Odmev tišine 3-4 2013

G L A S I L O M E S T N E G A D R U Š T V A G L U H I H L J U B L J A N A

O D M E V T I Š I N E

LETNIK XV – ŠTEVILKA 3–4M A R E C – A P R I L 2 0 1 3

ODMEV TIŠINE 2 MAREC–APRIL 2013

Na naslovnici:dve zgornji sliki - občni zbor v društvu;spodnja slika -pozdrav za MeriFoto: Vinko Cepec

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; Lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Honigsman, Simona Drev.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo Odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Hönigsman, Nina Orešnik, Jelena Bolšedonova, Mateja Kanalec.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

UVOD

Spoštovani bralci/ke!

Čas hitro beži in že smo v pomladi. Pomlad je spet prišla med nas, vse brsti, dehti, zvončki,

telohi, mačehe nas pozdravljajo. Čutite ta dih po-mladi? Vse v naravi se prebuja, tudi mi. Navdaja nas nemir, hrepenjenje po ljubezni, prijateljstvu.

Naša članica na začetku pomladi povila prvega otrokaDa je pomlad lahko res lepa, nam je potrdila naša

gluha članica, gdč. Barbara Gašperin, ki je v začetku meseca marca povila fantka in tako postala prvič mamica. Mladi družinici iz srca želimo veliko srečnih in veselih trenutkov, malemu korenjaku pa predvsem zdravo in srečno otroštvo. Kaj je lahko lepšega kot srečen dogodek rojstva prvega otroka?

Bogat kulturni program ob začetku pomladiZačetek pomladi smo v društvu obeležili s kultur-

nim programom ob dnevu žena (8. marec), mate-rinskem dnevu (25. marec) in dnevu 40 mučenikov (10. marec). Številčna družba je pričarala zanimivo in prijetno sredo. Prijazni Antonio je ponovno poskrbel za dobro vzdušje in naše članice presenetil s slastnim tiramisujem. Zahvala gre tudi našima dekletoma iz pevske skupine »Solze« in vodji kulturne sekcije gdč.

Vabilo na odprtje slikarske razstave

Za konec naj vas vse toplo vabim na odprtje slikarske razstave »V globini časa«, ki je tako za društvo kot za našega gluhega člana, akademske-ga slikarja g. Nikolaja Vogla pomemben dogodek, ker tudi širši slišeči javnosti prikažemo kulturo gluhih in to, da tudi mi zmoremo marsikaj in da smo ustvarjalni.

Odprtje razstave bo v ponedeljek,

22. aprila 2013 ob 17. uri v Desnem atriju Mestne hiše, Mestni trg 1.

Vljudno vabljeni!

Pozdrav za Meri

Da je bilo res praznično, sta poskrbeli Hilda in Tončka

Delavnica mila je imela svoj namen, ženske so bile navdušene

Skromna obdaritev

MAREC–APRIL 2013 3 ODMEV TIŠINE

UVOD

Spoštovani bralci/ke!Nini, ki so poskrbele, da je kulturni program bil zani-miv. Po kulturnem programu sta sledila še pogostitev in veselo druženje.

Udeležba na občnem zboru društva je bila številčna27. marca 2013 ob 17. uri je MDGL sklicalo obč-

ni zbor društva. Zaradi finančne stiske in pravila dobrega in skrbnega gospodarja smo občni zbor letos sklicali v prostorih društva. Udeležba članov s plačano članarino za tekoče leto je bila številčna. Na začetku smo res zaradi nesklepčnosti počakali 30 mi-nut, potem pa smo začeli z občnim zborom. Za lažje spremljanje dnevnega reda so imeli prisotni člani

možnost pregleda vsebine na Powerpointu. Občnega zbora se je na naše povabilo udeležil tudi sekretar Zveze gluhih in naglušnih Slovenije, g. Matjaž Juhart, katerega so bili naši člani izjemno veseli.

Uvodne besede na občnem zboru društva povedal podpredsednik društva

Zaradi zadržanosti predsednice društva, ge. Mari-je Möderndorfer, je uvodne besede zboru povedal podpredsednik društva, g. Marjan Repše, in opravičil odsotnost predsednice. Prisotni na zboru so potrdili delovno predsedstvo in komisije zbora. Delo tolmača je opravila ga. Mojca Korenjak.

Občni zbor je vodila gdč. Nina OrešnikPredsednica Občnega zbora, gdč. Nina Orešnik, je

skrbno vodila zbor in poskrbela, da ni prihajalo do za-pletov. Poslovno poročilo in finančni izid za leto 2012 ter okvirni program dela društva za 2013 je podala sekretarka. Prisotni člani so potrdili poslovno poroči-lo in finančni izid, saj so se finančna sredstva porabila v skladu s planom društva. Potrjen je tudi okvirni plan dela društva za 2013. Tudi nadzorni odbor pod pred-sedstvom g. Franja Haliča, ki je predhodno pregledal vso dokumentacijo in porabo finančnih sredstev, ni imel pripomb v zvezi s poslovanjem društva v letu 2012. Po izčrpanem dnevnem redu je predsednica

Pozdravni nagovor podpredsednika društva g. Marjana Repšeta

Udeleženci občnega zbora

Nadaljevanje na strani 4

Še zadnja razlaga

Vodja športne sekcije Robi poroča o programu športa za leto 2012

Sekretar Zveze g. Matjaž Juhart je nagovoril udeležence občnega zbora

ČestitkaNašima članicama, Maji Kuzma, urednici glasila

Odmev tišine, in Nini Orešnik, vodji kulturne sekci-je MDGL in članici uredniškega odbora glasila Od-mev tišine, čestitamo za uspešno zaključen študij. Maja Kuzma je diplomirala iz kemijske tehnologije, Nina Orešnik pa iz poštnega prometa.

Uredništvo


Občnega zbora, gdč. Nina Orešnik, zbor zaključila in povabila vse prisotne na klepet in skromno zakusko.

S pozitivnim mišljenjem in voljo bomo premagali težke čase

Gospodarski krizi še vedno ni konca in upam si trdi-ti, da nas je vse strah prihodnosti. Društvo se je tako kot vsa leta do sedaj prijavljalo na razpise za socialno varstvene programe in po podpisanih pogodbah o sofinanciranju za leto 2013 je potrebno poudariti, da bo letošnje leto za društvo izjemno težko. Glede na prognoze in trenutno situacijo smo v društvu sprejeli konkretne varčevalne ukrepe, ki nam bodo v pomoč preživeti to krizno leto. Glasilo, ki ga izdajamo šest-krat letno, bo izhajalo v bolj skromni preobleki, saj je to eden izmed varčevalnih ukrepov. Veseli pa smo lahko, da nam je uspelo pridobiti večletno financira-nje programa s strani Mestne občine Ljubljana. Kljub finančni stiski, ki nas bo pestila, se bomo v društvu še bolj trudili, da bodo aktivnosti in programi pote-kali tako kot smo planirali. Na vas pa je, dragi naši člani in članice, da se jih še naprej udeležujete v čim večjem številu in aktivno sodelujete v programih. Če želimo preživeti v boju, ki vlada na trgu, moramo biti pozitivno naravnani, kajti s pozitivnim mišljenjem in voljo bomo zmogli premagati težke čase.

Organom ZDGNS v aprilu poteče mandatV aprilu 2013 potečejo mandati vseh organov na

Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Na pod-lagi razpisa za volitve v organe ZDGNS je društvo raz-pisalo volitve za kandidature oz. organe za obdobje 2013 - 2017. Na objavljen razpis za volitve v organe ZDGNS so se v roku pisno prijavili tudi nekateri aktivni člani našega društva, katere je na predlog upravnega odbora potrdil občni zbor društva.

Športna okrogla miza je bila zelo zanimivaV torek, 2. aprila, je bila organizirana športna okro-

gla miza na temo Predstavitev in delovanje Športne zveze gluhih Slovenije. Okroglo mizo sta vodila pred-sednik ŠZGS, g. Robert Žlajpah, in sekretar ŠZGS, g. Anton Petrič. Udeležencem okrogle mize sta predsta-vila delovanje ŠZGS doma in v tujini ter zgodovino športa gluhih. Na koncu pohvale vredne predstavitve je sledila odprta razprava, v kateri so sodelovali vsi prisotni. Tako smo po 3-urni predstavitvi bogatejši za kar nekaj zanimivih in pomembnih informacij.

Uspešen nastop folklorne skupine gluhih »Veselje«Folklorna skupina gluhih »Veselje« je uspešno na-

stopila na območnem srečanju ljubljanskih folklornih skupin »Jaz pa ti, pa židana marela«, ki je potekalo v nedeljo, 14. aprila 2013 v Centru kulture v Mostah, Španski borci. Nastop z naslovom »SPLET PLESOV Z GORIČKEGA« so folklorniki zelo dobro izvedli, poka-zali raznolikost plesnih formacij in dobili pozitivne kritike s strani strokovnih ocenjevalcev. Skupina de-luje že dobrih pet let, trenutno pod budnim očesom učiteljice ge. Tanje Drašler. Društvo je za ljubitelje folklore organiziralo skupinski ogled nastopa. Sekretarka društva in sekretar Zveze

Predsednica občnega zbora gdč. Nina Orešnik

Razlaga letnega poročila

Predstavitev dnevnega reda

Nadaljevanje s strani 3


Pomlad je že tu, sneg pa je še kar tu. Letos je bila res dolga zima, v nekatere izmed nas je sneg prinesel

radost in veselje, v nekatere pa: »Komaj čakam, da bo topleje!«

Ste podarili ženskam kakšno vrtnico za dan žena, moškim trnje, mamicam simbolično darilo za mate-rinski dan in še svojim partnerjem polepšali dan za valentinovo? Vsem je skupno, da pokažete ljubezen, ki je najbolj pomembna vrednota življenja. V društvu je bil postrežen tudi tiramisu, sladica za vse goste v društvu ob tako častnih dnevih.

MAJČKINA KOLUMNA

TelovadbaVelikokrat si želimo narediti korak naprej za svoj

zdravje, pa nam vedno zmanjka poguma ali pa »Ne da se mi, nimam volje in motivacije«. Pomi-slimo na to, koliko pridobimo s tem, ko naredimo nekaj za svoje zdravje. Telovadba je odlična za naše kosti, za našo notranjo moč, za našo gibljivost in vzdržljivost ter za našo kondicijo!

»Dajmo, dajmo«, »Potrudi se, saj ti gre!«, »Mo-tiviraj se še malo, ker imaš samo še korak do cilja!«,… Vztrajno si vzemite čas 15 minut na dan! Uspelo vam bo! Če ste že s štirih nog znali shoditi na dve nogi, vam bo tudi sedaj uspelo!

Majčka

Ali veste,da smo se zbrali za 8. marec, dan žena, v nekem lokalu v centru mesta. Bilo je v davnem letu 1999, ko še nismo dobili društvenih prostorov. V katerem gostišču smo bili?

Odgovore pošljite v uredništvo do 5. maja 2013.Člani uredniškega odbora nimajo pravice do

sodelovanja.Vinko Cepec

Foto: Vinko Cepec

Želite dopisovati v naše glasilo?Članke in slike za objavo lahko pošljete na elektronski naslov:

[email protected]

ali pa jih prinesete v pisarno društva.

Uredničino okno

Kino karte za KOLOSEJV MDGL imamo nove kino karte za Kolosej. Cena kino kart je spremenjena in znaša 2,88 €/karto. Karte

lahko kupite v društvu v času uradnih ur.MDGL

MDGL se je aktiviralo na različnih področjih. Od-prite si naslednje strani, poglejte si slike in njihove podnapise kakor tudi napisan članek o dogodkih.

Dobrodošli ste tudi zunanji dopisniki, ki jih je v tej številki kar nekaj. Veseli smo vsakega vašega prispev-ka oz. članka s slikami!

Zvončki, trobentice, čas za sajenje sadu, toplih dni. Vsem želim čarobno očaran pomladni čas.

Majčka

Karikatura: Janez Turk


21. februar 2013 je UNESCOV mednarodni dan maternih jezikov. Ta dan je bil ustano-vljen februarja 2000 z namenom spodbu-janja jezikovne in kulturne raznolikosti in medsebojnega razumevanja, večjezičnosti in večkulturnosti. Resolucija generalne skup-ščine Združenih narodov od svojih članic, med katerimi je tudi Slovenija, pričakuje, da spodbujajo ohranjanje in zaščito vseh jezi-kov, ki jih uporabljajo ljudje na svetu.

Znakovni jeziki so materni jeziki gluhihZnakovni jeziki predstavljajo materne jezike gluhih

v Evropi in drugod po svetu. So naravni jeziki, ki imajo iste jezikovne značilnosti kot govorjeni jeziki. Razvijali so se skozi dolga leta v različnih gluhih skupnostih. Kljub splošnemu prepričanju ni enotnega univerzal-nega znakovnega jezika niti na svetu, niti v Evropi. Enako kot govorjeni jeziki se tudi znakovni jeziki zelo razlikujejo med državami in etničnimi skupinami. Nekatere države imajo več kot en znakovni jezik ali

dialekt. Države, ki imajo isti govorni jezik, nimajo nuj-no istega znakovnega jezika (npr. Nemčija in Avstrija).

Pravica do znakovnega jezika pomembna za uresni-čevanje drugih temeljnih pravic

Evropska zveza gluhih (EUD) meni, da je pravica do znakovnega jezika temeljna človekova pravica. Dostop do znakovnega jezika je življenjskega pomena za zadovoljevanje drugih človekovih pravic, kot so pravica do enakega izobraževanja, informiranja in političnega udejstvovanja. Z vidika evropskega leta državljanov 2013 želi EUD pozvati evropske institucije k izboljšanju dostopa gluhih do volilnega dogajanja ob volitvah v evropski parlament, ki bodo leta 2014.

Vsi državljani EU lahko pišemo institucijam EU v enem izmed uradnih jezikov EU

Listina temeljnih pravic EU v svojem 41(4). členu o pravici do dobre administraciji daje vsem osebam pravico do tega, da pišejo institucijam EU v enem izmed uradnih jezikov EU, med katere spada tudi slovenščina, in do odgovora v istem jeziku.

Gluhi zahtevajo enak dostop do institucij EUGlede na to, da za večino gluhih uporabnikov zna-

kovnega jezika pisni medij predstavlja pomembno oviro in glede na nediskriminacijsko klavzulo listine (21. člen) z ozirom na jezik in invalidnost in glede na dejstvo, da je EU ratificirala konvencijo ZN o pravicah invalidov, ki od držav članic zahteva, da invalidom zagotovijo politične pravice (29. člen), so gluhe ose-be v močnem položaju, da zahtevajo poln in enak dostop do institucij EU in njihovih volilnih postopkov v znakovnem jeziku.

Informacije morajo biti v znakovnem jezikuPolna politična udeležba mora vključevati celoten

volilni ciklus, vključno s pripravami, ki so potrebne, če nekdo želi kandidirati na volitvah. Informacije o političnih strankah, dogodki, organizirani s strani političnih strank in institucij, informacije na internetu in osebno morajo biti tudi v znakovnem jeziku. EUD igra pomembno vlogo pri informiranju gluhih drža-vljanov o njihovih pravicah kot državljanov EU, hkrati pa tudi poziva k izvedbi določenih aktivnosti s strani EU. Samo v njihovih maternih jezikih lahko državljani vseh evropskih narodov v popolnosti razumejo koristi in delovanje resnično združene Evrope.

Prevod in priredba: Sandi Lakner

Vir: http://eud.eu/news.php?action=view&news_id=219

Slovarček:- večjezičnost – znanje in redna raba več jezikov- večkulturnost – na nekem območju je več kultur- resolucija – javna izjava o pomembnem vprašanju, položaju, sprejeta na sestanku, zborovanju- etnična skupina – skupina narodov s podobnimi značilnostmi (npr. Evropejci, muslimani, afriški črnci)- dialekt – od knjižnega jezika različen jezik, ki se ga govori na delu ozemlja, kjer se govori določen jezik- institucija – ustanova, npr. Evropski parlament, Evropski svet

MATERNI JEZIK

Unescov mednarodni dan maternih jezikov

Prva številka glasila

ODMEV TIŠINEje izšla

v maju leta 1999

RAZSTAVA

»Da Vinci« - GenijNa gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od

15. 2. 2013 do 12. 5. 2013 na ogled največja svetovna potujoča razstava »Da Vinci – Genij«. Leonardo da Vinci je bil izjemen umetnik, izumi-telj, znanstvenik, raziskovalec človeške anatomije, inženir, arhitekt in filozof.

Prek 200 fascinantnih, interaktivnih in poučnih eksponatov ga predstavlja v luči, izumitelja, znan-stvenika, raziskovalca človeške anatomije, inženir-ja, arhitekta, filozofa in ne nazadnje renesančnega umetnika.

Razstava me je zelo navdušila in je resnično vredna ogleda. Izredno zanimivo mi je bilo opa-zovati, kaj vse je Da Vinci raziskoval in do kakšnih odkritij je prišel. Razstavljeno je bilo tudi njegovo najveličastnejše slikarsko delo – slika »Mona Lisa«, ki v sebi nosi številne skrivnosti.

Sandi LaknerVir: http://www.davinci.si/o-razstavi/


Opaaa, spet smo uživali v Antonijevih skrivnostih italijanske kuhinje. Kaj nam je tokrat skuhal? Najprej nam je razkril dobrote najboljše sladice na svetu, tira-

misuja. Racept? Ne izdamo ga vam. Slike bodo več povedale o postopku. Če želite izvedeti recept, se nam pridružite naslednjič J. Tiramisu je spravil v hladilnik za

1 uro. Ko to pišem, sem odločena, da ga bom danes naredila doma za vse moje drage. Nato je naredil rižoto in nekaj čaral, da je bila tudi rižota okusna. Ja seveda, Italijani nekaj čarajo, da pripravijo najboljše italijanske jedi.

Morda je čar v tem, da imajo poseben, skrit odnos do hrane, da potem hrana vrača človeku z vso dobroto …

Nina Orešnik

KUHARSKI KOTIČEK

Kuharski kotiček z Antonijem

Prišla je težko pričakovana sreda, ko smo imeli delavnico. Bila je

posvečena našim lepim članicam za dan žena in materinski dan. Pridne delavke smo izdelale 3 vrste mila, enega prozornega z dišečo vanilijo, enega obarvanega z rdečo, enega pa z belo barvo. Delavke so s folijami ek-sperimentirale z oblikami, nad čemer sem bila zelo navdušena. V modelčke s folijo smo vlivale glicerinsko milo in ga primerno okrasile z bleščicami, posušenimi rožicami. To bo oziroma je darilo našim ženskam, ki praznu-jejo svoj posebni dan!

Nina Orešnik, vodja kulturne sekcije

DELAVNICA

Izdelovanje mila

Končal sem. Dajmo poskusit!Antonio čara …

Mešam, mešam … Piškote namočite v kavo, pa bo! Takole se dela …

Že diši po čebuli Degustacija rižote Degustacija tiramisuja

Vse ženske pridno delajo milo Material za izdelavo mila Kontrola …

Kuhamo, raztapljamo milo … Oblike iz folije … Vlivanje mila v modele iz folije


Film je bil posnet in narejen v letu 2012 v ameriški produkciji. Zgodba pokriva skoraj pol stoletja. Pol

stoletja zamolčevanja in trpljenja gluhih oseb. Le štirje pa so bili pogumni in pred kamero razkrili uma-zano skrivnost duhovniške službe in zlorabo svojih osebnosti. Na začetku fil-ma so največ izpostavljali slišečega ameriškega ped-ofilskega duhovnika, ki naj bi v 2. polovici 20. stoletja spolno zlorabljal več kot 200 gluhih otrok v mestu Milwaukee. Skupaj z njim so živeli in se šolali v verski šoli za gluhe. Ta isti duhovnik je kasneje postal tudi ravnatelj šole in je obvladal ameriški znakovni jezik. Spolne žrtve je izbiral načrtno: izbral je tiste gluhe otroke, katerih starši so slišeči in z njimi niso znali komunicirati. To je predvsem zato, da po zlorabi ne bodo znali tega povedati lastnim staršem.

gluhih zlorabljenih, tudi od zgoraj navedenih štirih Američanov. In ni ukrepal, marveč je popustil vpliv-nim vatikanskim krogom. Sledili so nauku »Omerti«,

zakonu molčečnosti. Vede-li so, a so to zamolčali. Ti duhovniki so nadaljevali z duhovniškim poklicem in tudi s spolnim zlorablja-njem. Kljub temu pa je bil Ratzinger od začetka goreč za to, da pedofilom preneha delo duhovnikov. Breme ga je nosilo tudi v času papeževanja.

Zlorabljeni gluhi v ZDA so tej nastajajoči globalni problematiki naredili v javnosti še vzporednico svojih primerov. Po dolgih letih molka so štirje Američani šli iskat svojega zlorabitelja, najeli so odvetnike in obiskali ameriške apostolate. Naredili so prvi ko-rak v naši zgodovini. Prvi so vložili obtožbo proti katoliškemu duhovniku zaradi pedofilije. Zahtevali so odškodnino. Cerkveni krog je pedofilijo zanikal. Do realizacije filma so bili gluhi pravno neuspešni. Vendarle pa so pridobivali vse več gluhih članov, ki so bili zlorabljeni tudi sami. Boj za pravico odločno nadaljujejo. Gredo naravnost do samega vrha v svetu krščanstva, v Vatikan.

Zaključna gesta v filmu je kretnja »Moč gluhih«. Demonstriral jo je eden od štirih Američanov. V filmu so stališča o tej problematiki povedali tudi cerkveni predstavniki ZDA, novinarka New York Timesa in odvetniki.

Film je kandidiral za nominacijo v kategoriji naj-boljših dokumentarnih filmov in prejel akademsko nagrado Oskar. Združenje ameriških scenaristov je filmu podelilo nominacijo za najboljši scenarij.

Robert Lah Veršič

FILM

(Film Mea Maxima Culpa)Pap

ež Bene

dikt XV

I. odstop

il zaradi

pedofili

je nad g

luhimi?

!

Mladi člani MDGL smo si ogledali dokumen-tarni film »Mea maxima culpa: Molk v božji hiši«. Pripoveduje o spolni zlorabi otrok po vsem svetu. V tem filmu so bili v središču gluhi, ki so bili zlorabljeni tudi sami v 60-ih letih 20. stoletja. Po 40 letih molka sedaj jav-no obtožujejo sveti katoliški sedež, Vatikan.

Sledila je reportaža o najodmevnejši spolni zlorabi duhovnikov, ki se je zgodila v začetku 21. stoletja, in sicer na Irskem, ter o skrivnostih ukrepov za zidovi Vatikana. Joseph Ratzinger, že odstopljeni papež, je bil tedaj kardinal in je bil odgovoren za prepre-čevanje pedofilije katoliških duhovnikov. Več let je vodil tovrstno kongregacijo in je dobival pisma od

Znanstveniki poročajo o uspehih pri zdravljenju slepih oziroma gluhih miši. Trajalo bo še nekaj

časa, preden bodo znanstveniki vedeli, ali lahko pomagajo ponovno videti slepim in slišati gluhim ljudem, vendar pa so prvi izsledki obetavni.

Znanstveniki z univerze v kalifornijskem mestu San Francisco so uporabili gensko terapijo za po-pravljanje napak v tankih lasnih celicah v notranjem ušesu miši, ki so se rodile gluhe. Z vbrizganjem gena v notranja ušesa miši so znanstveniki mišim obnovili navedene lasne celice in s tem tudi njihov sluh. Učinek je trajal devet tednov pri novorojenih miših in sedem tednov pri odraslih miših.

Avtor študije, Lawrence Lustig, je na tiskovni kon-ferenci dejal, da je to prvič, ko je bila genetska glu-hota uspešno ozdravljena pri laboratorijskih miših.

ZANIMIVOST

Prvi uspehi pri zdravljenju gluhote pri mišihPreizkušajo se še druge metode zdravljenja gluhote.

Vsem metodam pa je skupno to, da se obnovijo celice v notranjem ušesu in da oseba po zdravljenju sliši.

Gluha skupnost ima do zdravljenja gluhote od-klonilen odnos, saj osebe, ki so gluhe od rojstva ali od rane mladosti, ne vidijo gluhote kot nečesa, kar jih omejuje. Poleg tega utegne zdravljenje gluhote iztrebiti gluho skupnost. Drugače pa je z oseba-mi, ki so oglušele v odrasli dobi. Te osebe namreč doživljajo gluhoto drugače in tovrstno zdravljenje odobravajo.


Vir: http://www.alldeaf.com/deaf-news/102715-cures-deaf.html http://www.h3.tv/shows.php?video_id=1149&id=5


Ime mi je Suzi. Na kratko bom opisala dogodke na pustni maškaradi. V torek, 12. 2. 2013, ob 17.30,

smo v MDGL imeli tekmovanje za najlepšo pustno masko. Starejši gospod Vinko me je spodbujal, da bi v glasilu OT napisala o dogodku na tekmovanju za najlepšo pustno masko. In sem se z veseljem odzvala.

Ob vstopu v društvo so me vsi gluhi začudeno gle-dali in niso ugotovili, kdo sem jaz, niso me prepoznali, ker sem imela ves obraz skrit z masko. Predstavila sem se kot lepo urejeno črnolasko z iznakaženim obrazom. Imela sem tudi težave z masko, vendar pa so mi starejše gluhe prijazno pomagale pri urejanju maske. Jedli smo krofe, pili čaj, se družili ob klepetu. Na tekmovanju smo se predstavili, povedali svojo vsebino in tudi plesali. Bilo je premalo, da smo se samo predstavili in smo se še enkrat bolj potrudili. Komisija se je odločila, da so za zmagovalko izbrali mene, bila sem zelo presenečena. Za nagrado sem dobila skodelico kave z žličko in ovratnik za vrat. Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali, starejši gluhi za pomoč pri ekipi in ostalim, ki so glasovali za mojo zmago. Spodaj so slike s spletne strani MDGL, na katerih smo vsi, ki smo nastopali na tekmovanju za najlepšo pustno masko.

Suzi Jonović

Od 4. do 11. marca 2013 je v Beogradu potekala tretja in zadnja plesna izmenjava za gluhe, ki je

bila del platforme »Heartbeat Hears the Beat« (»Srč-ni utrip sliši ritem«). Namenjena je bila mladim iz Slo-venije, Hrvaške in Srbije. Sporazumevanje je potekalo v srbskem, hrvaškem in slovenskem jeziku, kakor tudi srbskem, hrvaškem in slovenskem znakovnem jeziku. Program v tej 7-dnevni izmenjavi je vseboval vsako-dnevne delavnice, dva ogleda mesta, obisk Mestne organizacije gluhih Beograd in zaključno predstavo vseh koreografij pred občinstvom, ki je bila 10. marca 2013 v Gledališču Vuk Karadže Beograd.

Iz Slovenije smo šli tudi 3 gluhi mladi, in sicer Maja Kuzma, Deja Peperko in Klemen Gaber. Opisujemo naša občutja:

Maja Kuzma: Na izmenjavi sem bila v Zagrebu, Mariboru in nazadnje še v Beogradu. Vsaka organi-zacija je imela različne programe in različne ritme delovanja. V Zagrebu je bilo peklensko vroče, veliko smo morali hoditi sem pa tja ter v vroči dvorani plesati in vaditi, v Mariboru je bilo veliko znojenja od Hip Hop-a in sodobnega plesa kljub hladnemu vremenu, v Beogradu pa je bilo veliko spremljanja in veliko dela na različnih koreografijah. Vsepovsod je bilo resnično naporno, vendar pa je tisti občutek na koncu, ko predstaviš ljudem nastop s 7-dnevne

delavnice, nepopisen. Zavedaš se, da si resnično delal na nečem in bil vzdržljiv. Ta projekt brez vodij pro-jekta ne bi bil izveden, kakor tudi mi udeleženci ne bi bili tukaj. Zato jim velika hvala, da so nam omogočili novo znanje, povezanost z novimi prijatelji ter priložnost, da lahko nastopamo tudi pred publiko in tako izboljšamo svojo samopodobo. Hvala!

Deja Peperko: Vodje iz Slovenije so odlični in za-bavni! Vedno smo se smejali. V Beogradu sem spo-znala prijatelje, ki so bili iz različnih držav – Hrvaške in Srbije. Mislila sem tudi, da bo težko biti s slišečimi in njim biti z gluhimi, a sem se zmotila. Slišeči so se radi učili znakovnega jezika, ker smo jih mi gluhi na-učili. Lepo je bilo plesati, čeprav glasbe nisem slišala, ampak sem jo čutila. Cele dneve smo skupaj plesali in se pogovarjali ter se družili. Bili smo kot družina, ki smo si zaupali.

Klemen Gaber: Ajda in Željko, vodja izmenjave, sta bila odlična. Prijazna in vedno pripravljena pomagati. Ajda je tudi zelo dobro tolmačila na izmenjavi in na ogledu znamenitosti mesta Beograd, vsi smo jo do-bro razumeli. Veliko smo se nasmejali in se imeli lepo. Beograd kot samo mesto mi je zelo všeč, spoznal sem tudi nove prijatelje. Hvala, Ajda in Željko, lepo je bilo. Z vama bi z veseljem še kam šel na izlet.

Maja, Deja in Klemen

PLESNA IZMENJAVA

Heartbeat Hears the Beat

DOGODKI V DRUŠTVU

Pustna maškarada

Na koncu smo si vsi se razkriliPriznanje za zmagovalko, drugouvrščeno, tretjeuvrščeno, in nagrade

Zaplesali smoPredstavitev vseh udeležencev tekmovanja


Pravila, ki jih je priporočljivo upoštevati, in kako slediti novim trendom, če želite biti lepi.

Lahko si kupite kakšno blago in kose za vsako se-zono, ki jih lahko kombinirate s stvarmi, ki jih že

imate. Zakaj ne bi omare popestrili z nekaj modnimi dodatki, ki niso značilni za vaš stil? Moda je izvirna

Že star pregovor pravi, da smo to, kar jemo. Hra-na, ki jo uživamo, se hitro odraža tudi na videzu naše kože in las. Ti nam prvi pokažejo, če nam v telesu česa primanjkuje.

Korenje – je izvrsten vir vitamina A, ki pripomore k zdravju lasišča. Zdravo lasišče je ključnega pomena za sijoče in zdrave lase, zato lahko korenje pojeste kadarkoli. Tako poskrbita za sijočo in navlaženo kožo in zdravo rast las.

Temno zelena zelenjava – špinača, brokoli in blitva so odličen vir vitaminov A in C, ki jih naše telo potre-buje za proizvajanje seruma. To je oljnata substanca, ki jo proizvajajo naše žleze lojnice, in je naš naravni balzam, ki skrbi, da lasje ne izgubijo svoje vlažnosti.

MODNE KREATIVNOSTI

Modna pravila

in polna domišljije, prepustite se ji in si privoščite majčkeno tveganja. Seveda moda nikakor ni vsiljena. Vsak se odloči, v kolikšni meri bo vplivala na njegovo življenje. Vedno so ljudje, ki želijo imeti svojestven stil in tako tudi svojestven način življenja.

Prvo pravilo je, da ne smete nikoli kombinirati kariraste ali črtaste srajce ali jopice in karirastega ali črtastega šala ali kakšnih dodatkov, ker se zelo tepejo in imajo vojno pri videzu. Priporočeno je, da si izberete samo ENO bolj živahno ali črtasto ali karirasto blago z mirno barvo. Tako se boste videli bolj opazni in čudoviti.

Drugo pravilo je, da si izberete samo eno oblačilo iste barve. Na primer, imate rdeče hlače, rdečo jopico in rdeč šal. To bi bilo čudno, a ne? Najboljše je, da si izberete samo ENO ali DVE oblačili iste barve. Na pri-mer, rdečo jopico in rdeče čevlje. To bi bilo idealno.

Mateja Kanalec in Jelena Bolshedonova

Vir: http://sl.wikipedia.org

SLOVARČEK:popestriti: privlačno sestaviti

LEPOTA in ZDRAVJE

Nega las in kožeStročnice – stročnice bi morale biti pomemben del

tvojega jedilnika, če želiš izboljšati strukturo svojih las. Ne le da stročnice ponudijo bogate količine pro-teinov, ki koristijo rasti tvojih las, temveč jih oskrbijo tudi z železom in cinkom.

Polnozrnati izdelki – za zdrave lase si pogosto privošči tudi polnozrnate izdelke, najsi gre za kruh, kosmiče ali testenine. Ti bodo tvojim lasem ponudili cink, železo in B vitamine.

Nemastni mlečni izdelki – mleko in jogurt z nizko vrednostjo maščobe sta dober vir kalcija, pomemb-nega minerala za rast las.

Borovnice - imajo več različnih vrst rastlinskih in drugih hranilnih snovi, vitamin C in E. Hvaležna pa jim bo tudi vaša koža, saj jo ohranjajo zdravo in zmanjšujejo starostne kolobarje in gubice okoli oči.

Zeleni čaj - prenavlja mladostnost kože, ima vir vitaminov B in vitamina C. Vitamin B pospešujejo presnovo in razstruplja telo. Vitamin C deluje kot zelo močan antioksidant, ki krepi imunski sistem.

Mateja Kanalec in Jelena Bolshedonova

Vir: http://sl.wikipedia.org

SLOVARČEK:serum: tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvisubstanca: kar tvori, sestavlja stvari, predmetelojnica: kožna žleza, ki izloča loj (maščobno tkivo)protein: beljakovina, sestavljena samo iz aminokislin (organska kislina)

V tem si lahko pogledate, s čim bi lahko kombinirali

S tem lahko kombinirate samo normalno brez kariraste obleke

Nega laseNega kože


V sredo, 13. Marca 2013, sem v Mestnem društvu gluhih Ljubljana izvedla potopisno predavanje o

Madridu, glavnem mestu Španije. Za temo predava-nja sem izbrala Madrid, ker sem bila tam s skupino prijateljev na desetdnevnem potovanju. Uporabila sem tako svoje fotografije kot tudi internetne slike. Predstavitev sem pripravila v slovenskem znakovnem jeziku, ki se ga že dve leti in pol učim na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. V Društvu sem bila lepo sprejeta, vsi so zelo prijazni in mi pomagajo pri učenju in vajah kretanja. Nekega dne bi rada tudi jaz postala tolmačica.

Na začetku potopisnega predavanja smo si za ori-entacijo ogledali zemljevid Španije in špansko zasta-vo. Na zemljevidu samega Madrida, katerega simbol je medved ob drevesu, smo videli kako obsežen je mestni park Retiro, v katerem je celo umetno jezero po katerem lahko veslaš v izposojenem čolnu. Madrid ima veliko znamenitosti in veličastnih stavb. Že ma-dridska občina na Plaza de Cibeles je zelo okrašena in malo spominja na poročno torto. Kraljeva palača da-nes ni več dom kralja Juana Carlosa in kraljice Sofie, temveč se uporablja le še ob posebnih priložnostih in za sprejem pomembnih gostov. Puerta de Alcalá so ogromna kamnita vrata, ki so nekoč bila vhod v me-sto. Danes je Madrid že tako velik, da ta vrata stojijo skoraj sredi mesta. V Madridu imajo celo egipčanski spomenik, ki so ga Egipčani podarili Špancem v za-hvalo za pomoč njihovih inženirjev. Na glavnem trgu, Plaza Mayor, so nekoč potekale bikoborbe, sojenja in usmrtitve. Danes je trg, ki je zaprt za promet in ga z vseh strani obdajajo stavbe, prostor za prireditve. Glavna turistična znamenitost pa so freske na eni od stavb, ki predstavljajo življenjske zgodbe. Na eni glavnih ulic, Gran Via, lahko vidimo veliko dražjih trgovin. Vsako nedeljo je v delu mesta El Rastro bolšji sejem, kjer se poceni dobi vse, od šalov do pahljač.

Madrid ima tri velike muzeje: Prado, Reina Sofia in Thyissen-Bornemisza. V Pradu so najpomembnejši klasični slikarji: Velázquez, Goya in Bosch. V muzeju Reina Sofia si lahko ogledamo moderno umetnost, katere najvi-dnejši predstavniki so: Miró, Dalí in Picasso. Podrobneje smo si ogledali Picassovo sliko z naslovom Guernica, ki prikazuje grozote dr-žavljanske vojne. Picasso se je rodil v Malagi, manjšem mestu ob morju. V njegovi rojstni hiši je danes muzej z njegovimi slikami in kipi. Blizu Madrida se nahaja srednjeveško mesto Toledo, ki je najbolj znano po svoji veličastni katedrali. V Toledu je veliko trgovin z meči in oklepi, ponekod si lahko celo ogledaš, kako poteka izdelava meča.

V Španiji pripravljajo veliko dobrih jedi. Paella je njihova značilna rumena rižota z rakci, zelenjavo in piščancem. Rumena je zaradi žafrana, ki ga upora-bljajo kot začimbo. Tapasi so majhni prigrizki, ki jih postrežejo ob kozarcu vina. Iz rdečega vina pripravlja-jo tudi osvežilno pijačo sangrijo, tako da mu dodajo različno sadje, led in nekaj sladkorja. Španci imajo zelo radi sladice, še najraje Cremo Catalano, kremo iz jajc in mleka, zapečeno s sladkorjem.

V Španiji je nogomet resna stvar, zato zvesto spre-mljajo svoj klub in zanj strastno navijajo. Španci so trenutni svetovni prvaki v nogometu, na kar so zelo ponosni.

Nekaj smo izvedeli tudi o mestu Granada na jugu Španije. Tam je največja znamenitost trdnjava Al-hambra. Leta 1232 so jo začeli graditi takratni Arabski vladarji na tem območju, zato je zgrajena v arabskem slogu. Na fotografijah smo si ogledali čudovito okra-šene stebre, stene in strope. Vsi okraski so izdelani ročno in zelo natančno. Poleg trdnjave je tudi urejen vrt z veliko različnimi rastlinami in cvetlicami.

Nina Kontestabile

POTOPISNO PREDAVANJE

Madrid

Na potep po barviti Španiji se je odpravila Nina

Udeleženci predavanjaPrado museum

Cibeles fontana Templo de debod


1. dan: BrnoV mrzlem zgodnjepomladanskem jutru smo se glu-

hi že navsezgodaj odpravili na nepozaben tridnevni izlet na Češko. Po več postankih smo v opoldanskem času prispeli v Brno, po prebivalstvu in površini drugo največje mesto na Češkem, prestolnico Južnomora-vske pokrajine in sedež sodne oblasti na Češkem.

Katedrala svetega Petra in Pavla, ki se nahaja na Petrovovem hribu v starem mestnem jedru Brna, je nacionalni kulturni spomenik in ena najpomembnej-ših kulturnih znamenitosti Južnomoravske pokrajine. Notranjost je v večini baročna, medtem ko sta 84 metrov visoka stolpa zgrajena v gotskem stilu.

V stari mestni hiši smo slišali legende o Brnu, na-tančneje o brneškem zmaju in kolesu voza.

2. dan: PragaVes dan je bil namenjen ogledu zgodovinskega

jedra Prage. Hradčani, grajska četrt, je četrt mesta Praga, ki obkroža praški grad. Grad naj bi bil največji na svetu, 570 metrov dolg in 130 metrov širok. Njego-va zgodovina se začne v 9. stoletju. Tu se nahaja tudi katedrala svetega Vitusa. Večina območja sestoji iz plemiških zgodovinskih palač. Tam se nahaja še veliko drugih zanimivosti za obiskovalce: romantični kotički, mirni prostori in kraji z lepim razgledom. Zelo zanimi-va je bila tudi menjava straže ob vladnem poslopju.

Karlov most je slavni zgodovinski most v Pragi, ki prečka široko plovno reko Vltavo. Začeli so ga graditi v letu 1357 in ga zgradili na začetku 15. stoletja. Do leta 1841 je bil edino sredstvo za prečkanje Vltave, s čimer je bil najpomembnejša povezava med praškim gradom in starim mestnim jedrom ter sosednjimi ozemlji. Most je omogočil, da je postala Praga pomembno mesto na trgovski poti med zahodno in vzhodno Evropo.

Astronomska ura na pročelju starega praškega magi-strata je ena največjih znamenitosti češkega glavnega mesta. Obkrožajo jo stare izjemno slikovite romanske in gotske zgradbe. Poleg časa, konstelacije zvezd, Son-čevega sistema (Sonca, planetov, Lune) kaže še na eno izmed pomembnih človeških lastnosti, tj. na prirojeno zanimanje človeškega rodu do vesoljskega »reda«.

3. dan: Hluboka nad Vltavou in Češki KrumlovHluboka nad Vltavou je mesto v pokrajini Južna Bo-

hemija na Češkem. Znano je po prečudovitem gradu, najlepšem gradu na Češkem. Grad je bil zgrajen v 13. stoletju in je bil večkrat rekonstruiran in dograjen. Sedanjo podobo je grad dobil v 19. stoletju. Grad je nacionalni kulturni spomenik.

Češki Krumlov je majhno mesto v bližini Hluboke nad Vltavou. Znano je po lepi arhitekturi in umetnosti zgodovinskega mestnega jedra in po drugem najve-čjem gradu na Češkem. Češki Krumlov in Hradčani so del UNESCOVE svetovne dediščine.

Sandi LaknerSlovarček:- rekonstruiran – poseglo se je v konstrukcijo gradu - grad v baročnem stilu so v 19. stoletju preoblikovali tako, da je zdaj v romantičnem stilu windsorskega gradu.

Viri:- http://en.wikipedia.org/wiki/Brno- http://en.wikipedia.org/wiki/Charles_Bridge- http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/urapragx.html- http://en.wikipedia.org/wiki/Hrad%C4%8Dany- http://en.wikipedia.org/wiki/Hlubok%C3%A1_nad_Vltavou_castle- http://en.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cesk%C3%BD_Krumlov

LEGENDA

Legende o BrnuZ Brnom je povezanih veliko legend. V prispevku podrobneje pred-stavljam dve najbolj znani.

Legenda o brneškem zmajuPravijo, da je bila v Brnu grozna prikazen, ki je terorizirala mešča-

ne Brna. Ljudje prej niso nikoli videli takšne pošasti, zato so ji rekli zmaj. Trepetali so v strahu pred zmajem, dokler se ni pogumni moški odločil, da ga bo ubil tako, da ga bo zvabil, da bo pojedel mrhovino, napolnjeno z apnom. V resnici je bil zmaj krokodil, katerega ohranjeno telo je predstavljeno na vhodu v staro mestno hišo. Motiv krokodila je pogost v Brnu.

Legenda o kolesu vozaPoleg krokodila v stari mestni hiši stoji drugi dobro znani simbol –

kolo voza. Glede na zgodbo, je lokalni moški podrl drevo, da bo iz njega naredil kolo in ga odkotalil v Brno v enem samem dnevu. Glede na to, da je bil takšen dosežek nemogoče doseči z normalnimi človeškimi sredstvi, se je začelo verjeti, da je na pomoč poklical hudiča in da je zaradi tega umrl v revščini.

Sandi Lakner

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Brno

Slovarček:legenda – zgodba

IZLET

Nepozaben izlet na Češko

Znamenita brneška pošast in kolo voza

Katedrala svetega Petra in Pavla v Brnu

Grad Hluboka nad Vltavo

S Hradčanov je prečudovit razgled na Prago Vladno poslopje s prečudovito cerkvijo v ozadju


Tretje letošnje državno prvenstvo gluhih je bilo državno prvenstvo v šahu ekipno in po-samezno. Za prireditelja je bilo izbrano DGN Pomurja Murska Sobota.

Na ekipno tekmovanje so se prijavile 3 ekipe iz različnih DGN, za posamezno tekmovanje pa se

je prijavilo 18 igralcev šaha. Barve MDG Ljubljana so zastopali Stanko Veršič, Anton Pelko, Mladen Veršič in Božo Vidic. Med posamezniki so prva tri mesta zasedli naši šahisti. V ekipnem tekmovanju je ekipa MDGL zasedla 2. mesto.

V društvu je bila organizirana športna okrogla miza na povabilo Športne zveze gluhih Slovenije (ŠZGS)

na temo »Predstavitev in delovanje ŠZGS«, ki je bila namenjena vsem društvom gluhih in naglušnih po Sloveniji. Vodila sva jo jaz kot predsednik ŠZGS in sekretar ŠZGS, g. Petrič.

Želja ŠZGS je, da vsem DGN po Sloveniji oz. njiho-vim članom prikaže svoje delovanje od ustanovitve dalje, pomen delovanja na domačem in medna-

rodnem področju ter financiranje in kakšne na loge ima ŠZGS.

Z mojim uvodnim pozdravom v vlogi pred sednika ŠZGS sem članom MDGL na kratko predsta-vil pomen te pred-stavitve. Sekretar ŠZGS, g. Petrič, je s

ŠPORT

Šahisti MDGL zasedli prva tri mestaV imenu športne sekcije čestitam državnemu pr-

vaku med gluhimi in vsem trem za osvojena prva tri mesta kot tudi Božu Vidicu za solidno 11. mesto.

Robert Žlajpah

REZULTATI

EKIPNO TEKMOVANJE: POSAMEZNO TEKMOVANJE:1. DGN PODRAVJA MB 1. ANTON PELKO (MDG LJUBLJANA)2 MDG LJUBLJANA 2. STANKO VERŠIČ (MDG LJUBLJANA)(PELKO, S. VERŠIČ) 3. MLADEN VERŠIČ (MDG LJUBLJANA)3. DGN POMURJA MS 11. BOŽO VIDIC (MDG LJUBLJANA)

OKROGLA MIZA

Športna okrogla miza ŠZGSpomočjo projektorja predstavil zgodovino, kako se je uveljavil šport gluhih in kako se je razvijal do danes ter pomen delovanja ŠZGS.

Po končani predstavitvi se je odprla razprava z vprašanji članov. Odziv članov na športno okroglo mizo je bi zelo dober in zanimiv, dobili so koristne informacije v zvezi z delovanjem ŠZGS.

Robert Žlajpah

Sekretar ŠZGS g. Petrič in predsednik ŠZGS, g. Žlajpah

Člani MDGL pozorno poslušajo

ZANIMIVOST

Južnoitalijanski mesti gluhim prijazni destinaciji

Južnoitalijanski mesti Siracusa in Noto sta razglasili, da bosta postali prvi integrirani turistični destinaciji v južni Italiji. Kako bosta to dosegli? Na tiskovni konferenci sta mestni administraciji razglasili partner-

stvo z lokalnim društvom gluhih, s pomočjo katerega bodo začeli izvajati oglede teh dveh zgodovinskih in slikovitih južnoitalijanskih mest v italijanskem znakovnem jeziku.


Vir: http://www.h3.tv/shows.php?video_id=1515


Gluhi alpski smučarji so v bavarskem smučarskem mestu Nesselwang, 125 km oddaljenem od Münchna, odsmu-čali prvo svetovno prvenstvo. Svetovno prvenstvo gluhih v alpskem smučanju se je odvijalo v času od 23. februarja do 3. marca.

Na svetovnem prvenstvu gluhih v alp-skem smučanju je imela Slovenija svojo

predstavnico. Zastopala jo je 15-letna Anja Drev, sestra od naše članice Simone. Tek-movala je v vseh smučarskih disciplinah v dveh kategorijah – članski in mladinski.

15-letna obetavna slovenska gluha smu-čarka Anja Drev je osvojila dve medalji, srebro v smuku in bronasto v supervelesa-lomu obakrat v mladinski kategoriji. Pred njo je zelo obetavna prihodnost, le z voljo in trdim delom bo lahko posegala po še višjih mestih.

V imenu MDGL – športne sekcije - ji če-stitamo za odlične rezultate!

Robert Žlajpah

Organizacijo DP v bowlingu – dvojice in posamezno ter mešane dvojice je prevzelo DGN Podravja

Maribor. Kljub sneženemu dnevu z obilo snega je ekipa MDGL s kombijem odšla na pot v Maribor. Potekalo je na bowling stezah v mariborskem kom-pleksu Strike, ki ima 16 stez. Na to tekmovanje se je prijavilo 31 igralcev in 16 igralk iz različnih DGN. Za MDGL je igralo 6 članov – Vidic, Žlajpah, M. Veršič, Srdan, Halič in Turk.

Med kategoriji posamezno in dvojice v ženski in moški konkurenci se je vrinila nova kategorija meša-nih parov, ki je bila odobrena na zadnjem sestanku Predsedstva Športne zveze gluhih Slovenije.

Robert ŽlajpahMOŠKI

POSAMEZNO

1. mesto Janez Slatinšek DGN LJ 1.040 točk

2. mesto Simon Špan DGN CE 1.023 točk

3. mesto Igor Časar DGN LJ 967 točk

4. mesto Franjo Halič MDG LJ 961 točk

7. mesto Branko Srdan MDG LJ 938 točk

8. mesto Mladen Veršič MDG LJ 926 točk

11. mesto Božo Vidic MDG LJ 889 točk

18. mesto Janez Turk MDG LJ 836 točk

21. mesto Robert Žlajpah MDG LJ 779 točk

ŠPORT

DP gluhih v bowlinguDVOJICE

1. mesto DGN LJ A SLATINŠEK/VAČOVNIK 1.982 točk

2. mesto MDG LJ A HALIČ/VERŠIČ 1.887 točk

3. mesto DGN LJ B FURLAN/ČASAR 1.885 točk

4. mesto MDG LJ B VIDIC/SRDAN 1.827 točk

11. mesto MDG LJ C TURK/ŽLAJPAH 1.615 točk

ŽENSKE

POSAMEZNO

1. mesto Fleri Švent DGN CE 932 točk

2. mesto Teodora Strel DGN NG 910 točk

3. mesto Irena Turk AURIS KR 906 točk

DVOJICE

1. mesto DGN NG STREL/REJEC 1.737 točk

2. mesto AURIS KR TURK/MEGLIČ 1.729 točk

3. mesto DGN MB DEBEVEC/V.ŠKOF 1.704 točk

MEŠANI PARI

1. mesto DGN CE ŠPAN/ŠVENT 1.955 točk

2. mesto AURIS KR A PERČIČ/MEGLIČ 1.783 točk

3. mesto AURIS KR B VAHČIČ/TURK 1.770 točk

SP gluhih v alpskem smučanju

Anja v izteku ogleda proge

Anja med svetovnimi gluhimi smučarkami medalje

Osvojeni medalji in diplome


Priključite se nam v:FOLKLORNI SKUPINI VESELJE:pridite in se nam priključite vsak četrtek od 17. do 19. ure, v prostorih ČS CenterVodmat, Grablovičeva 28

ODBOJKI:vsak petek od 19.45 do 20.15na osnovni šoli Hinka Smrekarja v Šiški

BOWLINGU:vsak torek od 16. do 18. ure v BK 300 v Dravljah

BALINANJU: vsak torek popoldne na igrišču ŠD invalid, Vodmat

ŠAHU:vsako sredov prostorih društva, Trubarjeva ulica 24

TELOVADBI ZA STAREJŠE: vsak ponedeljek in torek od 9. do 10. ure v športnem klubu Chagy na Vojkovi 58

4. MAJ POHOD NA ŠMARNO GORO organizator MDG LJUBLJANA lokacija: TACEN

11. MAJ MEDNARODNI TURNIR V FUTSALU organizator: DEAF FUTSAL OF CLUB (DFC) LJUBLJANA lokacija: ŠPORTNA DVORANA KODELJEVO

18. MAJ DP V BALINANJU (posamično) organizator DGN LJUBLJANA lokacija: naknadno

1. JUNIJ DP V ORIENTACIJSKEM TEKU organizator: DGN DOLENJSKE IN BELE KRAJINE lokacija: naknadno

15. JUNIJ DP V ŠPORTNEM RIBOLOVU organizator: MDGN VELENJE lokacija: naknadno

15. JUNIJ MEDNARODNI TURNIR V BOWLINGU organizator: DGN CELJE lokacija: PLANET TUŠ CELJE

22. JUNIJ MEDNARODNI TURNIR VETERANOV V ODBOJKI NA MIVKI organizator:MDG LJUBLJANA lokacija: ŠPORTNA HIŠA ILIRIJA, VODNIKOVA 155. LJUBLJANA-ŠIŠKA

28. JUNIJ MEDNARODNI TURNIR V BOWLINGU organizator: DGN LJUBLJANA lokacija: BK 300, REGENTOVA ULICA 35, LJUBLJANA-DRAVLJE

Točne informacije (začetek in lokacija tekem) bodo objavljene, ko prejmemo vabila iz omenjenih društev.Termini športnih dogodkov se lahko spreminjajo na podlagi obvestila organizatorja. Spremljajte razpise, objavljene na oglasni deski v društvu in na spletni strani www.mdgl.si.

Napovednik športnih dogodkov

Nagradno vprašanje

250 mg kalcijavsebuje naslednja količina živil:

a) skuta _________________________ 25 dag

b) smetana ______________________ 40 dag

c) parmezan _____________________ 02 dag

d) fižol v zrnju ____________________ 15 dag

e) sveži beli sir ___________________ 07 dag

f) korenje _______________________ 50 dag

Katero živilo ima pri isti količini živila največ kalcija?

a) Vse enako b) Parmezan

c) Različno c) Korenje

Kdor bo prvi poslal pravilno rešitev v mdgl ali pre-ko elektronske pošte na e-naslov [email protected], dobi skromno nagrado.

Člani uredniškega odbora OT nimajo pravice so-delovanja.

Uredništvo OT

Dragi prijatelji, prijateljice, ljubitelji pohodništva!

V soboto, 4. maja ob 9:00 urise zberemo na parkirišču TACEN

Letošnje leto organiziramo že 12. tradicionalni pohod »100 gluhih na Šmarno goro«. Skupine pohodnikov se bodo s parkirišča v Tacnu (pri mostu čez Savo) povzpele na Šmarno goro, kjer bomo z vrha občudovali pokrajino, se družili in klepetali, se okrepčali s toplim čajem, na kratko uživali.

Vsak udeleženec pohoda na Šmarno goro se bo trajno vpisal v knjigo »100 gluhih na Šmarno goro« V primeru slabega vremena (dež, moker teren) bo pohod odpovedan

Robert Žlajpah,l.r.organizator

VABILO

Documents

Odmev tišine 3-4 2013