OKOLJE – UPRAVNO IN SODNO VARSTVOpic.si/wp-content/uploads/2014/01/pravna_sredstva_vrbica.pdf · 2015-04-07 · (okrajno, okrožno ali upravno sodišče), postopek se začne s tožbo,

PravnoPravno--informacijski center informacijski center nevladnih organizacij nevladnih organizacij -- PICPIC

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC

OKOLJE – UPRAVNO IN SODNO VARSTVOSenka Vrbica

Okoljaki center Ljubljana, 5.3.2009


AarhuAarhušškaka konvencija konvencija –– pravno varstvo pravno varstvo –– 9. 9. ččlenlen

varstvo pravice dostopa do informacij (9/1)varstvo pravice dostopa do informacij (9/1) varstvo pravice sodelovanja javnosti (9/2)varstvo pravice sodelovanja javnosti (9/2) varstvo pred nezakonitimi dejanji ali opustitvami (9/3)varstvo pred nezakonitimi dejanji ali opustitvami (9/3) pravna sredstva morajo biti upravna sredstva morajo biti uččinkovita, postopki pa inkovita, postopki pa

morajo biti pomorajo biti poššteni, praviteni, praviččni, pravoni, pravoččasni in ne pretirano asni in ne pretirano dragi (9/4)dragi (9/4)

drdržžava zagotovi, da je javnost seznanjena z dostopom ava zagotovi, da je javnost seznanjena z dostopom do upravnih in sodnih postopkov (tudi zmanjdo upravnih in sodnih postopkov (tudi zmanjššanje anje finanfinanččnih in drugih ovir pri dostopu do pravnega varstva nih in drugih ovir pri dostopu do pravnega varstva (9/5)(9/5)


AarhuAarhušškaka konvencija v pravnem redukonvencija v pravnem redu

Zakon o ratifikacijiZakon o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, Konvencije o dostopu do informacij, udeleudeležžbi javnosti pri dolobi javnosti pri določčanju in dostopu do pravnega anju in dostopu do pravnega varstva v varstva v okoljskihokoljskih zadevah (Uradni list RS zadevah (Uradni list RS ššt. 62/2004) t. 62/2004) --dne 22.6.2004 konvencija stopila v veljavo v RS dne 22.6.2004 konvencija stopila v veljavo v RS

8. 8. ččlen Ustave RS dololen Ustave RS določča: a: »»Zakoni in drugi predpisi Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splomorajo biti v skladu s sploššno veljavnimi nano veljavnimi naččeli eli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposrednomednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno..««

2. odstavek 153. 2. odstavek 153. ččlena Ustave RS dololena Ustave RS določča: a: »»Zakoni Zakoni morajo biti morajo biti v skladuv skladu s splos sploššno veljavnimi nano veljavnimi naččeli eli mednarodnega prava in mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi z veljavnimi mednarodnimi pogodbamipogodbami, ki jih je ratificiral dr, ki jih je ratificiral držžavni zbor, podzakonski avni zbor, podzakonski predpisi in drugi splopredpisi in drugi sploššni akti pa tudi z drugimi ni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.««


AarhuAarhušškeke konvencije, ne glede na dokaj konkretno konvencije, ne glede na dokaj konkretno dolodoloččene pravice, naene pravice, naččeloma eloma ni mogoni mogočče uporabljati e uporabljati neposrednoneposredno, ker:, ker:»»Pogodbenica sprejme potrebne Pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vkljuzakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključčno z no z ukrepi za uskladitev doloukrepi za uskladitev določčb za izvajanje te konvencije o b za izvajanje te konvencije o informacijah, udeleinformacijah, udeležžbi javnosti in dostopu do pravnega bi javnosti in dostopu do pravnega varstva, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo varstva, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo izvrizvršševanje, da vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in evanje, da vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje dolodosleden okvir za izvajanje določčb te konvencije.b te konvencije.«« (3/1)(3/1)

Slovenija je doloSlovenija je določčbe konvencije implementirala v svojo be konvencije implementirala v svojo zakonodajo predvsem s sprejemom Zakona o dostopu do zakonodajo predvsem s sprejemom Zakona o dostopu do informacij javnega znainformacij javnega značčaja in Zakona o varstvu okolja aja in Zakona o varstvu okolja (ZVO(ZVO--1), pa tudi Zakona o ohranjanju narave (ZON)1), pa tudi Zakona o ohranjanju narave (ZON)

VENDARVENDAR bi se lahko v delih, za katere bi se ugotovilo, da bi se lahko v delih, za katere bi se ugotovilo, da jih zakoni ne povzemajo, lahko sklicevali neposredno na jih zakoni ne povzemajo, lahko sklicevali neposredno na dolodoloččila ila AarhuAarhušškeke konvencije (odlokonvencije (odloččba Uba U--II--386/06) 386/06)


Javnost in vkljuJavnost in vključčena javnost po konvencijiena javnost po konvenciji

»»javnostjavnost«« pomeni eno ali vepomeni eno ali večč fizifiziččnih ali pravnih oseb in nih ali pravnih oseb in v skladu z notranjo zakonodajo ali prakso posameznih v skladu z notranjo zakonodajo ali prakso posameznih drdržžav njihova zdruav njihova združženja, organizacije ali skupine (2/4)enja, organizacije ali skupine (2/4)

»»vkljuvključčena javnostena javnost«« pomeni javnost, ki jo pomeni javnost, ki jo okoljskookoljskoodloodloččanje prizadene ali bi jo lahko prizadelo ali ki ima anje prizadene ali bi jo lahko prizadelo ali ki ima interes pri interes pri okoljskemokoljskem odloodloččanju; anju; ššteje se, da imajo teje se, da imajo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in izpolnjujejo vse zahteve, ki jih dolookolja in izpolnjujejo vse zahteve, ki jih določča notranja a notranja zakonodaja (2/5)zakonodaja (2/5)


Javnost po konvencijiJavnost po konvenciji

gre za vse fizigre za vse fiziččne ali pravne osebe ne ali pravne osebe

posebej je izpostavljeno, da so javnost tudi zdruposebej je izpostavljeno, da so javnost tudi združženja enja oziroma organizacije fizioziroma organizacije fiziččnih ali pravnih oseb, nih ali pravnih oseb, ustanovljenih skladno z notranjo zakonodajoustanovljenih skladno z notranjo zakonodajo

gre torej za neomejeno javnostgre torej za neomejeno javnost


VkljuVključčena javnost po konvencijiena javnost po konvenciji

je tisti del javnosti, ki je z je tisti del javnosti, ki je z okoljskimokoljskim odloodloččanjem anjem prizadeta ali bi lahko bila prizadetaprizadeta ali bi lahko bila prizadeta

ALI tisti del javnosti, ki ima interes pri ALI tisti del javnosti, ki ima interes pri okoljskemokoljskemodloodloččanjuanju

Navedena pogoja (interes) je potrebno izkazati, da seNavedena pogoja (interes) je potrebno izkazati, da sepridobi status vkljupridobi status vključčene javnosti. ene javnosti. Nevladnim organizacijamNevladnim organizacijam,,ki spodbujajo varstvo okolja in iki spodbujajo varstvo okolja in izpolnjujejo vse zahtevezpolnjujejo vse zahteve, ki, kijih dolojih določča notranja zakonodaja tega ni potrebno izkazovatia notranja zakonodaja tega ni potrebno izkazovati

VkljuVključčena javnost ima tudi vse pravice javnosti.ena javnost ima tudi vse pravice javnosti.


Opredelitev javnosti Opredelitev javnosti -- posebejposebej

Ko drKo držžava javnosti zagotovi potrebne informacije, sprejmeava javnosti zagotovi potrebne informacije, sprejmeustrezne praktiustrezne praktiččne in/ali druge ukrepe, da zagotovi ne in/ali druge ukrepe, da zagotovi pregledno in pravipregledno in praviččno udeleno udeležžbo javnosti pri pripravi nabo javnosti pri pripravi naččrtovrtovin programov v zvezi z okoljem. Pri tem so upoin programov v zvezi z okoljem. Pri tem so upoššteva teva zahteve zgodnje vkljuzahteve zgodnje vključčitve, zagotovitve dovolj itve, zagotovitve dovolj ččasa zaasa zaobveobveššččanje in sodelovanje javnosti in upoanje in sodelovanje javnosti in upošštevanja izidatevanja izidaudeleudeležžbe javnosti pri odlobe javnosti pri odloččitvah. itvah. Ustrezen organ javneUstrezen organ javneoblasti ob upooblasti ob upošštevanju ciljev konvencije opredeli javnost, kitevanju ciljev konvencije opredeli javnost, kilahko sodelujelahko sodeluje (7)(7)


Opredelitev vkljuOpredelitev vključčene javnosti ene javnosti -- posebejposebej

Kadar je to primerno drKadar je to primerno držžava vzpodbudi moava vzpodbudi možžne vlone vložžnike, danike, dapreden zaprosijo za dovoljenje, preden zaprosijo za dovoljenje, opredelijo vkljuopredelijo vključčeno eno javnostjavnost, za, začčnejo razpravo in dajo informacije o ciljih svojenejo razpravo in dajo informacije o ciljih svojevloge (6/5)vloge (6/5)


Pravice javnosti po konvenciji Pravice javnosti po konvenciji -- splosploššnene

drdržžava preko svojih organov usmerja javnost in ji ava preko svojih organov usmerja javnost in ji pomaga pri dostopu do informacij, udelepomaga pri dostopu do informacij, udeležžbi pri odlobi pri odloččanju anju in iskanju dostopa do pravnega varstva v in iskanju dostopa do pravnega varstva v okoljskihokoljskihzadevah; spodbuja izobrazadevah; spodbuja izobražževanje in evanje in ozaveozaveššččanjeanje javnosti javnosti v v okoljskihokoljskih zadevah (3/2,3)zadevah (3/2,3)

drdržžava zagotovi ustrezno priznanje in podporo ava zagotovi ustrezno priznanje in podporo zdruzdružženjem, organizacijam ali skupinam, ki spodbujajo enjem, organizacijam ali skupinam, ki spodbujajo varstvo okolja in zagotovi tudi, da je njen notranji varstvo okolja in zagotovi tudi, da je njen notranji pravni red skladen s to obvezo (2/4)pravni red skladen s to obvezo (2/4)

drdržžava zagotovi, da nihava zagotovi, da nihčče, ki uresnie, ki uresniččujejo pravice iz te ujejo pravice iz te konvencije ni kaznovan, sodno preganjan ali kako konvencije ni kaznovan, sodno preganjan ali kako drugadrugačče e nadlegovannadlegovan (2/8)(2/8)


Pravice javnosti po konvenciji Pravice javnosti po konvenciji -- posebneposebne

pravica dostopa do pravica dostopa do okoljskihokoljskih informacij (4)informacij (4) doldolžžnost organov da zbirajo dolonost organov da zbirajo določčene ene okoljskeokoljske

informacija in jih dajejo na razpolago javnosti (5)informacija in jih dajejo na razpolago javnosti (5) udeleudeležžba pri odloba pri odloččanju in pravica do sodnega varstva, anju in pravica do sodnega varstva,

kadar pravica ne pripada izrecno vkljukadar pravica ne pripada izrecno vključčeni javnosti (6,9)eni javnosti (6,9) na ustrezni stopnji, ko so na ustrezni stopnji, ko so šše vse moe vse možžnosti odprte si mora nosti odprte si mora

drdržžava prizadevati uava prizadevati uččinkovito spodbuditi javnost pri inkovito spodbuditi javnost pri pripravi predpisov in izid udelepripravi predpisov in izid udeležžbe be ččim bolj upoim bolj upošštevati (8)tevati (8)

drdržžava mora zagotoviti, da imajo ava mora zagotoviti, da imajo ččlani javnosti, kadar lani javnosti, kadar izpolnjujejo morebitna merila po notranjem pravu dostop izpolnjujejo morebitna merila po notranjem pravu dostop do upravnih ali sodnih postopkov, do upravnih ali sodnih postopkov, čče gre za kre gre za krššitve itve predpisov o okolju (9/3)predpisov o okolju (9/3)


Pravno varstvo v RS Pravno varstvo v RS -- okoljeokolje

okoljskeokoljske zadeve se rezadeve se reššujejo v ujejo v upravnih postopkihupravnih postopkih: vodijo : vodijo jih upravni organi na podlagi Zakona o splojih upravni organi na podlagi Zakona o sploššnem nem upravnem postopku, zaupravnem postopku, začčnejo se na vlogo upravinejo se na vlogo upraviččenega enega vlagatelja, sodelujejo osebe, ki jim zakon to dopuvlagatelja, sodelujejo osebe, ki jim zakon to dopuššččaa

sodno varstvo se zagotavlja v postopku sodno varstvo se zagotavlja v postopku pred sodipred sodiššččemem(okrajno, okro(okrajno, okrožžno ali upravno sodino ali upravno sodišščče), postopek se e), postopek se zazaččne s tone s tožžbo, vodi pa se na podlagi Zakona o pravdnem bo, vodi pa se na podlagi Zakona o pravdnem postopku, pri Upravnem sodipostopku, pri Upravnem sodišščču tudi na podlagi Zakona u tudi na podlagi Zakona o upravnem sporuo upravnem sporu

kazenski postopekkazenski postopek se sprose sprožži na podlagi ovadbe; kazniva i na podlagi ovadbe; kazniva dejanja zoper okolje (332. do 347.dejanja zoper okolje (332. do 347.ččl KZ)l KZ)


Upravni postopekUpravni postopek

upravni postopek lahko poteka na prvi stopnji pri upravni postopek lahko poteka na prvi stopnji pri upravnem organu ali na pristojnem ministrstvuupravnem organu ali na pristojnem ministrstvu

pravno sredstvo zoper odlopravno sredstvo zoper odloččbo izdano pri upravnem bo izdano pri upravnem organu je pritoorganu je pritožžba na pristojno ministrstvoba na pristojno ministrstvo

pravno sredstvo zoper odlopravno sredstvo zoper odloččbo izdano pri ministrstvu (na bo izdano pri ministrstvu (na prvi stopnji ali v pritoprvi stopnji ali v pritožžbenem postopku) je tobenem postopku) je tožžba na ba na Upravno sodiUpravno sodišščče (sproe (sprožžitev upravnega spora) itev upravnega spora) –– 30 dni30 dni

zoper sodbo Upravnega sodizoper sodbo Upravnega sodišščča je moa je možžna pritona pritožžba na ba na Vrhovno sodiVrhovno sodišščče (omejeno)e (omejeno)


Molk upravnega organaMolk upravnega organa

upravni organ mora odloupravni organ mora odloččiti v enem oz. dveh mesecih iti v enem oz. dveh mesecih (popolna vloga, (popolna vloga, čče poseben predpis ne doloe poseben predpis ne določča drugaa drugačče)e)

čče upravni organ ne odloe upravni organ ne odločči v tem roku, se lahko vloi v tem roku, se lahko vložži i pritopritožžba (15 dni) na drugostopni organ (ministrstvo), kot ba (15 dni) na drugostopni organ (ministrstvo), kot da bi bila vloga zavrnjenada bi bila vloga zavrnjena

čče ministrstvo ne odloe ministrstvo ne odločči v tem roku (na prvi stopnji ali o i v tem roku (na prvi stopnji ali o pritopritožžbi), je potrebno pisno pozvati, da odlobi), je potrebno pisno pozvati, da odločči o zadevi. V i o zadevi. V kolikor v nadaljnjih 7 dneh ne odlokolikor v nadaljnjih 7 dneh ne odločči, se lahko v 30 dneh i, se lahko v 30 dneh vlovložži toi tožžba na Upravno sodiba na Upravno sodišščče, kot da bi bila vloga oz. e, kot da bi bila vloga oz. pritopritožžba zavrnjena. ba zavrnjena.


Upravni spor zoper dejanjaUpravni spor zoper dejanja

v upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in v upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij organizacij proti odloproti odloččitvam in dejanjemitvam in dejanjem drdržžavnih avnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na napooblastil na naččin in po postopku, ki ga doloin in po postopku, ki ga določča zakon, a zakon, čče za doloe za določčeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo eno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo sodno varstvo –– torej tudi proti nezakonitim odlotorej tudi proti nezakonitim odloččitvam itvam organa lokalne skupnostiorgana lokalne skupnosti

rok za vlorok za vložžitev toitev tožžbe je 30 dnibe je 30 dni


Stranski udeleStranski udeležženec v upravnem postopkuenec v upravnem postopku

Ne glede na druge zakone je vedno moNe glede na druge zakone je vedno možžno pridobiti polono pridobiti položžajajstranskega udelestranskega udeležženca v upravnem postopku enca v upravnem postopku –– 43. 43. ččlen:len:

Pravico udelePravico udeležževati se postopka ima tudi evati se postopka ima tudi oseba, ki oseba, ki izkaizkažže pravni interese pravni interes. Pravni interes izka. Pravni interes izkažže oseba, ki e oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojihzatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojihpravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon alipravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon alidrug predpis oprta osebna korist. Stranski udeledrug predpis oprta osebna korist. Stranski udeležženec imaenec imav postopku enake pravice in dolv postopku enake pravice in dolžžnosti kot stranka, nosti kot stranka, čče zakone zakonne dolone določča drugaa drugačče. e.


Sodni postopek pred sploSodni postopek pred sploššnim sodinim sodiššččemem

postopek se zapostopek se začčne s tone s tožžbo pred Okrajnim ali Okrobo pred Okrajnim ali Okrožžnim nim sodisodiššččemem

zoper sodbo sodizoper sodbo sodišščča je moa je možžna pritona pritožžba na Viba na Viššje sodije sodiššččee zoper sodbo Vizoper sodbo Viššjega sodijega sodišščča je moa je možžna revizija (kot na revizija (kot

izredno pravno sredstvo) na Vrhovno sodiizredno pravno sredstvo) na Vrhovno sodišščče (pod e (pod dolodoloččenimi pogoji)enimi pogoji)

nadzorstvena pritonadzorstvena pritožžba prepreba prepreččuje zavlauje zavlaččevanje postopka evanje postopka (Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega (Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaodlaššanja)anja)


Varstvo pred Ustavnim sodiVarstvo pred Ustavnim sodiššččemem

pobuda za presojo ustavnosti in zakonitostipobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti (zakonov in (zakonov in podzakonskih predpisov z zakoni, ustavo, mednarodnimi podzakonskih predpisov z zakoni, ustavo, mednarodnimi pogodbami): izkazati pravni interes, za podzakonski pogodbami): izkazati pravni interes, za podzakonski predpis rok eno letopredpis rok eno leto

ustavna pritoustavna pritožžbaba: vlo: vložži jo lahko vsakdo, i jo lahko vsakdo, čče mu je s e mu je s posamiposamiččnim dejanjem ali aktom oblastnega organa nim dejanjem ali aktom oblastnega organa krkrššena ena ččlovekova pravica ali svobolovekova pravica ali svoboššččina pod dvema ina pod dvema pogojema pogojema –– izkoriizkoriššččena so vsa pravna sredstva, vloena so vsa pravna sredstva, vložži se i se v roku 60 dni po vrov roku 60 dni po vroččitvi zadnje odloitvi zadnje odloččbe na podlagi be na podlagi pravnih sredstevpravnih sredstev


Varstvo pred ESVarstvo pred ESČČPP

uveljavlja se lahko samo kruveljavlja se lahko samo krššitev pravic, ki so zapisane v itev pravic, ki so zapisane v Evropski konvenciji o varstvu Evropski konvenciji o varstvu ččlovekovih pravic s lovekovih pravic s protokoliprotokoli

ESESČČP zgolj ugotavlja krP zgolj ugotavlja krššitev in odloitev in odločča o pravia o praviččnem nem zadozadoššččenjuenju

pogoji: izkoripogoji: izkoriššččena so vsa pravna sredstva v drena so vsa pravna sredstva v držžavi, avi, praviloma zadnji je konpraviloma zadnji je konččan postopek pred Ustavnim an postopek pred Ustavnim sodisodiššččem IN sicer v roku 6 mesecev od vroem IN sicer v roku 6 mesecev od vroččitve zadnje itve zadnje odloodloččitve na podlagi pravnih sredstevitve na podlagi pravnih sredstev


Varuh Varuh ččlovekovih praviclovekovih pravic

po Zakonu o varuhu po Zakonu o varuhu ččlovekovih pravic lahko varuh lovekovih pravic lahko varuh obravnava tudi obravnava tudi šširiršša vpraa vpraššanja, ki so pomembna za anja, ki so pomembna za varstvo varstvo ččlovekovih pravic in temeljnih svobolovekovih pravic in temeljnih svoboššččin ter za in ter za pravno varnost drpravno varnost držžavljanov Republike Slovenijeavljanov Republike Slovenije

na podlagi Zakona o varstvu okolja je varuh na podlagi Zakona o varstvu okolja je varuh ččlovekovih lovekovih pravic posebej pristojen tudi za varovanje pravice do pravic posebej pristojen tudi za varovanje pravice do zdravega zdravega žživljenjskega okolja kot posebnega podroivljenjskega okolja kot posebnega področčja ja

postopek se zapostopek se začčne na podlagine na podlagi pobude za zapobude za začčetek etek postopka pred varuhom postopka pred varuhom ččlovekovih praviclovekovih pravic

varuh, ki sprejme v obravnavo dolovaruh, ki sprejme v obravnavo določčeno pobudo, izvede eno pobudo, izvede postopek ugotavljanja in postopek ugotavljanja in izda poroizda poroččilo o ugotovitvahilo o ugotovitvah, ki , ki ga poga poššlje pristojnim organomlje pristojnim organom


Pravna pomoPravna pomočč

posameznik se lahko v postopkih zastopa sam, RAZEN posameznik se lahko v postopkih zastopa sam, RAZEN pred Vrhovnim sodipred Vrhovnim sodiššččem (obvezno odvetnik) in v em (obvezno odvetnik) in v postopku pred ESpostopku pred ESČČP po tem, ko sodiP po tem, ko sodišščče dopusti e dopusti postopek (lahko se zaprosi za brezplapostopek (lahko se zaprosi za brezplaččno pravno pomono pravno pomočč))

brezplabrezplaččen odvetnik: na podlagi Zakona o brezplaen odvetnik: na podlagi Zakona o brezplaččni ni pravni pomopravni pomočči i –– samo v sodnih postopkih, upravisamo v sodnih postopkih, upraviččene ene tudi nevladne organizacije, (tudi nevladne organizacije, (ki delujejo ki delujejo neprofitnoneprofitno in v javnem in v javnem interesu v sporih v zvezi z dejavnostjo v javnem interesu ozirominteresu v sporih v zvezi z dejavnostjo v javnem interesu oziroma z a z namenom, za katerega so ustanovljenenamenom, za katerega so ustanovljene), zaprositi pri ), zaprositi pri OkroOkrožžnem ali Upravnem sodinem ali Upravnem sodiššččuu


AarhuAarhušškaka konvencija v zakonihkonvencija v zakonih

Zakon o dostopu do informacij javnega znaZakon o dostopu do informacij javnega značčajaaja Zakon o varstvu okoljaZakon o varstvu okolja Zakon o ohranjanju naraveZakon o ohranjanju narave Zakon o prostorskem naZakon o prostorskem naččrtovanjurtovanju------------------------------ Zakon o urejanju prostora Zakon o urejanju prostora –– velja samo velja samo šše v delue v delu Zakon o graditvi objektovZakon o graditvi objektov


Zakon o varstvu okoljaZakon o varstvu okolja

NaNaččelo varstva pravic (14. elo varstva pravic (14. ččlen):len):Za uresniZa uresniččevanje pravice do zdravega evanje pravice do zdravega žživljenjskega ivljenjskega okolja lahko drokolja lahko držžavljanke ali dravljanke ali držžavljani kot posameznice avljani kot posameznice ali posamezniki ali njihova druali posamezniki ali njihova drušštva, zdrutva, združženja in enja in organizacije pred sodiorganizacije pred sodiššččem em zahtevajo, da nosilec posega zahtevajo, da nosilec posega v okolje ustavi posegv okolje ustavi poseg, , čče bi ta povzroe bi ta povzroččil ali povzroil ali povzročča a ččezmerno obremenitev okolja ali ezmerno obremenitev okolja ali čče bi povzroe bi povzroččil ali il ali povzropovzročča neposredno nevarnost za a neposredno nevarnost za žživljenje ali zdravje ivljenje ali zdravje ljudi, ali da se mu prepove zaljudi, ali da se mu prepove začčeti izvajanje posega v eti izvajanje posega v okolje, okolje, čče je izkazana velika verjetnost, da bi povzroe je izkazana velika verjetnost, da bi povzroččil il taktakššne posledice. ne posledice.


Javnost po ZVOJavnost po ZVO--1 1 -- pravicepravice

sodelovanje javnosti pri ukrepih glede sodelovanje javnosti pri ukrepih glede ččezmerne ezmerne degradiranih okolij (26. degradiranih okolij (26. ččlen), len),

pri sprejemu predpisov (34a)pri sprejemu predpisov (34a) pri nacionalnem programu varstva okolja (37. pri nacionalnem programu varstva okolja (37. ččlen),len), ob pripravi planov (43. ob pripravi planov (43. ččlen), len), v postopku izdaje v postopku izdaje okoljevarstvenegaokoljevarstvenega soglajsasoglajsa (58. (58. ččlen), len),

okoljevarstvenegaokoljevarstvenega dovoljenja (71. in 88. dovoljenja (71. in 88. ččlen), len), obveobveššččanje javnosti o anje javnosti o okoljskihokoljskih podatkih (110. podatkih (110. ččlen),len), sodelovanje pri drsodelovanje pri držžavnem naavnem naččrtu izdaje emisijskih rtu izdaje emisijskih

kuponov (128. kuponov (128. ččlen)len)


VkljuVključčena javnost po ZVOena javnost po ZVO--11

-- Status nevladne organizacije v javnem interesuStatus nevladne organizacije v javnem interesu –– drudrušštvotvoustanova ali zavod, ustanova ali zavod, čče njegov ustanovitelj nie njegov ustanovitelj ni drdržžava,ava,obobččina, druga oseba javnega prava ali politiina, druga oseba javnega prava ali političčnana sstranka, intranka, inima zadostno ima zadostno šštevilo tevilo ččlanov, lanov, čče gre za drue gre za drušštvo, alitvo, alizapozaposlenih, slenih, čče gre za zavod, ali zadosti premoe gre za zavod, ali zadosti premožženja, enja, čče gree greza ustanovo,za ustanovo, je ustanovljen zaradi delovanja na podroje ustanovljen zaradi delovanja na področčjujuvarstva okolja,varstva okolja, je neodvisen od organov oblasti in politije neodvisen od organov oblasti in političčnihnihstrank, aktivno deluje na podrostrank, aktivno deluje na področčju varstva okolja najmanj ju varstva okolja najmanj 55let,let, ima svoje poslovne knjige revidirane skladno zima svoje poslovne knjige revidirane skladno zzzakonom akonom in in deluje na obmodeluje na območčju vse drju vse držžave, poleg tega paave, poleg tega pašše na obmoe na območčju najmanj petih drju najmanj petih držžav av ččlaniclanic (tuja NVO) (tuja NVO) –– 153153-- Prebivalci ali lastniki nepremiPrebivalci ali lastniki nepremiččnin na vplivnem obmonin na vplivnem območčjuju


Pravice vkljuPravice vključčene javnosti po ZVOene javnosti po ZVO--11

v postopku izdaje v postopku izdaje okoljevarstvenegaokoljevarstvenega soglasja ima polosoglasja ima položžaj aj stranskega udelestranskega udeležženca v postopku (64. enca v postopku (64. ččlen)len)

v postopku izdaje v postopku izdaje okoljevarstvenegaokoljevarstvenega dovoljenja ima dovoljenja ima polopoložžaj stranskega udeleaj stranskega udeležženca v postopku (73. enca v postopku (73. ččlen)len)

nevladne organizacije s statusom imajo pravico nevladne organizacije s statusom imajo pravico

sodelovatisodelovati v strokovnem svetu za spodbujanje okolju v strokovnem svetu za spodbujanje okolju prijaznih proizvodov, sodelovanje v Svetu za varstvo prijaznih proizvodov, sodelovanje v Svetu za varstvo okolja, sodelujejo pri izvajanju nalog ministrstva za okolja, sodelujejo pri izvajanju nalog ministrstva za okolje okolje –– stalistališščča, posvetovalna telesa, konference (155. a, posvetovalna telesa, konference (155. ččlen)len)


Zakon o ohranjanju naraveZakon o ohranjanju narave

seznanitev javnosti pred sprejemom akta o zavarovanju seznanitev javnosti pred sprejemom akta o zavarovanju obmoobmoččja (57. ja (57. ččlen)len)

javnost je potrebno seznaniti o vlogi in odlojavnost je potrebno seznaniti o vlogi in odloččbi v bi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v naravo, ki lahko postopku izdaje dovoljenja za poseg v naravo, ki lahko ogrozijo ogrozijo biotskobiotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano obmozavarovano območčje (107. je (107. ččlen)len)


Zakon o prostorskem naZakon o prostorskem naččrtovanjurtovanju

nanaččelo javnosti (5. elo javnosti (5. ččlen): vsakdo ima pravico biti len): vsakdo ima pravico biti obveobveššččen o postopkih priprave prostorskih aktov ter v en o postopkih priprave prostorskih aktov ter v postopkih sodelovati s pobudami in mnenjipostopkih sodelovati s pobudami in mnenji

sodelovanjesodelovanje javnosti v postopku priprave drjavnosti v postopku priprave držžavnega avnega prostorskega naprostorskega naččrta (32. rta (32. ččlen): obvestitev o javni len): obvestitev o javni razgrnitvi, dajanje pripomb in predlogov, preurazgrnitvi, dajanje pripomb in predlogov, preuččitev itev pripombpripomb

sodelovanje javnosti v postopku priprave obsodelovanje javnosti v postopku priprave obččinskega inskega prostorskega naprostorskega naččrta (50.rta (50.ččlen) in v postopku priprave len) in v postopku priprave obobččinskega podrobnega prostorskega nainskega podrobnega prostorskega naččrta (60. rta (60. ččlen)len)


Zakon o graditvi objektov Zakon o graditvi objektov –– 62. 62. ččlenlen

Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objektna obmoobjektna območčju, ki se ureja z drju, ki se ureja z držžavnim prostorskimavnim prostorskimnanaččrtom ali obrtom ali obččinskim podrobnim prostorskim nainskim podrobnim prostorskim naččrtom, jertom, jeInvestitor, glede gradnje na drugih obmoInvestitor, glede gradnje na drugih območčjih, se lahko jih, se lahko vkljuvključčijo v postopek ijo v postopek šše naslednji stranski udelee naslednji stranski udeležženci:enci:Lastniki nepremiLastniki nepremiččnin in imetniki slunin in imetniki služžnostne oziroma stavbnenostne oziroma stavbnepravice na takpravice na takššnih nepreminih nepremiččninah, na katerih bo potekalaninah, na katerih bo potekalagradnja in na katere sega obmogradnja in na katere sega območčje za doloje za določčitev strank;itev strank;lastniki zemljilastniki zemljišščč, na katerih je predvidena dovozna cesta in, na katerih je predvidena dovozna cesta inna katerih so predvideni komunalni prikljuna katerih so predvideni komunalni priključčki, ter imetnikiki, ter imetnikisluslužžnostne oziroma stavbne pravice na teh; drugi subjekti,nostne oziroma stavbne pravice na teh; drugi subjekti,čče tako doloe tako določča zakon. a zakon.


Zakon o graditvi objektovZakon o graditvi objektov--11

ObmoObmoččje za doloje za določčitev strank itev strank

projektant v projektu za pridobitev gradbenega projektant v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikadovoljenja prikažže obmoe območčje za doloje za določčitev strank, ki se itev strank, ki se dolodoločči glede na vrsto objekta, glede na njegovo i glede na vrsto objekta, glede na njegovo zahtevnost, velikost in druge znazahtevnost, velikost in druge značčilnosti (49a. ilnosti (49a. ččlen)len)

Uredba o obmoUredba o območčju za doloju za določčitev strank v postopku izdaje itev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenjagradbenega dovoljenja

Documents

OKOLJE – UPRAVNO IN SODNO VARSTVOpic.si/wp-content/uploads/2014/01/pravna_sredstva_vrbica.pdf · 2015-04-07 · (okrajno, okrožno ali upravno sodišče), postopek se začne s tožbo,