FINANCE, sreda, 24. februarja 2010, št. 37www.finance.si

TISK

ARST

VO IN

OGLASNA PRILOGA

Med tiskarnami se bije hud boj za naročila Slovenske tiskarje ogroža tuja konkurenca, ki ponuja nižje cene, vendar slabšo kakovost. 20

»UV brizgalna digitalna tehnologija ohranja prvine sitotiska ter omogoča konkurenčen in hiter odziv na zahteve kupca ob brezkompromisni kakovos-ti,« pravi Mario Antonić iz podjetja Merus. 21

PAPI

RNIŠ

TVO

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 24. februarja 2010, št. 37www.finance.si20

Tiskarji morajo najti nov pristop Tiskarstvo mora najti nov pristop k naročnikom, sicer se bo

znašlo v težavah. Te bodo imeli predvsem tisti, ki bodo vztrajali pri prodaji svojih prostih zmogljivosti, saj tako podjetje zaspi pri razvoju, proste zmogljivosti pa prodaja predvsem po načelu ce-novne elastičnosti ponudbe in povpraševanja. Pravi pristop je to-rej celostno reševanje problemov kupca, vendar se mora pri tem tiskar iz vloge prodajalca prostih zmogljivosti stroja preleviti v re-ševalca problemov svojih naročnikov. Vedeti mora, kaj je kupčev problem, in mu ponuditi rešitev. Če tiskarju to uspe, bo naročnik večno njegov, zaupal mu bo in bo za njegovo storitev pripravljen plačati tudi nekoliko več.

▶

Časopisni tisk denimo zelo težko primerjamo s tiskanjem velikoformatnih digitalnih panojev, ki pokrivajo cele stavbe. Tiskarska dejavnost zadnja leta doživlja izjemno hiter razvoj, zlasti zaradi spre-memb celotnih tehnoloških postopkov. Zaradi tega neka-teri tiskarski poklici izginjajo, nadomeščajo pa jih skrajšani postopki v novoizumljenih strojih ali pa kar računalniški programi.

Napredek je velik Kako hiter je tehnološki na-

predek v tiskarstvu, lepo kaže tudi dejstvo, da je še pred nekaj leti v kakšni manjši tiskarni de-set let star tiskarski stroj veljal za tehnološko še precej novega in ga je tiskar lahko tudi razme-roma dobro prodal. Danes pa so naložbe v novo tiskarsko opremo podobne nakupu novega računal-nika in operacijskega sistema, ko ob namestitvi novega operacij-skega sistema ugotovimo, da stari računalnik ne bo sposoben niti

inštalacije, kaj šele, da bi z njim lahko še naprej delali.

Ni dovolj, da je tisk samo hitrejši

Medtem ko pri klasičnem ofsetnem tisku kupec še vedno vsaj približno ve, kaj naroča, kaj potrebuje in kaj lahko pričakuje od tiskarja, si zmožnosti digital-nega tiska veliko teže zamišlja. Pri digitalnem tisku se dogaja prava revolucija, katere bistvo pa ni v tem, da obstoječe stroje iz dneva v dan nadomeščajo zmogljivejši, ampak v tem, da naročniki tiskar-skih storitev ne vedo več, kaj vse tiskarska tehnika danes zmore.

Ne le tisk, ampak celostna oskrba

Tiskarji tako sposobnosti svoje opreme za digitalni tisk ne morejo v celoti izkoristiti, če novosti na tem področju ne predstavijo tudi naročnikom in jim pomagajo pri izbiri najustreznejše tehnike tiska za njihovo naročilo. Tiskarji, ki tiskajo z digitalno tehnologijo, morajo zato natančno prisluh-niti problemu naročnika in mu ponuditi rešitev. Kupec namreč zmožnosti digitalnega tiska ne pozna in zato tudi ne zna izbrati najugodnejše rešitve. Tiskarji morajo tako naročnikom ponu-diti celostno storitev in ne več samo tisk.

Kupec je kralj v tiskarniTiskarji, nehajte se ukvarjati z zapolnitvijo prostih zmogljivosti strojev, zač-nite raje prodajati celostno storitev po meri naročnikaGrafika oziroma grafična dejavnost je stara in danes ena najbolj razvejanih gospodarskih panog, njene izdelke pa je zaradi raznolikosti stroke težko medsebojno primerjati.

IZZIVI

»Naši konkurenti prihajajo iz vse Evrope, od Španije na zahodu do držav nekdanjega sovjetskega bloka na vzhodu, pa celo držav Daljnega vzhoda s Kitajsko na čelu. Konkurenca na vzhodu ponuja nižje cene in slabšo kakovost. Za slovenske tiskarje to pomeni še težji boj za preživetje. Žal v zadnjem letu tok naročil usmerja pred-vsem cena in manj kakovost,« razlaga sogovornik.

Nekateri so že zašli v težave »In ravno nizke cene so

postale praktično edino me-rilo za pridobitev posla, kar se seveda odraža v poslovnih rezultatih grafičnih podjetij tako v Sloveniji kot v tujini.

Kar nekaj tiskarn je že zašlo v velike težave, ne plačujejo dobaviteljev, zamujajo z izpla-čili plač zaposlenim, dogajajo pa se tudi stečaji in prisilne poravnave,« opisuje situacijo Andrej Krope.

Največji padci pri tisku promocijskih materialov

Kot pravi Krope, so naj-večji padci na področju tiska promocijskih tiskovin, razen direktnega marketinga. Pod-jetja so zaradi krize namreč precej zmanjšala marketin-ške proračune in obseg ogla-ševanja, še posebno je manj visokokakovostnih tiskanih izdelkov. Za oglaševanje so začeli uporabljati druge, ce-nejše marketinške kanale, predvsem svetovni splet. Manj je tudi visokokakovo-stnih monografij, saj so pro-izvodni stroški za takšne ti-skovine visoki, posledično pa tudi cena na trgu, slednja pa je med gospodarsko krizo še kako pomemben kriterij za nakup. Rasti praktično ni, je pa položaj na področju rota-cijskega tiska in tiska karto-naže boljši.

Med tiskarnami se bije hud boj za naročila Nizke cene so postale skoraj edi-no merilo za pridobitev posla Razmere v tiskarski panogi so zelo slabe, še posebno na področju ofsetnega tiska iz pole. Na trgu je manj posla, zato se med tiskarnami bije hud boj za naročila, ponudba tiskarskih zmogljivosti pa je bistveno večja od povpraševanja, pravi Andrej Krope, predsednik družbe Gorenjski tisk.

Tisk spodbuja prodajo Razvoj tiskarskih tehnologij,

novi materiali, novi načini tiska, dodelave ter dodatki iz drugih panog pomagajo pri prodaji iz-delkov, ki so zapakirani v lepo potiskani embalaži, in v tem je prihodnost tiska. Tiskarstvo bo uspevalo, dokler bomo imeli ča-sopise, vabila, kuverte, embalažo in vse drugo, kar je potiskano: reklama ob cesti, nova majica, dresi nogometašev ali pa davčne napovedi ter nalepke na plasten-ki vode.

Glavne prednosti digital-ne, predvsem UV brizgalne tehnologije tiska je naštel Mario Antonić iz podjetja Merus, ki zastopa tehnologijo digitalnega tiska Durst. Tako je omenil predvsem izjemno kratek odzivni čas, brezhibni tisk praktično vsakega barv-nega odtenka in bele barve, fleksibilnost in oprijemljivost barve tudi na zelo gladkih ma-terialih, kot so pleksi steklo, steklo in podobno, stroškovno učinkovitost ter vsekakor tudi ekološko ustreznost barve.

Najboljše iz obeh tiskarskih svetov

Sitotisk je izjemno upora-ben način tiska, saj omogoča potisk najrazličnejših izdel-kov, prav na tem področju pa se digitalni in sitotisk odlično dopolnjujeta. »UV brizgalna digitalna tehnolo-gija, ki jo razvijamo, je za-stavljena tako, da ohranja prvine sitotiska in hkrati ustvarja dodano vrednost, saj omogoča konkurenčen in iz-jemno hiter odziv na zahteve kupca, ob brezkompromisni kakovosti in zanesljivosti de-lovanja opreme,« je razložil Antonić. Tako s primernim postopkom, kjer je zajet tudi digitalni UV brizgalni tisk, lahko tiskamo na steklo, les, kovino, plastiko, karton in druge materiale.

Kot je povedal sogovor-nik, na vsakem poslovnem področju obstajajo vrhun-ski dobavitelji, vrhunska oprema, vrhunski rezultati. Vrhunski sitotiskarji imajo svoj trg in kupce, vrhunsko sitotiskarsko tehnolgijo in primeren kader, vendar se vsakodnevno prav gotovo srečujejo s kupci, ki hočejo naročilo »izdelano že včeraj«, seveda pa ne odstopajo od te-ga, da je izdelek nekaj poseb-nega, unikatnega, obenem pa mora imeti pridih sodobne tehnologije. »Vsak vrhunski dobavitelj si želi, da bi ustre-gel svojim kupcem in obdržal ali celo izboljšal ugled na tr-gu. Ravno z uvedbo vrhunske digitalne tehnologije tiska in dodelave lahko dopolni svoje zmogljivosti in doda presežek svoji ponudbi,« je sogovornik še dodatno razložil prednost

DigitanepogSitotisk je v razvoj

Sitotisk je uveljavljena tehnologija tiska z dolgo zgodovino, ki v marsikaterem primeru nima zamenjave. Razvoj digitalne tehnologije, predvsem UV brizgalnega tiska, pa nadaljuje njegovo tradicijo, saj ohranja temeljne prvine direktnega tiska na široko paleto različnih materialov, omogoča pa tudi nekatere stvari, ki jih je s sitotiskom zelo težko ali pa celo nemogoče izvesti.

Tiskarska dejavnost zadnja leta doživlja izjemno hiter razvoj, zlasti zaradi sprememb celotnih tehnolo-ških postopkov. ▶

TISKARSTVO IN PAPIRNIŠTVOFINANCE, sreda, 24. februarja 2010, št. 37www.finance.si 21

uvedbe digitalnega tiska ob sitotisku.

Sitotisk stagnira, digitalni tisk napreduje

V klasični sitotiskarski tehnologiji obstajajo meje kakovosti, ki so že dosežene, in trenutno ne kaže, da bi se na tem področju kmalu kaj spremenilo. Kot je poudaril

alna tehnologija tiska postaja grešljivo dopolnilo sitotiskuoju zadel ob meje svojih zmogljivosti, digitalni tisk pa je prodrl v niše, ki jih sitotisk ne pokriva

S primernim procesom, kjer je zajet tudi digitalni UV brizgalni tisk, lahko tiskamo tudi na steklo.▶Brizgalni tiskalniki Durst Rho se zlahka integrirajo v obstoječi proi-

zvodni proces, zaradi edinstvenega načina registracije materiala pa je možno kombinirati sitotisk in digitalni tisk.

▶

Durstov sistem tiska na steklo

transportna miza za pomik stekla

infrardeči sušilnik

naziv modela stroja za digitalni tisk

Antonić, pa je bil prav pri di-gitalnem tisku v zadnjih letih dosežen ogromen napredek. »Trenutno si upam trditi, da v marsikaterem primeru kako-vost digitalnega tiska presega konvencionalno tehnologijo. Konca razvoja pa še ni vide-ti, tako da v prihodnje lahko pričakujemo samo še boljšo kakovost odtisa, doseženega

z digitalno tehnologijo,« na-poveduje Antonić.

Tako je podjetje Durts ravnokar razvilo postopek tiska na steklo z barvo, po-sebej razvito za to aplikacijo, ki omogoča najprej kakovo-stno brezhiben potisk stekla (tudi majhne oznake, črte, krogi in podobni vzorci) ter nato utrditev barve v znanem

sitotiskarskem »tunelu« pri ustrezni temperaturi. To pa je le eden od primerov dopol-njevanja obeh tehnologij.

Digitalni potisk embalaže primeren za manjše serije

Trenutno bi lahko rekli, da so konvencionalne teh-nologije tiska embalaže prav gotovo v prednosti. »Ne gre

zgolj za sitotisk, temveč tudi ofsetni in fleksotisk. Vendar digitalni UV brizgalni tisk vse bolj prodira tudi na to področje, saj današnje po-slovno okolje, še posebno majhno, kot je slovensko, zahteva vedno krajše odzivne čase, majhne serije izdelkov in personalizirane izdelke. Prav za te namene je digital-

na tehnologija pravi odgo-vor,« je prepričan Antonić. Kot je dodal, imajo v ponud-bi tudi posebno opremo za tisk kartonske embalaže in stojal POP/POS z barvo, po-sebej razvito za te namene, postavili pa so tudi celosten postopek od priprave prek tiska do končne dodelave, ki je primeren za vzorčne in majhne serije takih izdelkov (v razponu do 400 do 500 ali celo tisoč in več kosov, odvi-sno od vrste izdelka).

Zanimivo je tudi, da digitalna tehnologija omogoča tudi zelo zahteven tisk. Kot je zatrdil so-govornik, je mogoče potiskati tudi valoviti karton oziroma ta-ko imenovani odprti val. Prav pri valovitem kartonu je namreč izredno pomembna vrsta barve, ki se uporablja, saj se ponavadi ta karton zgiba in prepogiba, pri tem pa se barva ne sme okrušiti ali pokati. »Vsem tem zahtevam zadostimo v našem podjetju, saj imamo resnično vrhunsko opre-mo na tem področju,« je povedal Antonić.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 24. februarja 2010, št. 37www.finance.si22

KALKULACUJARazpis tehnologije,

izdelava DNIzdelava kalkulacije

in ponudbe

Planiranje proizvodnjeIzdelava računa

PLANIRANJE

Materialo poslovanje,naročilo materialov

Spremljanje proizvodnje

Pokalkulacija

SKLADIŠČE

PROIZVODNJA

w w w . m a j s k a j . n e t

PROGRAMI ZA GRAFIČNO INDUSTRIJO

CELOVITO VODENJE PROCESOV

MODULARNA GRADNJA

INFORMACIJSKEGA SISTEMA

MOŽEN NAKUP ALI NAJEM

PROGRAMSKE OPREME

Z NAŠO PROGRAMSKO OPREMO STE VEDNO KORAK PRED KONKURENCO

Oglaševanje v Financah:

oglasi@fi nance.si

Eno izmed programskih rešitev za grafično industrijo so razvili v ljubljanskem pod-jetju Majskaj. Poimenovali so jo Softgrafik, primerna pa je zlasti za manjša in srednje velika grafična podjetja. Pro-gram je zastavljen modular-no, vsak modul pa je zasno-van tako, da lahko deluje tudi samostojno. Podjetja lahko module kupujejo posamezno in jih sčasoma nadgrajujejo v celostno rešitev. Zasnova programa temelji na enostav-nosti za uporabnika, natanč-nosti in hitrosti.

Popoln pregled nad podjetjem

Programska rešitev Soft-grafik zajema vse procese v grafičnem podjetju in tako

uporabnikom daje pregled nad organizacijo kot celoto. Omogoča evidentiranje, ob-delavo in analiziranje vseh poslovnih procesov v podje-tju, ki jih med seboj tudi inte-raktivno povezuje. Tako daje celosten pregled nad vsemi procesi pri nastanku posame-znega izdelka, kar omogoča velik prihranek časa in tudi denarja. Z njegovo pomočjo lahko uporabnik sprotno od-kriva ozka grla v proizvodnih procesih, ki so lahko posledi-ca tehničnih ali pa kadrovskih dejavnikov.

Šest modulov za hitro in pregledno tiskanje

Programska rešitev je se-stavljena iz šestih modulov: 1. Kalkulacija, 2. Izdelava de-lovne dokumentacije (ta mo-dul ima dva sklopa, in sicer Razpis tehnologije in Razpis materialov), 3. Spremljanje proizvodnje in pokalkulacija, 4. Materialno poslovanje, 5. Fakturiranje in 6. Planiranje proizvodnje.

Ko pride v podjetje naročilo, lahko komercialist s pomočjo prvega modula preprosto in hitro izdela kalkulacijo ter jo v papirni ali elektronski obliki pošlje naročniku. Ko ta potr-

di ceno, s klikom na en gumb podatke prenese v modul Izde-lava delovne dokumentacije, kjer se samodejno odpre nov delovni nalog, sledi tehnološka obdelava posameznih sesta-vin izdelka, nato pa še razpis materiala.

Jasna slika o procesih v podjetju

Vsi podatki se prenesejo v modul za spremljanje proizvo-dnje, ki je ena od pomembnih zahtev sodobnega menedž-menta. Ta tako dobi jasno sliko o zasedenosti, izkoriščenosti in rentabilnosti proizvodnih zmogljivosti in zaposlenih. Na podlagi natančne in takojš nje informacije lahko ukrepa in op-timizira proizvodne procese.

Modul Materialno poslova-nje je namenjen naročanju ma-terialov in spremljanju zalog, z modulom Fakturiranje pa lahko brez zapletenih računovodskih znanj izdelamo dobavnice in račune.

Modul za planiranje proizvo-dnje lahko deluje kot samostoj-na aplikacija ali kot sestavni del programa Softgrafik, saj je vanj popolnoma integriran. Z njim lahko načrtujemo vse procese v grafičnem podjetju – tisk, pri-pravo in dodelavo.

Od kalkulacije do računa v eni aplikacijiV čedalje bolj zaostrenih razmerah na tiskarskem trgu imajo prednost tiste tiskarne, ki se znajo hitro odzvati na potrebe strank in ki imajo dober nadzor nad celotnim procesom od naročila prek tiskanja do fakturiranja. Pri obojem so jim lahko v veliko pomoč namenske IT-rešitve, razvite posebej za potrebe tiskarske industrije.

Eno izmed programskih rešitev za grafično industrijo so razvili v podjetju Majskaj

Za eko material je možno pri-dobiti certifikat FSC (certifikat Chain of Custody), kar potrju-je, da je material pridobljen na ekološki način. Certifikat pode-ljuje FSC – Forest Stewardship Council, neodvisna, neprofitna in nevladna organizacija s se-

dežem v Bonnu, ki je v Evropi vzpostavila mednarodni sistem certificiranja gozdov. Organi-zacija si prizadeva za ohranitev gozdov in spodbuja odgovorno gospodarjenje z njimi. Deset ob-vezujočih načel in 56 kriterijev za gospodarjenje z gozdom je namenjenih tako preprečeva-nju nekontrolirane sečnje kot tudi zmanjševanju negativnih vplivov na okolje.

Materialu lahko sledimo do izvora

Certifikat FSC (Forest Ma-nagement) izkazuje trajno go-spodarjenje z gozdom kot obno-vljivim, vendar zelo občutljivim naravnim virom. Podjetja, ki se odločijo za certifikat FSC »Chain

of Custody« (skrbniške verige), zagotavljajo končnemu uporab-niku, da so les in lesni izdelki sledljivi do izvora. S pomočjo te skrbniške verige je omogočena sledljivost surovin od gozda do končnega uporabnika in s tem je zagotovljeno, da les za izdelke izvira iz gozdov, ki so upravljani po zahtevah standardov organi-zacije FSC.

Recikliran papir je dovolj kakovosten

Reciklažnih materialov v nasprotju s splošnim prepri-čanjem pogosto ne moremo šteti med okolju zelo prijazne, saj se pri njihovi predelavi po-rabi veliko energije, vode, lahko pa tudi optičnih belil in klora.

Večinoma jih prepoznavamo kot okolju bolj prijazne zaradi njihovega videza. Prepoznavni so namreč po barvi, ki je lahko rjavkasta ali sivkasta, v obeh primerih pa so v materialu opa-zni značilni vzorci, iz katerih se vidi, da gre za papir, ki je izde-lan iz predelanega odpadnega papirja (PCW – Post Consumer Waste). Proizvajalci sicer ponu-jajo tudi reciklirane papirje, pri katerih s certifikati dokazujejo, da so okolju prijazni, kar nekaj jih je na voljo tudi že na sloven-skem trgu. Žal pa jih nekateri zavračajo, ker sodijo, predvsem na podlagi videza, da niso dovolj kakovostni. Testiranja sicer do-kazujejo minimalne razlike v kakovosti, zato se uporabniki

v večini primerov lahko brez zadržkov odločijo za recikliran papir.

Tudi eko papirju cena že pada

Žal tudi zakonodaja (še) ne spodbuja tiskanja ne na eko ne na reciklažne papirje. Zato so se naročniki dostikrat, predvsem pri tiskanju brošur, koledarjev ali prospektov, prisiljeni odreči tem materialom (še posebno pri večjih nakladah), ker so njihove cene višje od običajnih, komerci-alnih papirjev. Dobra novica pa je, da se s čedalje večjim povpra-ševanjem po eko papirjih zni-žuje tudi njihova cena, tako da odstopanja niso več tolikšna kot še pred nekaj leti.

Okolju prijazen papir je lahko popolnoma bel

Zmotno je torej mišljenje, da je eko papir le tisti, ki to kaže z videzom. Okolju prijazen papir je lahko popolnoma bel, tudi premazen, merilo za presojo pa je, da ima proizvajalec papirja ustrezen certifikat, ki ga lahko nato dodamo tudi na tiskovi-no, ki jo natisnemo. Glede na dejstvo, da poraba papirja iz leta v leto še vedno narašča in da se več kot 95 odstotkov in-formacij in podatkov še vedno shranjuje na papir, je prav, da izbiri papirjev namenjamo več pozornosti.

Matej Sešlar, Grafex, grafično pod-jetje, d. o. o.

Eko papir ni nujno rjave ali sive barve Poleg klasičnega materiala za tisk se vedno bolj uveljavljajo tudi eko in reciklažni papir ter karton Eko materiali se izdelu-jejo iz lesa, ki prihaja iz certificiranih gozdov. To pomeni, da zanje skrbijo po posebnih kriterijih, saj se je s prakso pokazalo, da je ta način bolj ekološki kot množično recikliranje odpadnega papirja, kjer se porabi veliko energije, vode, lahko pa tudi optičnih belil in klora.

Eko materiali se izdelujejo iz lesa, ki prihaja iz certificiranih gozdov.▶

TISKARSTVO IN PAPIRNIŠTVOFINANCE, sreda, 24. februarja 2010, št. 37www.finance.si 23

Rezultat takega brezpogoj-nega izkoriščanja in izčrpa-vanja tiskarn se kaže v tem, da nas v evropskem prostoru prehitevajo države, kot so Poljska, Češka in Slovaška, na dobri poti pa sta tudi Ro-munija in Madžarska. Ob tem se zapirajo tiskarne, ki so bi-le nosilke razvoja v slovenski grafični industriji, opozarja sogovornik. Dodaja, da so se na srečo vsaj v manjšini ohra-nila tudi zdrava okolja, ki tudi z novimi lastniki ostajajo na svoji tradicionalni poti razvoja ter dokazujejo, da se s pame-tnim delovanjem in vlaganjem v najnovejše tehnologije lahko dosegajo ustrezni rezultati ce-lo v tako konkurenčni panogi, kot je grafika.

Oprema je razmeroma kakovostna

»Tehnološka opremljenost slovenskih tiskarn je v primer-javi s tujimi na razmeroma dobri ravni. Ugotavljamo, da so se za nekatere novosti na evropskem in svetovnem me-rilu prvi odločili prav sloven-ski grafiki, tako na področju manjših strojev in opreme kot tudi večjih strojev in kompleks-

nejše opreme. Opažamo pa, da se v povprečju veliko manj pozornosti namenja kakovo-stnemu vzdrževanju opreme,« ugotavlja Kovačič.

Razvoj gre v dve smeri »Prek principalov, ki jih

zastopamo na našem trgu, in tudi pri konkurentih opažamo, da gre razvoj predvsem v dveh smereh. Vedno več proizvajal-cev grafične opreme pri svojih uporabnikih zaznava potrebo po izdelavi opreme za majh-ne serije. Lahko bi govorili o opremi za posamezne izvode. Na drugi strani pa se pri upo-

rabnikih, ki so veliki igralci na trgu, pojavlja potreba po viso-kozmogljivi opremi, ki lahko proizvede zadostno količino proizvodov za večji globalni trg,« pravi sogovornik.

Večja učinkovitost, manj odpadnega materiala

Dve skupni značilnosti pri vseh proizvajalcih opreme sta uvedba avtomatizacije na vsa področja uporabe in možnost povezave v skupno digitalno omrežje, ki je upravljano z enega mesta. Praktično pri vseh proizvajalcih se po eni strani pojavlja oprema za

manjše serije oziroma nakla-de in po drugi visokoproduk-tivni stroji in liniji. Kakovost izdelave stroja kot tudi same izvedbe produkta pa ostaja na visoki ravni. Prav tako se kaže usmeritev v stroje s po-polno avtomatizacijo kot tudi v opremo brez avtomatizaci-je, ki se uporablja predvsem pri množični proizvodnji, kjer ni potrebe po nenehnem nastavljanju strojev glede na izdelek. Skupna novost je še pospešeno iskanje rešitev za skrajševanje pripravljalnih časov in zmanjševanje odpa-da materiala, ki nastaja v teh-

nološkem procesu, pojasnjuje Kovačič.

Po nasvet k strokovnjaku Preden se odločimo za na-

kup nove tiskarske opreme, se moramo seveda zavedati, da je večina teh naložb name-njena večletni uporabi, lahko se uporablja tudi deset let in več. Zato bo imela spreje-ta odločitev bistven vpliv na uspešnost podjetja v celotni dobi eksploatacije opreme, ta vpliv pa bo odvisen od zagota-vljanja učinkovitosti delovanja na daljši rok. V veliko pomoč pri odločitvi so lahko ponu-

dniki opreme, ki imajo izkuš-nje ne zgolj v prodaji, ampak predvsem v stroki. Na podlagi svojih izkušenj, seznanjenosti z zadnjimi dosežki v ponud-bi proizvajalcev, poznavanja smernic prihodnjega razvoja in seveda prepoznanih potreb investitorja, ki jasno postavi svoje zahteve, nas lahko uspe-šno vodijo do želenega cilja. Za dobro sodelovanje med kupcem in prodajalcem je ključnega pomena medsebojno zaupanje in odkrita izmenjava pričakovanj na eni strani in in-formacij o možnostih izvedbe na drugi, meni sogovornik.

Oprema za velike in male Povečuje se povpraševanje po opremi za majhne serije ali kar posamezne izvode Grafična industrija je skozi leta doživljala izjemno hiter in dinamičen razvoj. »Po vsej Sloveniji so bile zaseb-ne tiskarne dobro razvite, vendar je kasneje večina teh podjetij dobila lastnike, katerim ni izziv ohraniti slovensko grafično industrijo na vrhu v srednjeevropskem prostoru – to mesto je pred njihovim prihodom nedvomno imela –, ampak jih vodijo zgolj lastni sebični izkoriščevalski interesi in jim tradicija, trud, znanje in prizadevnost prejšnjih generacij slovenskih grafi-kov ne pomenijo nič,« opaža Tomo Kovačič iz podjetja Prosystem print.

Visoka stopnja avtomatizacije omogoča tiskanje tako velikih kot majhnih naklad.▶

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 24. februarja 2010, št. 37www.finance.si24

Vzorčen primer trajnosti Papirna industrija je »vzorčen primer trajnosti« v industriji, kar je rezul-tat več kot 30-letnega sistematičnega dela. Bašinova navaja razloge:

celuloza, ki je osnovna surovina, je iz obnovljivih virov,v velikem deležu se za proizvodnjo papirja uporablja certificirana

celuloza (kontrolirana sečnja in ravnanje z gozdom),papir je mogoče reciklirati in isto celulozno vlakno uporabiti tudi

šestkrat,sistem zbiranja odpadnega papirja dobro deluje (zbere in predela

se približno 55 odstotkov odpadnega papirja),celoten proces proizvodnje papirja je usmerjen v zapiranje krogo-

tokov in proizvodnjo brez odpadkov oziroma koristno predelavo trdih odpadkov v nove izdelke (mulj z vodočistilnih naprav se lahko upora-blja v gradbeni industriji (opeke), kot polnilo pri izdelavi lepenke in za kompostiranje),

naši cilji na energetskem področju so v skladu s strategijo EU za trajnostni razvoj: zmanjševanje porabe energije, izboljšanje energet-ske učinkovitosti in povečevanje deleža obnovljive energije.

▶▶

▶

▶

▶

▶

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednica priloge:Tanja PavovecTel.: (01) 30 91 421E-pošta: tanja.pavovec@finance.si

Trženje:Klemen KoštrunTel.: (01) 513 08 26E-pošta: klemen.kostrun@finance.si

Računalniški prelom: Romina ColnaričLektoriranje: Julija Klančišar

Slovenska papirna industrija je usmerjena predvsem v izvoz in tako odvisna od svoje konku-renčnosti na tujih trgih. Izvozi prek 80 odstotkov papirja in kartona, pri nekaterih skupi-nah izdelkov pa celo 95 odstot-kov proizvodnje. Proizvajalci papirja so minulo leto sklenili razmeroma uspešno, saj je bila

proizvodnja papirja v Sloveni-ji le za dober odstotek manjša kot leta 2008, kar je v primer-javi s podatki Evropske konfe-deracije papirničarjev (CEPI) zelo spodbuden rezultat (-10,5 odstotka). Prihodki panoge so nekoliko manjši kot leto prej, saj so se ob manjšem povpraševa-nju povečale zahteve za znižanje cen. V prid papirničarjem je bila v minulem letu cenovna raven surovin, energentov in sekun-darnih surovin. Žal se je trend konec leta obrnil in surovine so se začele dražiti, pojasnjuje sogovornica.

Velik upad v papirnopredelovalni industriji

Slovenska papirnopredelo-valna industrija, ki jo večinoma sestavljajo proizvajalci karton-ske embalaže, je v nasprotju s papirnicami zelo vezana na slovensko predelovalno indu-strijo, ki pa jo je kriza, kot vemo,

močno prizadela. Zato so tudi papirni predelovalci doživeli prek 20-odstotni upad proi-zvodnje v primerjavi z letom prej. Za papirnopredelovalno dejavnost je, kot rečeno, naj-pomembnejši domači trg, kjer prodajo kar blizu 80 odstotkov izdelkov. Večji delež izvoza med predelovalci pa imajo proizva-jalci papirnih vrečk, kuvert in higienskih, toaletnih ter gospo-dinjskih izdelkov iz papirja; to je skupina izdelkov, ki je najmanj občutila krizo.

To leto bo še težko »Za leto 2010 papirničarji (to-

rej predstavniki obeh vej dejavno-sti) niso preveč optimistični in so pri svojih napovedih zadržani. V letu 2010 pričakujejo dodaten pa-dec cen svojih izdelkov ter hkrati rast cen nekaterih surovin, ki so vezane na gibanje cen nafte. Glede na to, da je dogajanje nepredvidlji-vo, je možen tudi bistveno slabši scenarij ob večjih padcih cen pa-pirja,« razlaga sogovornica.

Ekologija – energija – ekonomija

»Papirničarji smo se navadili govoriti o ‚izzivih‘, kajti če govo-riš o težavah, si se nekako vdal v usodo. Glavne izzive panoge

smo strnili v ‚3E‘ paket, kot smo ga poimenovali na združenju papirništva: ekologija – ener-gija – ekonomija. Smo panoga ekoloških atributov: obnovljive surovine (les, odpadni papir), naravi prijazni izdelki in na-predni, učinkoviti tehnološki procesi. Več desetletij panoga že intenzivno vlaga sredstva v izboljšave izdelkov in procesov, zlasti v doseganje večje energet-ske učinkovitosti, zmanjševanje rabe energentov, povečevanje rabe obnovljivih virov ter opti-mizacijo procesov. Mnogi stan-dardi, oznake in dovoljenja to dokazujejo. Papirna industrija je energetsko intenzivna panoga (v povprečju gre 8,12 odstotka vseh stroškov podjetja za energijo), zato sta racionalna raba energije in njena cena ključni za konku-renčnost na svetovnem trgu.

Slovenska papirna in pa-pirnopredelovalna industrija združuje 107 podjetij, ki ustva-rijo skoraj tri odstotke vseh pri-hodkov slovenske predelovalne industrije in neposredno oziro-ma posredno zaposlujejo prek 10 tisoč ljudi,« razlaga Bašinova.

V vzponu so izdelki s trajnostnim potencialom

Sicer pa si podjetja prizade-

vajo izdelati čim bolj kakovo-sten papir ali izdelek iz papirja, ki bo čim bolje zadostil namenu uporabe, na čim bolj energetsko učinkovit in okolju prijazen na-čin. Podjetja papirne in papirno-predelovalne panoge se speciali-zirajo za ožji segment izdelkov, tako da gre pravzaprav za nišne proizvajalce. V vzponu so pred-vsem reciklabilni (uporaben šest- do osemkrat) in biorazgra-dljivi izdelki iz obnovljivih su-rovin (odpadni papir, celulozna

vlakna), ki izpolnjujejo ključne zahteve trajnostnega razvoja. Najpomembneje danes pa je, da je surovina za papir iz zakonitih in/ali trajnostno pridobljenih virov, zelo pomembna je torej sledljivost skozi celoten proces izdelave papirja. Po eni strani so »v modi« papirji iz recikliranih vlaken, torej iz odpadnega pa-pirja, po drugi strani pa se za nekatere namene proizvajajo papirji iz čiste celuloze, razlaga Bašinova.

V vzponu so predvsem reciklabilni in biorazgradljivi izdelkiNajpomembneje je, da je surovina za papir iz zakonitih in trajnostno pridobljenih virov »Kot za celotno gospo-darstvo je bilo leto 2009 zahtevno tudi za papirno in papirnopredelovalno industrijo. Najprej je treba poudariti, da govorimo o dveh podskupinah dejav-nosti: izdelavi papirja in predelavi papirja. Situacija v obeh podskupinah je precej različna,« pravi Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papir-nopredelovalne industrije na Gospodarski zbornici Slovenije.

ODNOS DO OKOLJA

Tiskarstvo in papirništvo je oglasna priloga časnika Finance.