Odmev tišine 1-2 2012

G L A S I L O M E S T N E G A D R U Š T V A G L U H I H L J U B L J A N A

O D M E V T I Š I N E

LETNIK XIV – ŠTEVILKA 1–2JANUAR–FEBRUAR 2012

ODMEV TIŠINE 2 JANUAR–FEBRUAR 2012

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; Lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Honigsman, Simona Drev.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Hönigsman, Simona Drev.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

Na naslovnici:Športniki MDGL leta 2011Foto: MDGL

UVOD

Predsednikovo oknoČas veselja, dolgih in veselih praznikov je mimo.

Upam, da ste se vsi imeli lepo kljub zeleni zimi. Da smo le bili z družino, s prijatelji skupaj, kjerkoli že. Tudi prednovoletno srečanje je pokazalo, da smo čvrsta družina, da se tudi z malim znamo poveseliti. Bilo je lepo.

Ta dva meseca se je v naši državi dogajalo marsikaj, kar ni po ljudski volji. Ves ta kaos okoli volitev meče slabo luč na politiko in državo sploh. Dovolim si to zapisati, kajti tudi gluhi smo volilci. Veliko se pogovar-jamo, be remo, gle damo TV oddaje in se čudimo, da se politika namesto z modrostjo igra čudne igrice, zavlačuje, sploh pa v času krize, zaradi ka tere se nam nič lepega in dobrega ne obeta. Ne samo pri nas ampak pov-sod po svetu. Narobe svet. Pa ne samo to, tudi referen-dum o družinskem zakoniku, ki ga Ustavno sodišče ni ustavilo, ima svoj negativen odmev. Tu pa najbolj moti prevlada večine nad manjšino ter kršenje člo-vekovih pravic le-te. Pa dosti o tem.

Lansko leto je bilo uspešno, opravili smo vse, kar smo zapisali v programe. Prav tako so bila sredstva namensko porabljena. Sedaj našim financerjem pi-šemo poročila o delu in porabi sredstev. Prav tako pa tudi kandidiramo za dodatna sredstva za izvaja-nje programov društva na javnih razpisih, za katere menimo da imamo možnost na njih uspeti. Dela je precej. Pripravlja se tudi zaključni račun za leto 2011. Člani društva se bodo z vsemi poročili seznanili na rednem letnem občnem zboru društva, ki se bo

odvijal meseca aprila. O tem, kaj vse smo delali, ste redno brali v dvomesečnih napovednikih, ki jih redno pošiljamo vsem članom društva. Vse aktivnosti dru-štva tudi beležimo in jih objavljamo v glasilu Odmev tišine, ki ga tudi vsi dobite, osebno v društvu ali po

pošti, kot se dogovorimo.Za mesec januar in februar je načrto-

vanih precej aktivnosti: delavnice, predavanje, šport, kultura. Da

se ne bom ponavljala, berite prispevke v OT, ki jih piše-

jo vodje programov. Tudi nove ideje za druženje se porajajo, kot npr. ta, da imamo skupne pohode, npr. na Rožnik, na Raši-co, na Golovec do Urha, na Toško čelo ... To daje ljudem novo motivacijo za lepše, prijetnejše po-

čutje. V društvu zbiramo in popi-

sujemo, kot ste že sami opa zili, podatke za evidenco članstva.

To od nas zahteva Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Gre za

nova pravila in pogoje za pridobitev teh-ničnih pripomočkov s strani države. Končno!

Čeprav sama na to drugače gledam in razmišljam. Ti dopolnjeni podatki so dob rodošli in koristni, bomo vsaj imeli točne podatke in bomo vedeli, koliko nas je, kje smo, kaj potrebujemo, kaj delamo …

Vsem bralcem in članom želim prijetne trenut ke ob branju glasila OT. Še posebej bomo veseli, da se tudi sami kaj oglasite in kaj napišete. Ne samo da verja-mem, ampak tudi vem, da imate bogate izkušnje in spomine, ki bi bili zanimivi za bralce. Pa lepe in vesele vse dni do naslednjega izida glasila OT.

Meri

ČLANARINAza leto 2012 je

12 €.Starostniki nad 80 let, študentje in brezposelni so oproščeni plačila članarine.

MDGL

ŽeLIte dopIsovAtI V NAŠE GLASILO?

Članke in slike za objavo lahko pošljete na elektronski naslov: [email protected] ali pa jih prinesete v pisarno društva.

JANUAR–FEBRUAR 2012 3 ODMEV TIŠINE

Pismo uredniceDragi čudoviti bralci in bralke! Novo leto 2012 je že

tu in vsak od nas si je zagotovo postavil nove cilje, ki jih bo v letošnjem letu zvesto, pogumno, vztrajno, ljubeznivo, zagnano, predano uresničeval. Dopisniki smo takšni. Vztrajamo zaradi vas, da vam posreduje-mo novičke, in zaradi sebe, da sebi dokažemo, česa smo sposobni in obenem čutimo hvaležnost, da lahko osveščamo ljudi.

Kako ste praznovali božič in novo leto? Opišite nam! Sama sem praznovala v krogu družine, kjer se je izžarevala sama toplina, trdne vezi, skupaj smo gledali televizijo, se pogovarjali. Bila sta čudovit božič in praznovanje novega leta!

Čudovito in odlično vzdušje je bilo tudi na pred-novoletni zabavi našega društva, kjer je bilo ogromno živahnosti. O tem se lahko prepričate ob slikah, ki se nahajajo v tokratnem glasilu. Le hitro pobrskajte!

Mogoče se najdete ali pa se nasmehnete ob spominu na smešne trenutke J.

Za zveste in strastne športnike poroča g. Žlajpah o terminih državnih prvenstev in turnirjev.

V MDGL so se v decembru odvijale razne delavnice. Za vas o tem poročajo vaša urednica in predavatelji.

V mesecu februarju vam želim veliko rdečih srčkov na prihajajoč »Valentinov dan«, ki bo 14. februarja. Izrazite ljubezen do ljudi, ki jih imate radi! ♥ Na-šemite se tudi za »pustni torek«, ki bo 21.2. in se zamaskirajte v nekaj, kar vam je všeč J. Dekletom in damam bo predan mesec marec, kajti njim bosta namenjena dva posebna dneva: »dan žena«, ki bo 8. marca in »materinski dan«, ki bo 25. marca. Ne obdarujte jih samo na te posebne dneve, izrazite hvaležnost in ljubezen vsak dan.

Vaša Majčka

V prejšnji dvojni številki glasila OT je bilo na strani 17 zastavljeno vprašanje, ali veste, kje se naha-jajo ključi, ki so zaklenjeni v eno žičnato ograjo. Nahajajo se na Mesarskem mostu v Ljubljani, v bližini našega društva. Ključi predstavljajo simbol nerazdružljive ljubezni.

Ko že pišemo o ljubezni, naj vas spomnimo na 14. februar – »Valentinov dan«, dan zaljubljencev. Izkazujte ljubezen vsAK dAN svojim bližnjim, partnerjem, prijateljem in naj bo izražena resnično iz srca.

Uredništvo OT Karikatura: Janez Turk

MAJČKINA KOLUMNA

»Notranja moč«Kako se zbujate vsako jutro? Nasmejani ali sitni?

Če se vam zjutraj kaj slabega zgodi, razmišlja-te, da se vam bo to dogajalo ves dan? Nehajte! Zbujajte se nasmejani, mislite na lep dan. Če se slučajno zaletite v omaro ali zbolite ali dobite kakšen negativen SMS, umirite se. Občutite svojo notranjo moč in se nasmehnite samemu sebi in si recite: to je moj izziv in ga premagujem/spreje-mam. Z ljubeznijo.

Majčka

Karikatura: Janez Turk


KAKO SE JE IZBOLJŠALO IZVAJANJE ZUSZJ?14. 11. 2002 je bil v uradnem listu objavljen Zakon

o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ), veljati pa je začel petnajsti dan po njegovi objavi v uradnem listu. Z njim smo gluhi po mnogih letih bor-be končno pridobili pravico do uporabe slovenskega znakovnega jezika. Slovenski znakovni jezik je od tega trenutka dalje zakonsko priznan, kar je velik dogodek za celotno slovensko gluho skupnost.

Začetki so bili težkiNa samem začetku je bilo izvajanje ZUSZJ bolj sla-

bo. Najprej je preteklo kar nekaj časa, da se je zakon začel izvajati (tj. da so bili izdani vavčerji, izkaznice, itd.). V nadaljevanju pa so državni organi zavračali plačevanje storitev tolmačenja, h kateremu so po ZUSZJ zavezani, tako da so ga morali plačevati upo-rabniki sami z vavčerji, ki pa so namenjeni plačevanju storitev tolmačenja v zasebnih situacijah, ne pa pred državnimi organi. Dogajali so se tudi primeri, ko so različne institucije zavrnile tolmačenje, češ da gluha oseba do njega nima pravice (niti če ga sama plača z vavčerjem).

Postopno izboljševanje izvajanja ZUSZJPostopoma se je skozi leta izvajanje ZUSZJ izboljše-

valo. To se vidi na naslednjih področjih:septembra 2008 so gluhi študentje dobili pravico

do plačila tolmačenja na predavanjih s strani fakultet. ZUSZJ določa, da ima gluha oseba pravico do tolma-čenja med drugimi tudi v postopkih pred izvajalci javnih služb, kamor sodijo tudi fakultete, fakultete pa si predavanj niso tolmačile kot postopek. Naknadno je bil sprejet sklep, da je tudi predavanje postopek in tako imajo študentje pravico do plačila tolmačenja s strani fakultete med celotnim študijskim procesom. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in šport je to pravico ponovno potrdilo marca 2011 in zaradi različnega tolmačenja različnih fakultet fakultetam poslalo dopis, v katerem jih je opozorilo na pravico gluhih do tolmačenja;

leta 2009 je bil urejen status sodnih tolmačev za slovenski znakovni jezik, ki gluhim tolmačijo v sodnih postopkih in so plačani po tarifi za sodne tolmače. Pred tem sodišča gluhim kljub ustreznim pravnim podlagam niso priznavali pravice do tolmača in pla-čila stroškov tolmačenja;

TV Dnevnik na 3. programu TV Slovenija je zadnjih nekaj let tolmačen v slovenski znakovni jezik. Tudi RTV Slovenija, ki oddaja navedeni program, je izvaja-lec javne službe in kot takšna zavezana zagotavljanju pravice gluhih do uporabe slovenskega znakovnega jezika.

Priznanje pravice do uporabe slovenskega zna-kovnega jezika tudi po drugih zakonih

Ker je bil po ZUSZJ slovenski znakovni jezik za-konsko priznan, so gluhi dobili pravico do uporabe

slovenskega znakovnega jezika tudi po drugih zako-nih.

Tako Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlo-vanju invalidov, ki se izvaja od leta 2006 dalje, določa, da med podporne storitve za zaposlenega invalida sodi tudi tolmačenje. Delodajalci imajo pravico do povračila stroškov tolmačenja za zaposlene gluhe osebe, ki so zaposlene v podporni zaposlitvi.

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov pa je glu-him leta 2009 prinesel pomembno novost – klicni center za osebe z okvaro sluha, kjer imajo pri klicanju v katerokoli podjetje ali institucijo v Sloveniji za ka-terikoli namen (razen privatnega klepeta), možnost uporabe slovenskega znakovnega jezika.

Kako gluhi doživljajo izboljševanje izvajanja ZU-SZJ?

Gluhi imajo glede izboljševanja izvajanja ZUSZJ različna mnenja. Nekateri vidijo, da je država vedno bolj pripravljena prisluhniti gluhim in da pridobivamo vedno več tolmačev, kar pa je zelo pozitivno. Drugi pa menijo, da je ZUSZJ še vedno preveč luknjav in da omogoča preveč možnosti izogibanja plačilu s strani različnih institucij, kar pa se še zlasti vidi v izobraže-vanju. Težave z uveljavljanjem pravice do tolmačenja imajo gluhi tudi na nekaterih občinah, ki zavračajo plačevanje tolmačenja.

Želim si bolj celovitega reševanja problematike izvajanja ZUSZJ v izobraževanju …

Zelo si želim, da bi se problematika izvajanja ZU-SZJ izvajala bolj celovito. Že leta se namreč rešuje problematika tistih študentov, ki študirajo na viso-košolskih zavodih, ki so v pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, pozablja pa se na vso vertikalo izobraževanja, ki je v pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport (vrtec – zgodnje učenje jezika, osnovno šolstvo, srednje šolstvo, višje šolstvo, izobraževanje odraslih, glasbeno šolstvo (vem za vsaj eno gluho dekle, ki je hodilo v glasbeno šolo), prav pa tako se nič ne dela na področju izobraževanj, ki so v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in social-ne zadeve (sem spadajo dokvalifikacije brezposel-nih in delovnih invalidov), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (izobraževanje kmetov za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, kmetijske sub-vencije, itd.) in drugih ministrstev. Predlagam, da se pozornost nameni tudi navedenim izobraževanjem.

… in na drugih področjihTudi na drugih področjih si želim bolj celovitega pri-

stopa k reševanju problematike izvajanja ZUSZJ in da bi nekoč dobili tudi pravilnik, ki bi jasno in nedvoumno opredelil, kdaj ima gluha ose ba pravico do tega, da ji državni organ, organ lokalne skupnosti, izvajalec javne službe oz. nosi lec javnega pooblastila plača tolmačenje, kdaj pa ga morajo plačati gluhe osebe same z vavčer jem.

Sandi Lakner

ZAKON

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika


Izdelal sem anketo, v kateri sem želel ugotoviti, ali je Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ) izboljšal življenje gluhih, in če ga je izboljšal, tudi kako ga je izboljšal.

Na anketo je odgovorilo 12 gluhih oseb, ki imajo pravico do vavčerjev za plačilo tolmačenja. Od tega ima 5 oseb pravico do 100 vavčerjev na leto, 7 pa pravico do 30 vavčerjev na leto. Pravico do 100 vavčerjev na leto imajo gluhe osebe, ki imajo status dijaka ali študenta.

Koliko vavčerjev gluhi porabijo na leto?Na vprašanje, koliko vavčerjev porabijo na leto,

je 5 oseb (41,7 %) odgovorilo, da letno porabi manj kot polovico vavčerjev in da se jim vavčerji iz leta v leto nabirajo. Tako sta odgovorili tudi dve gluhi osebi s statusom dijaka ali študenta. 4 osebe (33,3 %) so odgovorile, da v posameznih letih porabijo manj vavčerjev kot jih prejmejo za posamezno leto, v dru-gih letih pa porabijo zalogo iz preteklih let. Tako sta odgovorili tudi dve gluhi osebi s statusom dijaka ali študenta. Ena gluha oseba s statusom dijaka ali študenta je odgovorila, da vse vavčerje sproti porabi. Po ena gluha oseba pa je odgovorila, da vavčerjev ne koristi in da jih porabi približno polovico.

Iz navedenega izhaja, da vavčerje potrebujejo predvsem gluhi dijaki in študentje, ki jim jih tudi kronično primanjkuje, medtem ko ostalim gluhim vavčerji ostajajo in se jim iz leta v leto nabirajo, saj lahko v vsakdanjem življenju komunikacijske ovire premoščajo na druge načine.

Koliko vavčerjev porabite na leto?

Približno polovico, vavčerji se mi iz

leta v leto nabirajo 8,3%

Vse vavčerje sproti porabljam

8,3%

V posameznih letih mi vavčerji

ostanejo, v drugih letih pa

porabim zalogo iz predhodnega leta

33,3%

Manj kot polovico, vavčerji se mi iz leta

v leto nabirajo 41,7%

vavčerjev ne koristim

8,3%

Za katere namene gluhi koristijo vavčerje?Vse gluhe osebe s statusom dijaka ali študenta, ki

so odgovarjale na anketo, so navedle, da vavčerje porabljajo za izobraževanje. Iz navedenega se mi poraja vprašanje, kako je v resnici s pravico gluhih študentov do plačila tolmačenja s strani fakultet? Prav tako sumim, da pravica gluhih oseb s statusom dijaka (srednje in višje izobraževanje) do tolmača ni urejena, o čemer priča tudi dejstvo, da Ministr-stvom za šolstvo in šport glede navedenega še ni bilo

nobenih pogajanj, za katera bi vedela gluha javnost. Tudi osebe, ki nimajo statusa dijaka ali študenta, uporab ljajo vavčerje za različna izobraževanja, kar kaže na to, da ni urejena pravica gluhih odraslih do tolmača v izobraževanju odraslih, prav tako pa tudi ne pravica gluhih staršev do tolmačenja na govoril-nih urah in roditeljskih sestankih. Gluhi uporabljajo vavčerje še na banki, pošti, potovanjih, pri verskih obredih, pri zdravniku in na kulturnih prireditvah.

Ali je ZUsZJ izboljšal kakovost življenja gluhim?Devet oseb (75 %) je na vprašanje, ali je ZUSZJ

izboljšal kakovost njihovega življenja, odgovorilo, da jim ga je izboljšal. Od tega jih pet (41,7 %) pri izvaja-nju ZUSZJ opaža pomanjkljivosti. Najpomembnejša pomanjkljivost je ta, da na fakultete gluhim študen-tom še vedno ne plačajo tolmačenja. Tri osebe (25 %) pa je na navedeno vprašanje odgovorilo, da je zdaj enako kot pred sprejetjem ZUSZJ.

Iz odgovorov je mogoče sklepati, da je ZUSZJ glu-him v povprečju izboljšal kakovost življenja, saj jim je prinesel pravico do uporabe njihovega maternega jezika, kar je bila dolgoletna želja gluhih, še vedno pa se pojavljajo različne pomanjkljivosti.

Ali je ZUsZJ izboljšal kakovost življenja gluhih?

Da33,3%

Da, prisotne sopomanjkljivosti

41,7%

Ne, zdaj je enakokot prej25,0%

potrebno bi bilo poenotiti znakovne jezike in po-večati število tolmačev

Pojavlja se tudi potreba po poenotenju znakovnih jezikov, da bi gluhi lažje razumeli tolmače iz različnih pokrajin in da bi se tudi gluhi iz različnih držav lažje sporazumevali.

Tolmačev je za vse potrebe kljub temu, da njihovo število vztrajno raste, še vedno premajhno. Še zlasti manjka tolmačev v določenih regijah. Tako je npr. spod njeposavska regija še vedno brez svojega tolmača.

Povečati bi bilo potrebno število tečajev sloven-skega znakovnega jezika in razširiti njegovo vsakda-njo uporabo. Tolmača bi bilo potrebno postaviti na vsako občino, upravno enoto, pošto, banko oz. po potrebi glede na število uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v posameznem kraju.

Sandi Lakner

Kako je ZUsZJ izboljšal življenje gluhih


V zadnjih dneh leta 2011 smo se člani MDGL srečali na prednovoletni zabavi. Za razliko od preteklih

let je bila zabava organizirana v gostišču Klopčič na Litostrojski cesti. Organizatorji iz MDGL (predsednica Meri, sekretarka Indira, Nina in Igor) so pripravili bo-gat prednovoletni kulturni program za člane MDGL.

Dan pred prednovoletno zabavo je v nekaterih delih Slovenije snežilo, kot bi bilo naročeno za za-gotovitev pravega zimskega vzdušja v pričakovanju novega leta. Žal pa Ljubljana ni dobila želenega sne-ga. V popoldanskem času so se člani zbrali v velikem številu in se namestili na stolih, moderatorja Nina Orešnik in Robi Lah Veršič pa sta izza vrat naznanila začetek kulturnega programa.

Moderatorja sta vse prisotne lepo in prisrčno poz-dravila in napovedala prihod božička. S severa je res prišel pravi božiček s svojim težkim, zvrhanim košem daril. Počasi je začel klicati otroke in podaril jim je skromna darila. Za šalo je k sebi povabil tudi večje otroke, ki so bili zelo pridni. Božičku je zmanjkalo daril in je moral oditi še v daljne kraje, kjer so ga čakali otroci.

Medtem pa se je kulturni program nadaljeval s pozdravnim govorom predsednice društva, ki je za-okrožila delovanje društva v letu 2011. Posebej toplo je pozdravila dve častni gostji, predsednico četrtne skupnosti in sekretarko četrtne skupnosti, ki sta imeli tudi krajši govor, in voščili vsem članom srečno novo leto. Naslednja točka je bila namenjena živahnim korakom, plesu folklorne skupine Veselje. Plesna sku-pina D&D (Maja in Nina) sta odkretali in odplesali na eno pesem. Pesmi so zatem tudi zapele Urška, Tončka in Hilda ter nam s tem popestrile vzdušje. Moderator-ja Nina in Robi pa sta lepo uživala v napovedovanju dogodkov z različnimi skeči. Na zabavi je predsednik športne sekcije MDGL, Robi Žlajpah, podelil tudi pri-znanja za športnico, športnika in ekipo leta 2011.

Prvi del kulturnega programa je bil končan, sledila sta polnjenje želodčkov s kosilom in družabni klepet.

Temu je sledila še zadnja pesem, Silvestrski po-ljub, s kresničkami v rokah članov, s katerimi smo zakadili gostišče. Vmes je članom s čokoladicami in bonbončki srečo delil preoblečeni Medo. Enkratno vzdušje sta popestrili še Simona Drev in Nina Rupnik z zanimivimi igrami, ki so spodbudile člane k uporabi svojih spretnosti in znanja. Seveda ni manjkalo niti družabnega plesa ob spremljavi glasbe.

Robi ŽlajpahFotografije: Robi Žlajpah in Indira Vehbić

dRUŽeNJe

Prednovoletna zabava

Se bo slišalo iz zvočnikov? Otroka se razveselita strica Božička

Nina prepušča besedo Božičku

Perčičeva vnukinja

Indirin Liam od daleč pozorno opazuje Božička

Častna gostja pri Božičku

Oh, lepo presenečenje od Božička!

Božiček s folkloristi

Čakam Božička

Članice so dobre volje

»Moderatorja Nina in Robi, pred vrati čaka Božiček!«

Božiček na planem»Visoke« gostje


dRUŽeNJe

Prednovoletna zabava

Častna gostja s četrtne skupnosti LJ Center

Pozdrav Meri Möderndorfer, predsednice MDGL

Ples v tunelu

Folklorna skupina Veselje

Nina Božičku: »Sem pridna, mi boš kaj podaril?«

Božiček bi bil matičar folklornemu paru

Dobro in veselo vzdušje

Športniki MDGL leta 2011 s predsednikom športne sekcije MDGL

Anica in Janez med najboljšimi športniki posamezniki leta

Poročila se bom in sem oddana

Skupina Solze z glavno pevko Urško

Majčka in Nina Rupnik v ritmu disko plesa

Medo in Urška delita srečo

Breda sprašuje Meda: »Me ne boš pojedel?«

Medo se pripravlja na pohod

Ana Pernat pleše s kresničko

Skok v novo leto s kresničkami in pesmijo Sil-vestrski poljub v režiji Urške

Novoletna večerja

Katera bo hitrejša?

»Piškot, pridi k meni,« reče Vinko med igro

Irena je že na vrhu stolpa. Se bo obdržal?

Si bom naredil brke?

Perčič v igri Minuta do zmage

Dobila sem srečko


Že večkrat sem zasledil, da naj bi bila gluhota ena najtežjih invalidnosti, s čimer pa se nikakor ne strinjam. takšno razmišljanje je pretirano ne-gativno in takšno pomilovanje gluhih ni v ponos niti gluhim, niti slišečim. Morda je to napisano z namenom, da bi gluhi dobili več pravic, vendar pa se s tem doseže ravno nasproten učinek tako gluhi kot tudi slišeči se vdajo v usodo. Gluhi zato, ker jih dejstvo, da naj bi bili najtežji invalidi, odvr-ne od tega, da bi vsaj poskušali sami reševati svoj problem, slišeči pa zato, ker ob prebranem ali slišanem dobijo občutek, da gluhim ni pomoči.

pozitiven pristop je učinkovitejšiPovsem nasproten učinek pa bi imelo, če bi o gluhih

pi sali in govorili optimistično, pozitivno in spoštljivo. Če bi namreč jasno napisali ali povedali, kaj si gluhi želimo, katero potrebo bi nam to zadovoljilo in bi pri tem pokazali tudi dobro mero optimizma, podkreplje-nega z dobrim zgledom, kako je komu to že pomagalo, bi veliko prej prišli do različnih pravic, ki si jih želimo. Tako bi namreč pristojni videli, kaj si resnično želimo.

Hvaležnost za vse, kar že imamoŠe prej pa bi bilo dobrodošlo, če bi bili hvaležni

za vse, kar že imamo. Če bi v kakšnem prispevku napisali, kako je komu ta in ta, tekom življenja pri-dobljena, pravica pomagala, mu olajšala opravek na občini, pošti, banki, mu olajšala izobraževanje, mu omogočila spremljanje kakšne oddaje, udeležbo na aktivnosti (četudi povsem banalni), itd., bi namreč pristojni videli, da je njihovo delo na področju priprave zakonodaje in na področju izvrševanja pravic obrodilo sadove ter da je njihovo delo cenjeno.

postaviti si željo, kaj bi še izboljšaliNa podlagi tega, kar že imamo in za kar smo hva-

ležni, si nato postavimo željo, cilj, ki bi ga želeli uresničiti. Npr. ponekod v tujini imajo gluhi neome-jeno pravico do tolmačenja, pri nas pa je ta pravica omejena na 30 ur oz. 100 ur pri študentih na leto. Enkratno bi bilo, če bi imeli neomejeno pravico do tolmačenja tudi pri nas! Torej, povejmo, napišimo, da nam je pravica do tolmačenja dobrodošla, da nam je zelo olajšala življenje (in to podkrepimo s konkretnimi primeri) in da želimo, da bi imeli neomejeno pravico do tolmačenja. To pokažimo tudi s svojimi dejanji: koristimo vavčerje in s tem pokažimo, da tolmačenje resnično potrebujemo! Mnogi v strahu, da bi jim vavčerjev zmanjkalo, z vavčerji varčujejo, kar pa ne bo prineslo želenega rezultata.

delati v smeri uresničitve cilja po boljšem jutri za gluhe

Torej, skratka, gledati in delati je potrebno pozitiv-no, v smeri uresničevanja ciljev in želja po boljšem ju-tri za gluhe. To pa bomo dosegli samo z optimizmom, vztrajnostjo in dobro voljo. Razmišljanje in želja po pozitivnem namreč privlačita pozitivno. Gluhi rabijo spodbudo, zgled in veliko mero optimizma, da bodo vztrajali na svoji poti k dosegi cilja. Prav tako pa je tudi pristojnim treba povedati, da so nam s pravicami, ki so nam že dostopne, močno olajšali življenje in se za to zahvaliti. Lepa beseda lepo mesto najde.

Sandi Lakner

BANALEN – nepomembenKONKRETNI PRIMERI – primeri iz prakse

BOLJŠI JUTRI

optimistično za boljši jutri gluhih

30. novembra 2011 je v Mariboru potekal drugi kulturni večer invalidov Maribora. Med invalid-skimi organizacijami iz Maribora je sodelovalo tudi Društvo gluhih in naglušnih Podravja Mari-bor (tj. DGNP Maribor).

V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledali-šča Maribor se je na navedeni dan predstavilo 8

različnih invalidskih organizacij, ki so javnosti pred-stavile svoje nastope. Nekateri so peli ter zaigrali na inštrument. DGNP Maribor je imel za ta večer na sporedu 5 kratkih nastopov. Odigrali so igro, predsta-vili pantomimo, recitirali pesem ter plesali ob bobnu. Sama sem sodelovala v njihovem nastopu, in sicer v plesu »Ples tišine«.

Ples »Ples tišine« sta sestavili Ajda Pfifer in Maja Arzenšek ob znanem mariborskem bobnarju Blažu

NASTOP

II. kulturni večer invalidov v MariboruKorezu. Gluhi ne slišimo, a čutimo vibracije. Zato je Center plesa, v katerem delujejo navedene tri osebe, povabil vse zainteresirane gluhe in naglušne, ki bi


V soboto, 3. decembra 2011, se je ob 15. uri v Kulturnem domu Franca Bernika domžale odvijal peti filmski festival gluhih. predstavljenih je bilo 10 različnih filmov, ki so jih pripravili Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, DGN Podravja Maribor, DGN Ljubljane in MDG Ljubljana.

Program je pričela nadvse simpatična povezovalka, Valerija Škof. Na začetku so se predvajali družbeno

odgovorni videospoti produkcije ZDGNS, ki prikazu-jejo gluhoto kot nevidno invalidnost. Ti so bili posve-čeni počastitvi Mednarodnega dneva invalidov, ki ga po svetu obeležujejo 3. decembra.

Besedo sta imela tudi predsednica ZDGNS, Frida Planinc, in Tone Petrič, vodja kulture na ZDGNS.

FILMI, KI SO BILI PREDVAJANI:

ZDGNS: »Povabilo na kavo«ZGNL: »Slovenska himna«; »Gluhonem : Gluh«;

»Anoreksija in bulimija«; »Zgodba o vrbi«; »Dovolj nam je šole«

DGN Podravja Maribor: »Moja gluhota«DGN Ljubljana: napoved novega filma »Agent proti

mafiji«MDG Ljubljana: »Študij je zakon!«

Vsak film je nosil svoje sporočilo. MDG Ljubljana je prijavilo film »Študij je zakon«, ki sva ga izdelali jaz in Mateja Kanalec. Namen tega filma je sporočiti vsem mladim gluhim in naglušnim, da naj gredo študirat in da je čas študijskega življenja res najboljši.

FESTIVAL

5. filmski festival gluhih

Mateja in Majčka s ponosom predstavile film »Študij je zakon!«

Skupinska slika ustvarjalcev

Film se nahaja na povezavi: http://www.zvezagns.si/film/studijje--zakon-mdg-ljubljana

»Pridobivanje izkušenj, spoznavanje novih prijateljev, postati samostojen in odgovoren

– to je izziv, ki daje pogum, kreativnost in živahnost.«

Ljubitelji filma, ki so izdelali filme, so dobili priznanja za sodelovanje na petem gledališkem festivalu gluhih. Po festivalu je potekalo družabno srečanje, kjer smo poklepetali o filmih, podali pripombe in predloge ter naše vizije za prihodnje.

Ostale filme si lahko ogledate na spletni TV:http://www.zvezagns.si/film/ogledvfilmskegafetivalagluhih

MajčkaFoto: Jan Orešnik

NASTOP

II. kulturni večer invalidov v Mariboruželeli plesati sodobni in moderni ples. Kljub temu, da je Maribor daleč od Ljubljane, sta bitje mojega srca in strast do plesa premagala misel, da se bom morala

velikokrat voziti na vaje. Ples z gluhimi mi je bil tako všeč, da sem se odločila, da se odzovem povabilu za sodelovanje na drugem kulturnem večeru invalidov v Mariboru.

Takšen kulturni večer je odlična priložnost za vse invalidske organizacije, da predstavijo svoj talent. V tem večeru smo bili vsi eno.

Hvala Ajdi, Maji in Blažu ter DGNP Maribor za ču-dovito izkušnjo!

Več o tem si lahko ogledate na spletni TV ZDGNS:http://www.zveza-gns.si/slovenija/drugi-kul-

turni-vecer-invalidov-maribora

MajčkaFoto: Arhiv DGN Podravja Maribor


Ta članek je objavljen v glasilu Naš glas, ki ga izdaja DGN Podravja Maribor.

»Čutim glasbo, slišim ples« je slogan Kd Centra plesa (Maribor), ki je organiziral plesne delavnice za gluhe in naglušne mladostnike, ki so se želeli plesno udejstvovati. Izvajale so se moderne in sodobne plesne tehnike na bobnu.

vodIteLJI Kd CeNtRA pLesA Plesni koreografinji, ki sta nas poučevali, sta Ajda

Pfifer in Maja Arzenšek. Naši glasbeni instrumenti so bili bobni, na katere je bobnal znan mariborski bobnar Blaž Korez.

STRAST DO PLESA PREMAGA VELIKO RAZDALJONa vaje v Maribor sem prihajala iz Ljubljane. Vsa-

kič, ko se peljem z vlakom v Maribor, me preplavi občutek sreče, veselja, ljubezni ter strasti do novega

plesa, druženja z gluhimi ter naglušnimi,… Ko pa se odpeljem nazaj v Ljubljano, sem bogatejša za novo znanje in nadgradnjo starega, nove izkušnje, nove ideje,… Te so v življenju vedno največ vredne.

2. KULtURNI veČeR INvALIdov v MARIBoRU (pr-vi nastop)

Prvi nastop, ki smo se ga pripravili na vajah, je bil nastop na 2. kulturnem večeru invalidov v Mariboru. Vsi ljudje, združeni v eno, vsi za enega, eden za vse, so še dodatno popestrili naš prvi nastop. Trema je bila v vsakomur, saj smo nekateri prvič nastopali pred publiko, poleg tega pa smo se morali privaditi na nov prostor in na odmev vibracij bobna. Nastop je bil enkraten, poln pozitivnih občutkov ter vznemirjenj ob vnovičnem (ponovnem) nastopanju.

sMRdoNoGINA BoŽIČNA ZARotA (drugi nastop)Božična predstava KD Centra plesa s tem nazivom

je nas, gluhe plesalce, vključila na seznam kot prve nastopajoče. Dvorana je bila nabito polna s približno 300 ljudmi, in ker je celotna predstava s povezavo zgodbe trajala eno uro in pol, smo imeli še večjo tremo kot prej. Ajda je pred pričetkom našega nasto-pa gledalce seznanila z načinom aplavza za gluhe in zaprosila, da naj to storijo tudi na koncu našega plesa. Mi, plesalci se tega nismo zavedali, razen mene, zato je bil občutek po plesu zelo, zelo, zelo fenomalen! Ob pogledu na toliko rok v zraku v obliki aplavza za gluhe so nam pritekle solze v oči.

Ajda pfifer je napisala: »Res je, gluhi ne slišijo glasbe, ampak čutijo vibracije zelo nizkih, glasnih tonov. Imajo izreden občutek za ritem in sposob-nost posnemanja telesnih gibov.«

Naj Ajdino sporočilo da vsem misliti in naj vas tudi spodbudi, da odkrijete vaš talent in sposob-nost za ples. Navsezadnje smo vsi skupaj, drug drugemu si pomagamo pri koreografiji plesa in skupaj ponosno predstavljamo naš svet gluhih, ki je na svoj način tudi zelo lep!

Pozivam vse mlade gluhe in naglušne, da se v letu 2012 pridružijo projektu »Čutim glasbo, slišim ples« Kd Centra plesa, ki v letu 2012 pripravlja mednarodni plesni festival v okviru epK 2012 (Evropska prestolnica kulture) v Mariboru.

Hvala Ajdi, Maji in Blažu za izvedbo plesa na dveh kulturnih nastopih; plesalcem: Bedu, Julijani, Su-zani, Mirjani ter mojemu najmlajšemu soplesalcu Marcelu, da ste pogumno predstavili svoj talent in dokazali sebi, da kljub gluhoti ZMoRete vse! Naj se to naše druženje nadaljuje tudi v novem letu 2012 z drugimi, novimi soplesalci.Čudoviti ste! Rada vas imam!

Vaša Majčka

ZAPISEK

plesne delavnice v »Center plesa« v MB

MAJČKINA KoLUMNA

»Mirno in premišljeno reševanje«Ste se že kdaj znašli v slabi situaciji? Kako ste se

počutili? Kako ste rešili to slabo situacijo? Ste se razburili in postali jezni oz. slabe volje? To ni prava rešitev, kajti takšne volje ne morete reševati slabih situacij. Ko pride do tega, se umirite. Zadihajte. Naj se slaba situacija takoj spremeni v dobro! Le kako? Enostavno. Vi ste tisti, ki najprej sebe umirite. Vprašajte se, kaj pravzaprav je problem, zakaj je nastal problem in v miru razmislite, kako bi rešili ta problem. Najdite kompromis, najdite rešitve. Iščite samo vse dobro!

Majčka

sLovARČeK:Situacija = stanje, dogodek, položajKompromis = sporazum, pri katerem vsak popusti pri svojih zahte-vah, pogojih

Karikatura: Janez Turk


Prednovoletno srečanje članov in članic našega dru štva v gostilni Klopčič je bilo letos zelo živahno,

odlično organizirano, kar je vredno pohvale vsem organizatorjem.

Posebej pa mi je bil pri srcu ples naših folkloristov, saj so mi ob njem privreli na dan spomini na daljne leto 1951 in mi je gorelo srce z nostalgijo po naši skupini v tistih časih. Tega leta je namreč kulturna skupina gluhih »Vita Zupančič« pod vodstvom ga. Majda Puhar (učiteljica) organizirala vadbe s koreografi v folklori, ritmiki in baletu. Bili smo prvi med gluhimi, ki smo začeli s temi plesi.

PISMO

Pismo bralke …

Folkloristi nekoč … …in danes.

S hčerko Marjetko sva se v času od 16. 11. do 20. 11. 2011 potepali po Londonu. Obiskali sva ga že

drugič po letu 2005.Let z letalom traja 1 uro in 45 minut, vožnja od

letališča do mesta pa vsaj 1 uro.Glede na to, da so v tem času pri nas temperature

pod ničlo, sva se dobro napravili, da naju ne bi slučajno prezeblo. Vendar pa sva bili izredno presenečeni, ko sva tja prispeli napravljeni v zimska oblačila, kajti tam je bila dnevna temperatura od 14 do 18 stopinj celzija.

Ljudje so hodili oblečeni v (skoraj) poletna oblačila. Izvedeli sva, da je to povsem običajno za tisti mesec, kajti London ima vpliv oceana in s tem tudi malce blažje podnebje od našega.

Izbrali sva si hotel zraven železniške postaje, v mirnem predelu, od koder sva imeli največ povezav povsod po mestu. Sicer pa se človek v Londonu hitro znajde, saj je sistem podzemne železnice izredno razvejen, enostaven in se človek ne more kar izgubiti.

»priporočava vam ogled mesta z dvonadstropnim avtobusom, obvezno pa tudi nočni ogled mesta.«

Obiskali sva vse znamenitosti, ki jih turist mora videti (Big Ben, parlament, domovanje ministra, London Eye in Oxford street - največjo nakupovalno ulico, ki je dolga 4 km). Bili sva tudi v Camdent townu,

IZLET

Potep po Londonuv okraju na severu, kjer se vsak dan odvija sejem, ki se nahaja na cca. 5000 kvadratnih metrih.

Vsega nisva mogli pregledati. Tam prodajajo res vse, kar si človek lahko izmisli.

Marjetkin kolega iz Londona naju je zvečer pope-ljal še z avtom, da sva si lahko ogledali vse stavbe, osvetljene z lučmi v različnih barvah. Pogled je bil res krasen.

Torej, priporočava vam ogled mesta z dvonadstrop-nim avtobusom, obvezno pa tudi nočni ogled mesta.

Skratka, London je dosegljiv, vendar nikoli poceni, je pa izlet tja lepo doživetje.

Marija Rotar

Naš prvi nastop je bil izveden leta 1955 v kultur-nem domu v Mostah v Ljubljani. Za nadaljevanje teh plesov sta zaslužna gluha entuziasta: pokojni Franc Setnikar in ga. Milica Razlag.

Vesela sem, da gluhi sedaj lepo uspevajo z nasto-pi! vsem iz srca čestitam! Le tako naprej!

Srečno v letu 2012.Anica Milošič

SLOVARČEK:ENTUZIAST: Oseba, ki se zelo navdušuje za kakšno stvar


Z možem sva se 1. 6. 2011 zjutraj odpravila v Nem-čijo na obisk k mojemu bratu.

V jutranjih urah sva se z vlakom odpeljala iz Ljub-ljane. Vožnja do Stuttgarta v Nemčiji je trajala 9 ur. Tam naju je pričakal brat, od koder naju je odpeljal domov v Kusterdingen.

Ker na svojem domu nima dovolj prostora, je naju z možem presenetil in naju odpeljal v privatni apartma, ki ga je rezerviral posebej za naju.

Naslednji dan smo že odšli na spoznavanje krajev. Najprej smo si ogledali grad Hohenzollern. Bilo je izredno lepo in zanimivo. Dan je minil karseda hitro.

Naslednjega dne smo šli na Bodensko jezero (Švab-sko). Peljali smo se z ladjico na otok Main, kjer smo lahko občudovali ogromen prostor poln cvetja, podobno kot naš Volčji potok, vendar v precej večji izvedbi.

Tretjega dne smo si ogledali mesto Tübingen, ki je znan po univerzi in kjer so nastanjeni tudi študenti. Mesto me je malce spomnilo na Benetke.

Četrtega dne našega prekrasnega druženja pa smo obiskali cerkev v Derendingenu, kjer je tik pod oltar-jem pokopan Primož Trubar. Tam hranijo tudi njegov katekizem.

dnevi, ki sva jih preživela v Nemčiji, so bili pre-krasni, polni lepih doživetij in spominov, razve-seljevalo pa nas je tudi krasno vreme. Vse dni smo imeli sonce.

Marija Rotar

OBISK

potovanje v Nemčijo

spLetNo NARoČANJe toLMAČA

Tolmača lahko naročite na spletni straniwww.tolmaci.si/

deŽURNI teLeFoN

GSM št. 041 789 555samo v primeru, da gluhi uporabniki potrebujejotolmača za nujne primere(nujna zdravniška pomoč na urgenci,prometne nesreče in podobno).Dežurstvo traja: vsak delovni dan od 15. ure do 8. ure zjutraj,

ter 24 ur ob sobotah, nedeljah in praznikih.Ostala naročila za tolmača lahko posredujejo najmanj3 delovne dni prej na:GSM št. 031 354 600, 031 752 554od ponedeljka do petka, od 8. ure do 16. ure.

REŠEVALNO VOZILO

Za območje Ljubljane in Borovnice, Brezovice, Dobrepolja, Dobrove – Polhovega Gradca, Dola pri Ljubljani, Grosuplja, Horjula, Iga, Velikih Lašč, Vodic in Vrhnike lahko naročite na obrazcih, ki jih dobite v društvu na: faks številko: 01/548 35 68.

KLICNI CeNteR ZA oseBe Z OKVARO SLUHA

Klicni center za osebe z okvaro sluha vam omogoča sporazu-mevanje in pridobivanje informacij tako, da tolmač v klicnem centru sprejme vaše vprašanje, ga v vašem imenu posreduje ustrezni instituciji, nato pa vam sporoči njen odgovor.

Kako uporabljati klicni center?Za uporabo klicnega centra se morate obvezno registrirati

na spletni strani http://kc.tolmaci.si

Registrira vas lahko kdorkoli. Ko ste registrirani, lahko svoja vprašanja posredujete klicnemu centru po naslednjih poteh:

– SMS sporočila na št. 031 777 600 preko mobilnega telefona,

– videoklic preko mobilnega telefona,

– videoklic preko računalnika (chat)

– elektronska pošta [email protected],

– spletni pogovor v živo – SKYPE (chat),

– telefaks 05 905 36 16.


V društvu radi poskrbimo za aktivnost vseh članov. Zato smo se v pisarni odločili, da že letos 2012

začnemo kar v januarju pohod. Izbrali smo datum 13. januar. In to v petek. Vsi sploh nismo pogruntali da je to nevarna številka, ki prinaša samo nesrečo. Nam pa ni, trkam na les.

Zbrali smo se pred Namo, uuu, kakšno preseneče-nje je bilo. Zbralo se nas je več kot 20 članov. Vsi v za-četku malo slabe volje, ker nam ni bilo vreme zjutraj ob 10.uri naklonjeno. A nič zato, važno nam je bilo, da smo bili skupaj. In kmalu se je okoli zbirališča razlegel smeh in s tem obilo dobre volje. Pri tem je botrovala moja psička Ela, ki je vse člane rada pozdravljala. No, pa smo štartali. Hodili smo skozi Tivoli, skozi Ja-kopičev drevored. Starejši člani so obujali spomine, kako so včasih po tej poti hodili ugledni, bogatejši in urejeni gospodje s gospami. Z lepimi oblekami … Zanimiva zgodovina! Nato smo že počasi vzpenjali po hribčku. Jaz sem bila presenečena, da naši starejši člani imajo še vedno dobro kondicijo. V primerjavi z menoj, ko sem prišla na vrh malo zadihana. Namreč nisem ljubiteljica pohodov v hribe. Z izjemo, da sem začela spoznavat Ljubljano, mi je Rožnik prilezel v srce. Evo, ko pa smo prišli na vrh Rožnika, smo šli kar v notranjost gostilne, poiskali prostor, ker smo bili že lačni in žejni. In kaj je bilo? Naša dobra volja, smeh in vztrajnost je pregnala meglo in oblake in prikukalo je sonce. Ja, sonce! Skozi okno. In vse to pove ena pesem ki ga je napisal Ivan Cankar, ki je objavljena v menuji. Pogrel nas je, ko smo jedli kosilo. UU, kakšne dobrote so imeli, mmmm. Klobase, krvavice, zelje, žganci, ričet … Smo pa se obrisali pod nosom, tisti dan niso imeli flancate, ki so tako dobre daleč na-okoli. Da boste vedeli, na Rožniku jih ponujajo samo ob nedeljah. Ah nič zato, nekateri smo se potolažili ob orehovi ali pehtranovi potici in kavi.

Nato pa smo šli se slikat ob spomeniku Cankarja. Pa res, nastala je prelepa skupinska slika vseh članov z mojo Elo in Cankarjem.

POHOD

pohod na RožnikNato smo se vsi skupaj odločili, da ta pohod spet

ponovimo naslednji mesec v februarju. Kam, pa je spet presenečenje! Vsi ste dobrodošli, starost ni po-membna. Jaz sem res uživala v starejši družbi, ker se samo od njih naučiš kaj o življenju in k njihovim zgodbicam dodaš kakšno svojo, pa si že vseved J. Še moja Ela, čeprav je samo pes, je tudi v njihovi družbi uživala! No, DOBRODOŠLI VSI J.

No, zdaj pa naj slike več povedo, se vidimo na drugem pohodu!

Nina Orešnik


pozdravljeni, dragi člani Mestnega društva gluhih Ljubljana!

Z veseljem smo se odzvali vabilu, da Društvo slo-venski svet ustvarjalnosti pripravi delavnico v pro-storih vašega društva. Morda le na kratko o nas.

Društvo Slovenski svet ustvarjalnosti - SSU združuje preko sto aktivnih in več kot 8.000 podpornih čla-

nov. Pod okriljem društva smo zbrani različni ustvar-jalci, ki se z ustvarjanjem ukvarjamo profesionalno ali v prostem času. Ustvarjamo na različne načine in iz mnogih materialov - omejitev nam je le naša do-mišljija. Imamo svojo spletno in facebook (FB) stran, postavili pa smo tudi svojo spletno trgovinico. Več o nas si lahko ogledate na www.ssu.si ali na FB strani »slovenski svet ustvarjalnosti«.

Slogan našega društva je »Ustvarjamo z name-nom« - člani podarjamo svoje izdelke v dobrodelne namene, organiziramo dražbe, sodelujemo s partner-ji širom Slovenije, organiziramo delavnice in skrbimo, da je naše delo koristno in obenem zabavno.

Delavnico izdelave voščilnic in malih izdelkov iz gline sva vodili Tjaša Korbar, ki ustvarja pod imenom »Sedem sanj« in Sabina Repnik »Bina keramika«.

Sabina Repnik: Moram priznati, da sem predlog za pripravo delavnice v Mestnem društvu gluhih Ljub-ljana sprejela z mešanimi občutki; pravzaprav nisem nikoli imela priložnosti komunicirati z osebami, ki mojega glasu ne slišijo. Malce zaskrbljena sem se dogovorila z Indiro za termin; no, že pogovor z njo je odpihnil nekaj dvomov, poleg tega ima Tjaša nekaj izkušenj v komuniciranju z gluhimi. Bomo že ... De-lavnico sva s Tjašo razdelili na dva dela; dve sredi po-poldan. V prvem delu smo delali z glino, v drugem pa je Tjaša pokazala čudovite načine izdelave voščilnic.

Sprejem je bil topel, zanimanje veliko, poleg tega pa so v društvu poskrbeli tudi za tolmača, ki mi je olajšal razlago osnovnih navodil. Čudovito vzdušje in neverjetna komunikativnost članov nas je zapeljala, da smo ustvarjali precej dlje, kot je bilo prvotno mišljeno; lepo je bilo in hvaležna sem članom, da so tako vneto sodelovali.

Naredili smo dve veliki škatli figur, obeskov, skle-dic...; ko sem po delavnici zlagala izdelke v peč, sem šele opazila, kako natančno so bili izdelani.

Čudovito vzdušje in neverjetna komunikativnost članov nas je zapeljala,… (Sabina Repnik)

izdelki

Prišel je čas za ponoven obisk v društvu. Člani so najprej pregledali izdelke iz gline in bili navdušeni nad končnim rezultatom - glina prav zares začara; iz gmote sive packarije se je spremenila v čudovite, čisto njihove izdelke.

V drugem delu najine delavnice je vodenje prevzela Tjaša.

Malce sva bili v zadregi, Indira je zbolela, tolmača ni bilo... in vendar je vse steklo. Člani, ki berejo z ustnic,

deLAvNICA

Delavnici v Mestnem društvu gluhih Ljubljana


deLAvNICA

Delavnici v Mestnem društvu gluhih Ljubljanaso pomagali, Tjaša je nazorno vse pokazala in zopet je zavzetost članov izbrisala razlike v komunikaciji. Izrezovanje, zlaganje, lepljenje... čas za delavnico je minil kar prehitro.

Člani so zelo odprti in srčni ljudje, ki so naju z veseljem sprejeli… (Tjaša Korbar)

Tjaša Korbar: Pri izdelavi voščilnic so sodelovale predvsem predstavnice nežnejšega spola in naredile čudovite voščilnice. Pri vodenju mi je veliko poma-galo, da zna večina članov društva brati z ustnic in sem lahko razložila nekaj osnovnih navodil. Bila sem prijetno presenečena, saj je bilo tehniko potrebno pokazati le enkrat in že so pod njihovimi prsti nasta-jale čudovite praznične voščilnice.

Naredili smo voščilnice v dveh tehnikah, in sicer 3D smrečice, ki se pokažejo, ko odpreš voščilnico

smrečica in smrečice ter novoletne bučke v tehniki IRIS fol-

ding, pri kateri se z zlaganjem manjših delčkov pa-pirja, sestavi izbrana oblika.

iris voščilnica

iris

Upam, da sva jim prenesli dovolj znanja, ki ga bodo lahko uporabili tudi doma in izdelovali čudovite izdelke.

Delavnica v društvu gluhih je bila zame nova izku-šnja. Vodila sem že nekaj delavnic, vendar nikoli ne veš, kaj lahko pričakuješ pri novi skupini ljudi. Izkazalo se je, da so člani zelo odprti in srčni ljudje, ki so naju z veseljem sprejeli in bili hvaležni za vsak trenutek, ki sva ga preživeli z njimi.

Izvajalki delavnice, Tjaša in SabinaFoto: MDGL


deLAvNICA

Komunikacija v medosebnih odnosihMoteČI deJAvNIKIImeli smo vajo motečih dejavnikov pri komunicira-

nju. Ker gluhe osebe pri prenosu informacij različno komuniciramo, smo posebej za Tejo in Klavdijo pri-kazali, kako pri gluhih poteka prenos informacij oz. kakšen je način sporočanja.

KONFLIKTKonflikt je v današnjem času kar pogost. To je sta-

nje, ko napačno razumemo sporočilo, ko se ljudje prepirajo med sabo zaradi nasprotujočih si mnenj. Tukaj nastane boj s čustvi. Postanemo napeti, slabe volje, sprti,… Kako lahko rešimo konflikt? Potrpežljivo poslušamo, povzemamo sogovornikove misli ter nato preverjamo naše razumevanje tega dogodka, pohva-limo, spodbujamo drugega. Kaj pa je naša zaščita oz. obrambni mehanizem? To pa je, da se temu konfliktu izogibamo, ga ignoriramo, pretirano kažemo svoja čustva, preusmerjamo temo,…

POZITIVNE LASTNOSTI O SEBINa prejšnji delavnici »Komunikacija med sestan-

kom« smo na papir, ki ga je imela vsaka oseba na hrbtu, zapisali pozitivne značilnosti teh oseb. Na tej delavnici pa smo se usmerili na opisovanje samih sebe – naših pozitivnih lastnosti. Tukaj se je videlo, kdo ima močno samopodobo in kdo dela na sebi.

Mnenje voditeljic delavniceTeja Simonič in Klavdija Jelen: »Delavnica o ko-

munikaciji v medosebnih odnosih je bila posebna izkušnja tudi za izvajalki delavnic, saj sva se poleg udeležencev tudi midve ogromno naučili. Delavnico sva deloma prilagodili populaciji gluhih in naglušnih, vendar sva tekom delavnice izvedeli še par informacij in napotkov, s pomočjo katerih smo prilagodili nekaj

vaj in soustvarili še boljšo delavnico. Naučili sva se, da gluhi in naglušni lahko povsem drugače razumejo zgodbo, če jo preberejo ali pa če gledajo nekoga, ki isto zgodbo tolmači oz. jo poka-že v slovenskem znakovnem jeziku. Ne samo za gluhe in naglušne, tudi za slišeče je neverbalni del komunikacije najpomembnejši in obsega največji odstotek sporočila, ki ga posreduje sporoče-valec. Z mimiko, kretnjami, gestami in gibi damo do-dat no vrednost besednemu delu sporočila. Delavnica je bila zanimiva in poučna iz-kušnja za vse udeležene v njej. Hvala za to priložnost in uspešno komuniciranje v medosebnih odnosih! J «

MajčkaFoto: Nina Orešnik

V torek, 29. novembra 2011, se je v MDGL odvi-jala druga delavnica na temo »Komunikacija v medosebnih odnosih«, ki sta jo vodili Teja Simo-nič in Klavdija Jelen ob tolmaču Martinu Klepcu. Prva delavnica je bila na temo »Komunikacija med sestankom«. Tokrat smo se posvečali odnosu z drugimi.

KoMUNIKACIJANa delavnici smo najprej osvežili spomin in odgo-

varjali na vprašanje: »Kaj je komunikacija?«. Gre za izmenjavanje informacij za medsebojno sporazu-mevanje. Komuniciramo verbalno – z besedami in neverbalno – z mimiko, gibi telesa, glasovi,… Nekaj lahko povemo na različne načine.

Stavek lahko povemo na lep ali na grd način.

JAZ STAVKIPri komunikaciji z drugimi je pomembno, da komu-

niciramo na učinkovit način. Pri tem uporabljamo »Jaz stavke«. Jaz stavki vsebujejo opis objektivne situacije, opis posledic, ki jih ima konkretna situacija in čustva, ki jih občutimo.

Primer, kako lahko na lep način povemo »Zakaj me nikoli ne poslušaš?«:

»Ko ti razlagam zgodovino športa gluhih, imam občutek in vidim, da se tej temi izogibaš. To me spravlja v dilemo in ne vem, ali ti je ta tema všeč.«

Pomembno je, da pri prepiru ali kakšnih nespora-zumih uporabljamo svoje občutke in ne kažemo na druge, da so oni naredili nekaj krivega ali slabe-ga. Pri takšnem pogovoru je potrebno znati ostati mirne in potrpežljive volje ter na diplomatski način sporočati, kaj vse opažaš in občutiš.

Vodji tečaja in tolmač (z leve: Teja, Klavdija in Martin) Luštna igra

Prebiramo zgodbo in vsak napiše povzetek zgodbeUdeleženci spremljamo delavnico


deLAvNICA

Kaj ko bi izdelali svojo kozmetiko?v prijetnem in sproščenem vzdušju smo se v sredini decem-bra v prostorih Mestnega društva gluhih po krajšem uvodu podali v ustvarjanje čisto pravih kozmetičnih izdelkov.

Delavnica je bila sicer nekoliko skrajšana in poenostavljena, pa vendar je dosegla svoj namen. Pokazati, kako se iz pov-

sem vsakdanjih sestavin, ki se najdejo v gospodinjstvu ali na bližnjem travniku da narediti marsikateri negovalni izdelek. Seveda smo najprej spoznali osnovne sestavine s katerimi smo ustvarjali, in sicer:

– Zdravilne rastline, ki jih imamo v Sloveniji ogromno in števil-ne se lahko uporabi tudi v kozmetične namene. Uporabimo jih v obliki prahu, kot različne vodne izvlečke, oljne izvlečke ali alkoholne izvlečke. Iz njih lahko naredimo kopeli, uporabi-mo jih lahko za obrazne maske, odlične so v masažnih oljih, lahko so dodatek zobni pasti ipd.

– Rastlinska olja so bogata z vitamini, proteini in minerali. Hra-nilne snovi, ki jih vsebujejo, naredijo našo kožo lepo, gladko, mehko in prožno. Seveda je bolje uporabljati nerafinirana in hladno stiskana olja. Vsaj kakšno izmed olj imamo tudi doma, npr. oljčno olje, sončnično olje, koruzno olje, bučno olje, sezamovo olje ipd. Rastlinska olja so sestavina balzamov, krem, kopeli, peelingov, mil ipd.

– oljne izvlečke zdravilnih rastlin naredimo tako, da zdravilno rastlino za nekaj tednov namočimo v izbrano olje. To je lahko že naš končni izdelek ali pa ta oljni izvleček uporabimo za druge izdelke, kot so mazila, kreme, kopeli ipd.

– eterična olja so močno skoncentrirane dišave in jih uporab-ljam v zelo majhnih količinah. Poleg izrazitega vonja imajo tudi psihološke in terapevtske učinke. So čudovit, dišeč do-datek našim izdelkom, vendar pa moramo biti pri uporabi pazljivi.

– Čebelji vosek daje koži mehkobo, elastičnost in vlago. Je sestavina balzamov, mazil in krem.

– Med deluje antibakterijsko in v koži zadržuje vlago. Dodamo ga lahko v balzame, kreme, kopeli, obrazne maske, mila ipd.

– Glina je naravna mineralna zmes, stara več milijonov let. V domači kozmetiki jo uporabimo za peelinge, za obrazne maske, za mila, za šampon, za deodorant, za zobne paste ipd.

– Soda bikarbona kožo neguje in mehča, deodorira in jo zato uporabimo kot sestavino deodoranta, pa tudi zobne paste.

Izdelali smo kar 4 zanimive in uporabne izdelke, ki so jih udeleženci delavnice tudi odnesli. Najprej smo spoznali, kako se naredi kopalno ali masažno olje. Priprava je sila preprosta. V 10 ml olja nakapljamo 6 - 8 kapljic izbranega eteričnega olja, če delamo kopalno olje. Za masažno olje uporabimo le 2 - 3 kapljice eteričnega olje.

Nato smo izdelali toaletno vodico ali vodico po britju. Za to potrebujemo najprej malo alkohola v katerega dodamo ete-rična olja, nato pa dolijemo še destilirano vodo. Za toaletno vodico potrebujemo 5 - 7 kapljic eteričnega olja, za vodico po britju pa 2 - 3.

Verjamem, da je narava ustvarila vse, kar potrebujemo.

Najbolj zanimiv izdelek je bil gotovo balzam za ustnice. Iz čebeljega voska in kombinacije različnih rastlinskih olj in oljnih izvlečkov ter z dodatkom medu je nastal negovalni balzam za zimski čas.

Zadnji izdelek pa je bil deodorant, za katerega smo potrebo-vali belo glino, sodo bikarbono, kokosovo olje in eterična olja. Neobičajen, a učinkovit izdelek je uporaben celo leto.

Zanimiva in prijetna izkušnja za vse udeležene. Takih druženj in povezav bi prav gotovo moralo biti več, saj nas bogatijo in krepijo.

Delavnico sem pod okriljem društva Slovenski svet ustvarjal-nosti (www.ssu.si) izvajala Maja Rožac Mihovec ([email protected]). Sem poznavalka zdravilnih rastlin, ki se že več let ukvarjam z izdelavo domače naravne kozmetika, trdih in te-kočih mil, čistilnih sredstev in aromaterapijo. Z vseh naštetih področij pripravljam tudi delavnice, da se lahko ta uporabna znanja razširijo med vse nas, kajti verjamem, da je narava ustvarila vse, kar potrebujemo.

Maja Rožac MihovecFoto: Nina Orešnik

Pa poglejmo v slikah, kako so udeleženci uživali na delavnici


deLAvNICA

Življenjepis

v četrtek, 8. decembra 2011, se je v prostorih MdGL odvijala delavnica na temo Življenjepis, ki sta jo vodili Klavdija Jelen in teja simonič. Kaj je življenjepis?Življenjepis je pomemben dokument za delodajalce.

Opisuje naše pretekle izkušnje, prikazuje naše sposob-nosti, predstavlja naše rezultate, izkušnje, članstva, znanja raznih jezikov, uspehe, hobije, … Vse skupaj odraža našo osebnost.

DelodajalecDelodajalec je oseba, ki sprejema življenjepise in

pripravlja razgovore z namenom izbire kadrov. Pre-den pošljemo prijavo za delovno mesto, je dobro premisliti, kaj bi ga zanimalo – prej moramo pobrskati za informacijami, kdo je delodajalec in za kakšno delovno mesto gre. Pripravljeni moramo biti na vse, saj se zgodi, da nas dodatno nekaj vpraša, za kar pomislili sploh še nismo.

Kako se lotiti pisanja življenjepisa? Vzemite si nekaj minut časa zase in razmislite o

svojih dosedanjih položajih, ki ste jih imeli v podjetjih, o svojih dosežkih, izkušnjah, spretnostih in sposob-nostih. Pomembno je, da si odgovorite na vprašanja:

1. Kaj želim delati in kaj znam delati?2. s kakšnimi dosežki se lahko pohvalim?3. Kaj sem se naučil?Ko napišemo življenjepis, moramo napisati resnične,

konkretne, aktualne stvari. Kar smo nekoč znali in se-daj pozabili, ne napišemo v življenjepis. Ko napišemo vse, kar življenjepis zahteva, ga pregledamo še enkrat in se vprašamo, ali vse to, kar smo napisali, res odraža nas. Sem to res jaz? Sem ponosen na napisano? Sem podal pomembne podatke? Je življenjepis razumljiv in čitljiv? Nato prosimo nekoga, da ga prebere, če bi morda našel kakšne nejasnosti in pravopisne napake.

Kaj so naši cilji?Kje se vidim čez nekaj let? Ali želim delati v tem

podjetju? Pomembno je, da poiščete tisto delo, ki vam je bolj všeč in da imate reference (potrdila, mnenja), ki jih pridobite od delodajalcev, pri katerih ste delali kot dijak ali študent preko študentskega servisa, ali pa, ko ste sodelovali pri kakšnem projektu, kot prostovoljec,… Vse to šteje! Pridobite jih! Z njimi pokažete, da imajo drugi o vas dobro mnenje in ste oseba, ki jo je vredno zaposliti.

Kako pravilno napisati življenjepis?Poglejte na spletno stran: www.mojazaposlitev.si/

kariera/obvezni-elementi-zivljenjepisa

Nekaj spletnih strani z življenjepisi: Moja zaposli-tev; Europass; MojeDelo; Zavod RS za zaposlovanje; E-študentski servis; Adecco; Portal za iskalce zaposlitve.

MajčkaFoto: Nina Orešnik

UdeleženciVoditeljica razlaga, kaj so pridobljena znanja in veščine

Majčka skrbno zapisuje bistva, ostali pa budno spremljajo

Ali veste, kje se to nahaja?

»Sedemglavo« drevo z eno korenino s po-sevki. Žal ne vemo imena, ne njegove zgodo-vine, je pa fascinantno zaradi svoje širine in višine. Uganete, kje se to drevo, ki v poletnem času v centru mesta daje veliko sence, na-haja? Odgovor pošljite ured ništvu OT do 15. marca 2012.

Uredništvo OT

»Sedemglavo« drevo


OBISK

Obisk na Zavodu za gluhe in naglušne LjubljanaMoja vizija o sodelovanju z Zavodom za gluhe in naglušne (ZGNL) ima že sivo brado. Pred več leti so bili tudi konflikti

z ZGNL, z bitko za pravico otrok do svojega jezika – znakovnega jezika. Še sedaj je med odraslimi tiha nejevolja zaradi slabe izobraženosti naših otrok. To se je sedaj nekako umirilo, čeprav znakovnega jezika še ne priznavajo za obvezni šolski predmet. Vzrokov je več, med njimi tudi ta, da še nimamo poenotenega slovenskega znakovnega jezika. Verjamem pa, da se bo to prej ali slej uredilo in bo sistem šolanja gluhih enakovreden šolanju gluhih v razvitih zahodnih državah.

Tako smo se povezali s stroko ZGNL in direktorico in izrazili željo, da odrasli gluhi sodelujemo z njimi. Namen našega sodelovanja je v prostovoljstvu, da učencem in dijakom posredujemo naše življenjske izkušnje, da dobijo neko predstavo o odraslosti po zaključku šole. V obliki delavnic bi jim dali možnost razumevanja samostojnosti, pozitivno samopodobo, delovne navade in še marsikaj, kar zahteva življenje od vsakega izmed nas. Vse bi potekalo v sproščeni komunikaciji, da se odpre zaupanje drug do drugega.

ZGNL je našo ponudbo z veseljem sprejel. Po prvem sestanku s psihologom g. Kuharjem in go. Katjo Krajnc, smo se do-govorili za termin obiska na ZGNL. Uspelo mi je dobiti gluhe prostovoljce, sposobne in željne dela z učenci in dijaki. To so Tanja, Majčka, Nina, Robi Lah, Mladen in jaz. Tako smo pri g. Kuharju dobili prve informacije o prostovoljstvu, tudi Etični kodeks organiziranega prostovoljstva in se dogovorili, kaj oziroma kje kdo vidi sebe. Vsak je povedal svoje mnenje, vodstvo pa odloča, kje in kdaj bi začeli. Če bo treba, bi pomagali tudi pri nalogah, ki otrokom niso jasne, itd.

Upam, da bosta naš trud in čas pokazala, da je takšna oblika sodelovanja vredna zaupanja in medsebojne pomoči. Ko bo čas, bomo o rezultatih tudi poročali, do takrat pa držimo pesti za dobro naših otrok, kajti le-ti bodo nekoč tudi člani naših društev širom Slovenije.

Meri

V ljubljanski mestni hiši je začasni župan Aleš Čerin sprejel kitajsko delegacijo

za otroke s posebnimi potrebami. »Most sporazumevanja in prijateljstva« je gle-dališki projekt Društva ustvarjalcev Taka Tuka, ki deluje v Ljubljani in sodeluje tu-di s Kitajci. Organizatorji so bili: Društvo ustvarjalcev Taka Tuka, Društvo gluhih uči-teljev Slovenije, univerza na Kitajskem in šola za specialno izobraževanje otrok s

OBISK

Kitajska delegacija za otroke s posebnimi potrebamiposebnimi potrebami na Kitajskem. Gre za izmenjavo. Letos med poletnimi počit-nicami bodo gluhi in slišeči otroci odpo-tovali na Kitajsko, kjer bodo ostali 14 dni, oktobra pa pridejo kitajski otroci v Slove-nijo, kjer bo zaključna kulturna prireditev, ki jo bodo predstavili gluhi in slišeči otroci iz Slovenije in Kitajske.

Članek in fotografije: MajčkaTolmačica SZJ in začasni župan

Obiskovalci so tudi prišli spremljati dogodek Učitelj igre odpel pesem, ki jo je spesnil iz srca

Z leve (učitelj igre, učiteljica gluhih, prevajalka iz slo. v ang. jezik, tolmačica SZJ, prevajalka iz ang. v kitajski jezik, učiteljica gluhih, vodja projekta)

Igra »Helen Keller« Skupinska slika

Majčka v družbi Kitajcev


Who is PDW? (ali prevedeno v naš jezik: »Kdo so pdW«?) Najbrž se sprašujete, kaj pomeni kratica PDW? Morda boste v kratkem zasledili informa-cijo o ženski odbojkarski ekipi, imenovani pdW. Kratica namreč pomeni power deaf Woman (prev. Močne gluhe ženske), ki jo sestavlja prijetna skupina mladih žensk, gluhe odbojkarice, ki s svojo energičnostjo in močnim športnim duhom »dvigujejo krila« na dvoranskih tleh.

Kdo sestavlja žensko ekipo PDW? Zanimivo je, da so se zbrala dekleta iz različnih društev iz celotne Slovenije,

in sicer Ljubljane, Celja, Maribora in Novega mesta. V pri-četku, torej spomladi 2011, je bilo kar 10 žensk, v jeseni pa se je to število zmanjšalo na 8 žensk. Seveda ni skrivnost, katere so te mlade ženske, ki so jeseni 2011 sestavljale ekipo: naša navihana kapetanka Majčka Kuzma iz MDGL, dobra strateginja Valerija Škof iz Celja, naša nadzornica Nina Orešnik iz MDGL, razigrana Petra Šiler iz Novega mesta, avtorica tega članka J Simona Drev iz MDGL, huda napadalka in najmlajša soigralka naše ekipe Daša Peperko iz Celja, naši pridni rezervistki Gordana Steklasa iz Celja in Ksenija Podlogar iz MDGL. Dolgo časa so se v njihovih glavah skrivale skrite želje, da bi nekoč bile pomemben del odbojkarske ekipe in morda tudi prispevale k razvoju Slovenske gluhe ženske reprezentance v odbojki. Ideja, da se nekako ustvari odbojkarska ekipa, sta se za začetek našli dve brihtni glavici, Majčka Kuzma in Valerija Škof, in po tehtnem razmišljanju stkali načrt, kako bi to dejansko uresničili. V pričetku pomladi sta se prijavil na razpis za odbojkarske tekme na Športni zvezi Celje, nakar sta po njuni odobritvi prijave pričeli iskati dobre in zagnane gluhe odbojkarice. V spomladanskem delu turnirjev (maj, junij 2011) je bilo več žensk (10 oseb) in so na turnirjih pričele spoznavati druga drugo (način sprejemanja žoge, obrambe, napadanja in vsekakor tudi način prejemanja poraznih in zmagovalnih točk). V jesenskem delu (oktober, november 2011) pa se je ta ekipa zmanjšala na 8 žensk, saj so ugotovile, da je smiselno imeti le dve rezervi, osta-lih 5 žensk pa sestavljajo trdno strukturo tima (najboljša napadalka, podajalka in seveda obramba). Trenutno v jesenskem delu na vsakem turnirju, postavlja ekipa trden temelj za uspešno sodelovanje skozi razpravo, ki sledi po vsaki tekmi.

Kot ste že opazili na slikah, je bila za ekipo velika prido-bitev DRESI, za kar je treba zaslugo pripisati Valeriji, ki je skrbno izbrala barvo majčk kot tudi kvaliteten material, celotna ekipa pa je izbirala ideje za dizajn.

Kaj več si lahko tisti, ki obvladate miško in računalnik, pogledate na spletni strani Športna zveza Celje http://www.szc.si/ ali pa pokukate na facebook, kjer vtipkate ime naše skupine Power Deaf Women in si lahko ogledate naše slike med igro.

Prispevek o PDW si lahko ogledate tudi na spletni TV ZDGNS:http://www.zvezagns.si/ostalo/powerdeaf-women

Simona DrevFoto: Mateja Kanalec

ŠPORT

Who is PDW?


Na novembrski redni seje športne sekcije MDGL so kapetani glasovali za naj športnike v letu 2011. Na

podlagi rezultatov je predsednik športne sekcije MDGL dal na razpolago več imen, ki so jim kapetani po svoji presoji dali svoj glas. Rezultati glasovanja so počakali do predno-voletne zabave, kjer jih je po običajnem redu razglasil sam predsednik športne sekcije MDGL.

Glasovi kapetanov so bili zelo tesni, razen pri ekipi leta. Gremo po vrstnem redu: športnica leta 2011 je postala balinarka Anica Milošič, ki si je ta naslov zaslužila z 2. me-stom na DP v balinanju in s tem, da je prispevala k dobri igri v ekipi. Športnik leta je prvič postal igralec bowlinga Janez perčič, ki je v letu 2011 navduševal z zmagami na mednarodnih turnirjih in prispeval k igram v ekipi. Za ekipo

ZAHVALA

V imenu MDGL in njegove športne sekcije se za-hvaljujem Gimnaziji Moste, ravnateljici ge. Špeli Škof Urh in tajnici ge. Marjeti Belak za uporabo njihove športne dvorane, ki je omogočila odlič-ne treninge odbojkarski ženski ekipi v okviru priprav na udeležbo na mednarodnem turnirju v Mariboru.

Robert Žlajpahvodja športne sekcije MDGL

PDWV soboto, 7. in 14. januarja ter 15. januarja smo

imele odbojkarice PDW prvi skupni trening s slišečo trenerko Nino Košir in tolmačico sloven-skega znakovnega jezika Tinkaro Belčič. Dekleta smo se želela dobro pripraviti na mednarodni turnir v Mariboru, ki se je odvijal 28. januarja 2012. Iz MDGL-ja so v ekipi Nina Orešnik, Simona Drev, Ksenija Podlogar in kapetanka ekipe Maja Kuzma. Ostale so bile iz drugih društev. Treningi so bili zelo intenzivni, ugotovili smo slabosti in prednosti posameznic, vsaka je poskusila različne vaje in tehnike. Trenirale smo v Gimnaziji Moste, kjer smo imele dvorano v brezplačni uporabi, za kar je poskrbel Robert Žlajpah. Ekipa PDW se mu iz srca iskreno zahvaljuje!

Trenerko Nino Košir smo plačale same iz svo-jih žepov. Trenerka v nas vidi možnost velikega napredka. Možnost za nastanek slovenske re-prezentance gluhih v odbojki za ženske obstaja! tudi njej in tolmačici tinkari Belčič se ekipa pdW iskreno zahvaljuje za vse!

Majčka

ŠPORT

Športniki MDGL 2011

Športniki leta 2011 (z leve: Anica, Janez, Simona, Maja in predsednik športne sekcije Robert)

leta ni bilo nobenega dvoma, to je postal ženski ekipni dvojec v odbojki na mivki, Maja Kuzma in Simona Drev. Obe zelo navdušujeta kot tandem z zelo dobrimi igrami in zmagami na različnih mednarodnih turnirjih, sta pa tudi večkratni zaporedni državni prvakinji v odbojki na mivki.

Predsednik športne sekcije jim je razdelil plakete za nazive naj športnikov leta 2011.

Športna sekcija MDGL čestita vsem članom – šport-nicam in športnikom – za dobre uspehe v letu 2011 in jim v prihajajočem letu želi še več dobrih uspehov in slajših zmag. Predvsem pa brez hudih poškodb.

Robert ŽlajpahFoto: Indira Vehbić

NAPOVEDNIK ŠPORTNIH DOGODKOVFEBRUAR:

25. februar: dp v bowlingu – posamično in dvojice – organizator DGN SEVERNE PRIMORSKE – verjetna lokacija: BC Magma X, Industrijska 11, Nova Gorica

MAReC:

3. marec: dp v šahu – organizator dGN CeLJe – lo-kacija: naknadno 16. marec: dp v bowlingu/trojice – organizator dGN POMURJA – verjetna lokacija: Maximus 24. marec: dp v dvoranski odbojki M/Ž – organizator DGN LJUBLJANA – lokacija: naknadno

točne informacije (začetek in lokacija tekem) bodo objavljene na oglasni deski, ko prejmemo vabila iz omenjenih društev. Datumi športnih dogodkov se lah ko spreminjajo na podlagi obvestila organizatorja.

Spremljajte vse razpise, objavljene na oglasni deski MdGL!

Robert Žlajpah,predsednik športne sekcije


Športna zveza gluhih Slovenije vsako leto skliče sejo predsedstva športnih sekcij društev gluhih in naglušnih. Seja je na decembrsko

soboto potekala v prostorih DGN Ljubljana. Obravnavali smo poročila in sprejemali sklepe ter izbrali organiza-

torje državnih prvenstev v različnih športnih panogah. Najpomemb-nejši del seje ŠZGS je bilo sprejetje novih pravilnikov ŠZGS, ki bodo zamenjali ohlapne starejše pravilnike. Novost so tehnični pravilniki za posamezne športne panoge, ki bodo imele svoja pravila glede

ŠPORT

Utrinki s seje ŠZGS

NOVOST

Naročanje tolmačev preko klicnega centra

z okvaro sluha – možnost naročanja tolmačev.

S tem klicni center sledi željam uporabnikov, ki so izrazili željo, da preko klicnega centra lahko naročijo tudi tolmača. Naročanje tolmača preko klicnega centra je možno le za registrirane uporabnike. Vsi dosedanji načini naročanja tolmačev preko SMS sporočila, mobilne številke združenja (031 354 600, 031 752 554) in spletnega obrazca ostanejo še naprej v veljavi.

Ker Klicni center za osebe z okvaro sluha deluje 24 ur na dan vse dni v letu, ni več potrebe po dežurnem telefonu (041 789 555) in je s 1. novembrom 2011 ukinjen.

MDGL

oRGANIZAtoRJI dRŽAvNIH pRveNstev ŠpoRtNe ZveZe GLUHIH SLOVENIJE ZA LETO 2012

Panoga Predvideni datum Organizator

BOWLING – POSAMIČNO/DVOJICE 25.2.2012 DGN SEVERNE PRIMORSKE –

N. GoRICAŠAH – POSAMIČNO IN EKIPNO 3.3.2012 dGN CeLJe

BOWLING -TROJICE 16.3.2012 DGN POMURJA - MURSKA SOBOTA

ODBOJKA M/Ž 24.3.2012 DGN LJUBLJANA

BALINANJE – POSAMIČNO 12.5.2012 DGN KOPER

ORIENTACIJSKI TEK 2.6.2012 dGN CeLJe

ŠPORTNI RIBOLOV 16.6.2012 DGN POSAVJA - KRŠKO

ODBOJKA NA MIVKI M/Ž 25.8.2012 DGN PODRAVJA MARIBOR

BALINANJE - EKIPNO 1.9.2012 AURIS KRANJ

FUTSAL 6.10.2012 MDGN VELENJE

KOŠARKA - TURNIR po dogovoru DGN LJUBLJANA

KOLEDAR TURNIRJEV (ORGANIZATOR MDGL) ZA LETO 2012

Panoga Predvideni datum

Možna lokacija

KOŠARKA – VETERANSKI TURNIR 21.4.2012 Gimnazija Moste

POHOD »100« GLUHIH NA ŠMARNO GORO 19.5.2012 Šmarna Gora

ŠPORTNI PIKNIK 9.6.2012 po dogovoru

2. MT V ODBOJKI NA MIVKI M/Ž 30.6.2012 ILIRIJA

TENIS SEPTEMBER po dogovoru

KOSTANJEV PIKNIK IN TURNIR V BALINANJU 13.10.2012 KRIM ali ŠD INVALID

MT V BOWLINGU 20.10.2012 BK 300

ŠAH »Memoriam Jože Kerec« 10.10.2012 MDGL

vrste tekmovanj na DP. Začeli bodo veljati s podpisom predsednika Športne zveze gluhih Slovenije, g. Špana.

Za leto 2012 je MDGL kandidiralo za organizacijo dveh DP, in sicer za organizacijo DP v balinanju in odbojki. Žal MDGL v letu 2012 ne bo organiziralo DP v nobeni športni panogi, kar pomeni, da je MDGL v mirovanju. Oglejte si tudi tabelo, kje in kdaj bodo potekala državna prvenstva in turnirji, ki jih organizira MDGL.

Robert Žlajpah,vodja športne sekcije MDGL

Računalniški tečaj

V društvu se izvajajo računalniški tečaji. Na računalniškem tečaju boste pridobili nadaljevalna znanja dela z računal-niškimi programi. Računalniški tečaj poteka vsako sredo dopoldne od 11:00 do 12:00 in popoldne od 14:00 do 16:00. Tečaj bo trajal eno šolsko uro, tj. 45 minut.

Poučeval vas bo g. Robert Žlajpah.Če koga zanima računalniški tečaj, se naj oglasi v društvu

in se prijavi. Računalniški tečaj je dobra priložnost za obo-gatitev vašega znanja, ki ga boste zagotovo potrebovali, saj smo v obdobju informacijske tehnologije.

Uredništvo OT

RAČUNALNIŠKITEČAJ


priključite se nam v:FOLKLORNI SKUPINI VESELJE:pridite in se nam priključite vsak četrtek od 17. do 19. ure, v prostorih ČS CenterVodmat, Grablovičeva 28

ODBOJKI:vsak petek od 19.30 do 20.15na Osnovni šoli Hinka Smrekarja v Šiški

BOWLINGU:vsak torek od 16. do 18. ure v BK 300 v Dravljah

BALINANJU: vsak torek popoldne na igrišču ŠD invalid(Vodmat)

ŠAHU:vsako sredov prostorih društva, Trubarjeva ulica 24

TELOVADBI ZA STAREJŠE: vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 10. ure v športnem klubu Chagy na Vojkovi 58

sReČANJU UpoKoJeNCev:vsak prvi ponedeljek v mesecu od 17. ure dalje v prostorih društva

ZBRIstIMo sI MoŽGANe

REBUSI

R

Pripravil: Vinko Cepec Oblikoval: Janez Turk

REBUS

Rešit

ev: V

AR o

val n

i zid

= v

arov

alni

zid


REBUS

Rešit

ev: E

R OT

(b)ik

a =

Eroti

ka


REBUS

Rešit

ev: S

lik

ovni

Z n

a K

= sli

kovn

i zna

k

1 2 6 5 9

6 5 1 9 4

8 9 3 7 6

5 7 3 9 4

2 1 4 5 7 8

6 3 2 7 9

8 6 4 9 2

7 9 5 6 4

4 9 8 3 1 7

3 2 7 8 5

7 5 1 9 3

8 9 3 7 6

5 3 9 8 4

2 1 4 7 3

6 1 7 9 5

8 5 4 9 2

1 9 2 6 4

4 2 6 5 7

S

U

D

O

K

U

DOGAJALO SE JE V LETU 2011

Documents

Odmev tišine 1-2 2012