar pomeni nesrečo v tistem letu. Svoje obhode so v preteklosti opravili na pustni torek, bolj poredkoma v ponedeljek, v skupinah do 15 ali tudi več kurentov. Največ jih je bilo iz Markovcev, Zabovcev in Nove vasi. Obiskali so vse bližnje in oddaljene vasi. Z velikim veseljem so jih pričakali otroci, jim nagajali, hkrati pa so se jih tudi bali. Na poti so se skupine srečavale in večkrat je med njimi nastal tudi pretep, ki so mu po navadi botrovale stare zamere. Največja sramota za kurenta je bila, če so se polastili njegove kurentije ali zvoncev. Čeprav se je položaj v drugi polovici 20. stoletja

Priloga: Rzd-01-12-00012-01

Zvrst dediščine: šege in navade

1. IDENTIFIKACIJA ENOTE

2. OPIS ENOTE DEDIŠČINE

Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana

T: 01 400 52 00F: 01 400 53 21

1 / 3

umiril, je do posameznih sporov in razprtij kljub temu še zmeraj prihajalo.

Današnje kurentije so si v marsičem podobne in so posledica folklorizacije in obrtne izdelave, saj so izdelki posebnih mojstrov, z lepo narejenimi kapami in dolgodlakimi kožuhi. Močno se razlikujejo od nekdanjih, ki so jih v prvi polovici prejšnjega stoletja fantje izdelovali iz različnih kož in drugih domačih materialov. Po kapah kurente delimo na pernate in rogate. Oblečeni so v dolgodlake ovčje kožuhe, obuti pa v zelene ali rdeče pletene dokolenke s posebnim vzorcem in visoke čevlje. Prepasani so z verigo s pritrjenimi velikimi kravjimi zvonci, v rokah vihtijo ježevko. Na ježevko ali verigo so privezani žepni robčki, ki jih dobijo ali kar izsilijo od žensk. Do druge polovice 20. stoletja so se v kurentijo oblačili predvsem odrasli fantje, danes pa se tudi ženske in otroci. Kurentijo (kapo, plašč, zvonce, ježevko) so praviloma izdelovali in popravljali sami. Tako je bil vsak kurent drugačen in grozljivega videza.

Sedaj je na ptujskem območju nekaj sto pernatih in rogatih kurentov, ki jih srečamo v domačih krajih, na ptujskem kurentovanju in drugih pustnih, folklornih, športnih in zabavnih prireditvah v Sloveniji in tujini.

Kurentov izvor še ni pojasnjen, obstaja nekaj domnev, povezanih z ilirsko-keltskim izročilom, z mitskimi spremljevalci boginje Kibele, ki so jo častili na našem ozemlju v pozni antiki, s predniki Slovencev, z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju, itd. Kurenta je s ptujskopoljskimi orači prvi upodobil Jurij Šubic v leta 1880 natisnjeni knjigi Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Leta 1884 pa se kurenti v literaturi že omenjajo kot samostojni pustni liki.

Datacija:zadnja četrtina 19. stol., 1880 (omemba)

Opis lokacije:Ptujsko polje, Dravsko polje, Slovenske gorice, Haloze

več nosilcev

Avtorstvo in avtorske pravice prikaza: Andrej Brence, 2010

Opis usmeritev:osnovne varstvene usmeritve za živo dediščino

Y: 567310 X: 142120

Naselje: PTUJ (PTUJ)

3. LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE

4. NOSILEC IZROČILA, ZNANJA ALI DEJAVNOSTI

5. KARAKTERISTIČNI PRIKAZ

6. VARSTVENE USMERITVE ZA ENOTO

Kategorija usmeritev: drugi ukrepi ohranjanja žive dediščine

7. PRISTOJNOSTI

Geokode lokacije (G-K koordinate centroida):

Foto datoteka: KF_02_00006.jpg

2 / 3

Obhodi kurentov v pustnem času so trdno zasidrani med ljudmi na ptujskem območju in so pomemben dejavnik regionalne istovetnosti in pripadnosti. Pustne skupine kurentov so že pred desetletji presegle lokalno raven in so poznane tako po Sloveniji kot tudi v tujini.

Strokovna področja:etnologija

Vpis dne: 26.4.2012 Št.: Rzd-01-12-00012-03

Izbris dne: Št.:

Sprememba dne:

8. POVEZAVA ENOTE Z DRUGIMI ENOTAMI REGISTRA

9. UTEMELJITEV VPISA

10. OMEJITVE GLEDE JAVNOSTI PODATKOV

11. OPOMBE

Pristojna institucija: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož

12. KVALITETA PODATKOV

13. VPIS V REGISTER

14. SPREMEMBA REGISTRA

15. IZBRIS IZ REGISTRA

16. ZAZNAMKI

Natančnost centroida: > 30 mNatančnost območja: območje ni določeno

Omejitve: ni omejitev glede javnosti podatkov

Razlog: pobuda

Št.:Razlog:

Razlog:

Register žive kulturne dediščine:

Register nepremične kulturne dediščine:

Register premične kulturne dediščine:

Obhodi pustnih oračev (EID 02-00004)

Pokrajinski muzej Ptuj - OrmožSlovenski etnografski muzej

3 / 3

opis nosilca enote žive dediščine

Ime enote: Obhodi kurentov

Nosilec:Folklorno društvo Lancova vas, Sekcija Koranti

Foto datoteka: KF_02N_00008.jpgAvtorstvo in avtorske pravice prikaza:

Rado Škrjanec, 2006

http://www.koranti-lancova.si/

Y: 566149 X: 136763Naselje: LANCOVA VAS (VIDEM)

1. IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE

4. LOKACIJA NOSILCA



6. OPOMBE

7. KVALITETA PODATKOVNatančnost centroida: 1 m - 3 m

3. OPIS DEJAVNOSTI NOSILCA

Datum: 26.4.2012Številka: Rzd-01-12-00012-11-01

Vpis dne: 26.4.2012 Številka: Rzd-01-12-00012-038. VPIS NOSILCA

Razlog: pobuda

Lancova vas 44a, 2284 Videm pri Ptuju

Opis ( posebnosti glede na opis enote dediščine)Na območju Lancove vasi so kurenti v preteklosti spremljali orače. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož hrani fotografski material, kjer so zabeleženi prvi uradni nastopi oračev na karnevalu v Mariboru leta 1932. V opravo rogatih kurentov so se vedno oblekli le moški; to tradicijo so ohranili do danes. Maske izdelujejo nekateri mojstri na ptujskem območju, zvonci pa so izdelani v domačem okolju občine Videm. Zaradi velikega interesa po maskiranju v kurente, ki so spremljali orače (število kurentov pri oračih je omejeno), so leta 1991 ustanovili sekcijo Koranti, ki ima 70 članov. Ti nastopajo v lokalnem okolju (obisk domačij in hiš na vasi) in v tujini na raznih etnografskih festivalih in karnevalih. Od drugih kurentov se ločijo predvsem po obliki maske, saj so na vrh maske nasajeni rahlo navzdol ukrivljeni kravji rogovi.Folklorno društvo Lancova vas, Sekcija Koranti, je organizator karnevala v Vidmu pri Ptuju.

Identifikacija nosilca: 8

EID: 02-00006



T: 01 400 52 00F: 01 400 53 21

1 / 2

11. ZAZNAMKI

Izbris dne: Številka:

Sprememba dne:9. SPREMEMBA NOSILCA

10. IZBRIS NOSILCA

Številka:

Razlog:

Razlog:

2 / 2



Nosilec:Kulturno društvo folklornih dejavnosti korant Spuhlja


Marijan Petek, 2011

http://www.korant-spuhlja.com/

Y: 570358 X: 141408Naselje: SPUHLJA (PTUJ)


4. LOKACIJA NOSILCA



6. OPOMBE




Vpis dne: 26.4.2012 Številka: Rzd-01-12-00012-03

Sprememba dne:

8. VPIS NOSILCA

9. SPREMEMBA NOSILCA

Razlog: pobuda

Številka:

Spuhlja 12a, 2250 Ptuj

Opis ( posebnosti glede na opis enote dediščine)Pustni obhodi kurentov so v Spuhlji tradicija, ki jo od leta 1982 organizirano ohranja skupina fantov in mož. Na pustni ponedeljek zjutraj se kurenti zberejo in podajo na obhod po vasi. Kurenti iz Spuhlje se redno udeležujejo tudi karnevalov po Sloveniji in tujini. Leta 2006 je bil član društva izbran za 7. princa ptujskega kurentovanja. V sklopu društva vsako leto (od začetka 90. let 20. stoletja) priredijo sejem kurentove opreme. Pomembno vlogo pri ohranjanju tradicije ima družina Klinc iz Spuhlje, ki že stoletje oblikuje in šiva kurentove maske in kožuhe.Društvo je za svoje delovanje od Mestne občine Ptuj leta 1994 prejelo Zlati zvonec.


EID: 02-00006



T: 01 400 52 00F: 01 400 53 21

1 / 2

11. ZAZNAMKI

Izbris dne: Številka:10. IZBRIS NOSILCA

Razlog:

2 / 2



Nosilec:Turistično društvo občine Markovci


Marijan Petek, 2010

http://www.td-markovci.si/

Y: 571847 X: 139124Naselje: MARKOVCI (MARKOVCI)


4. LOKACIJA NOSILCA



6. OPOMBE





Sprememba dne:

8. VPIS NOSILCA


Razlog: pobuda

Številka:

Markovci 59, 2281 Markovci

Opis ( posebnosti glede na opis enote dediščine)Prvi znani zapisi o kurentu v Markovcih segajo v leto 1892, ko je v cerkveni kroniki kronist in župnik v Markovcih opisal lik kurenta (koranta). Od takrat se mladi fantje na območju devetih vasi občine Markovci oblečejo v kurentijo (korantijo). V začetku 40. let 20. stoletja je bilo v Markovcih ustanovljeno folklorno društvo, ki je bilo prvi pobudnik organiziranega maskiranja v kurenta. Med 2. svetovno vojno je bilo maskiranje prepovedano, a so se fantje kljub vsemu oblekli v kurentijo. Na prvem karnevalu na Ptuju leta 1960 so bili prisotni tudi kurenti iz Markovcev in okoliških vasi. Leta 1992 so v novoustanovljenem društvu Etnološko društvo Korant Markovci organizirali prvo pustovanje, imenovano Fašenk v Markovcih.


EID: 02-00006



T: 01 400 52 00F: 01 400 53 21

1 / 2

11. ZAZNAMKI

Izbris dne: Številka:10. IZBRIS NOSILCA

Razlog:

2 / 2



Nosilec:Društvo kurenti Center Ptuj


Darin Repič, 2007

http://www.kurenti.si/

Y: 567598 X: 144637Naselje: PTUJ (PTUJ)


4. LOKACIJA NOSILCA



6. OPOMBE

7. KVALITETA PODATKOV

11. ZAZNAMKI

Natančnost centroida: 1 m - 3 m





Sprememba dne:

8. VPIS NOSILCA


10. IZBRIS NOSILCA

Razlog: pobuda

Številka:

Rabelčja vas 40, 2250 Ptuj

Opis ( posebnosti glede na opis enote dediščine)Skupina kurentov Center Ptuj je bila ustanovljena leta 1991 in je štela 10 članov. Leta 2001 so ustanovili društvo, ki danes šteje 20 aktivnih članov. Od svečnice do pepelnice po tradiciji obiskujejo družine članov, sponzorje in mestna središča. Sodelujejo na različnih karnevalih doma in v tujini.


EID: 02-00006



T: 01 400 52 00F: 01 400 53 21

1 / 1



Nosilec:Kulturno društvo Rogoznica, sekcija koranti Rogoznica


Tjaša Oman, 2011

http://koranti-rogoznica.si/



4. LOKACIJA NOSILCA



6. OPOMBE






Sprememba dne:

8. VPIS NOSILCA


10. IZBRIS NOSILCA

Razlog: pobuda

Številka:

Slovenskogoriška cesta 18, 2250 Ptuj

Opis ( posebnosti glede na opis enote dediščine)Kurenti iz Rogoznice so kot Folklorna skupina kurentov iz KS Rogoznica formalno začeli delovati leta 1982, danes pa v Kulturnem društvu Rogoznica delujejo v okviru sekcije koranti Rogoznica. Število članov se veča, v svoje vrste sprejemajo tudi mlade. Leta 2007 so ustanovili skupino oračev. Kurenti iz Rogoznice se redno udeležujejo karnevalov po Sloveniji in tujini. Leta 2005 je bil član društva izbran za 6. princa ptujskega kurentovanja.Društvo je za svoje delovanje od Mestne občine Ptuj v letu 1991 prejelo Zlati zvonec.


EID: 02-00006



T: 01 400 52 00F: 01 400 53 21

1 / 2

11. ZAZNAMKI

Razlog:

2 / 2



Nosilec:Etnografsko društvo Kurent


Aleš Ivančič, 2012

www.ed-kurent.si



4. LOKACIJA NOSILCA



6. OPOMBE




Vpis dne: 7.12.2012 Številka: Rzd-01-12-00021-038. VPIS NOSILCA

Razlog: pobuda

Cankarjeva ulica 4, 2250 Ptuj

Opis (posebnosti glede na opis enote dediščine):Etnografsko društvo Kurent je bilo ustanovljeno leta 2006 z namenom ohranjanja in prenašanja ljudskega izročila o pustnih šegah na Dravskem in Ptujskem polju. Danes ima več kot 30 članov, med katerimi je kar nekaj otrok in žensk. Društvo združuje več pustnih likov - pernatega in rogatega kurenta, lik hudiča, lik baba deda nosi, lik ruse in več pokačev. Društveni prostor imajo v Cankarjevi ulici 4 na Ptuju, kjer se sestajajo in hranijo kurentije ter drugo opremo. Društvo upravlja knjižnico z gradivom o liku kurenta. Kurentovo opravo izdelujejo člani društva sami kakor tudi drugi izdelovalci (npr. Zlatko Forštnarič in Marko Klinc). S predstavitvami pustnih običajev v šolah po Sloveniji in vključevanjem mladih v delovanje društva skrbijo za prenašanje kulturne dediščine na mlajše generacije. V pustnem času člani društva opravljajo pustne obhode po Dravskem in Ptujskem polju, udeležujejo pa se tudi prireditev in karnevalov doma in v tujini. Društvo je za svoje delovanje prejelo več priznanj in nagrad.


EID: 02-00006



T: 01 400 52 00F: 01 400 53 21

1 / 2

11. ZAZNAMKI


Sprememba dne:9. SPREMEMBA NOSILCA

10. IZBRIS NOSILCA

Številka:

Razlog:

Razlog:

2 / 2

Documents

opis enote žive kulturne dediščine - mizks.gov.si · PDF filetujini. Leta 2006 je bil član društva izbran za 7. princa ptujskega kurentovanja. V sklopu društva vsako leto (od