Odmev tišine 11-12 2011

G L A S I L O M E S T N E G A D R U Š T V A G L U H I H L J U B L J A N A

O D M E V T I Š I N E

LETNIK XIII – ŠTEVILKA 11–12NOVEMBER–DECEMBER 2011

Vsem bralcem OT, članom in članicam, sodelavcem, tolmačem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2012

DRUŠTVO

ODMEV TIŠINE 2 NOVEMBER–DECEMBER 2011

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; Lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Honigsman, Simona Drev.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Hönigsman, Simona Drev.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

Na naslovnici:Majčka na nastopu(Foto: Robert Žlajpah)

UVOD

Predsednikovo okno

Dragi bralci OTZaradi velikega povpraševanja po glasilu OT vas (ti-sti, ki osebno prevzamete v društvu) naprošamo, da vzamete 1 izvod. Želimo vam še vedno obilo užitkov pri branju in gledanju slik v našem glasilu.

Uredništvo OT

Dragi bralci!

Pričujoča številka OT je zadnja v letošnjem letu. Sta-ra navada je, da ob zaključku leta predstavimo tudi naše uspehe dela in kaj nam ni uspelo izpeljati. Letos je bil volilni občni zbor, izvoljeni so bili novi člani v delovnih telesih, prav tako sta se zamenjala predsednika društva. Celo leto se je intenzivno dela-lo, kar ste, upam, tudi sami opazili. Vsa dogajanja so bila tudi zabeležena v OT in na spletni strani dru-štva. Imeli smo odlično organiziran in izveden kulturni program ob praznovanju Mednaro-dnega dneva gluhih na Mesarskem mostu. Prav tako smo imeli nekaj piknikov, predavanj, de-lavnic, pohodov, športnih srečanj, rednih vaj in nasto-pov naših plesalcev »Veselje« in popevkaric »Solze«. Redno je tudi izhajalo, v dvomesečnih pre-sledkih, glasilo OT. Pa še marsikaj je bilo, da vsega ni enostavno zapisati. Dvakrat smo poskušali organizirati izlet, a obakrat se nam ni posrečilo. Pa ne po naši krivdi, kajti prijave so bile nihajoče, da se je na koncu izkazalo za nemogoče za peščico ljudi naročiti avtobus, ki ni poceni. Upajmo, da bo v prihajajočem novem letu ta manjko porav-nan in bo bolj veselo.

Da je delo celo leto lepo potekalo, da so se pro-grami izvajali tekoče, tu moram posebej povedati, da to ne bi bilo mogoče izpeljati, če v društvu ne bi imeli srčnih ljudi kot so sekretarka Indira, sodelavec Igor, Nina, Robi, Majčka, Vinko, Sandi, člani UO … in še mnogi neimenovani. Jasno, kar je bilo narejenega v tem letu, ne bi bilo mogoče narediti brez vas, dragi člani in članice. Zato se vsem iz srca zahvaljujem, da smo lahko skupaj delali v dobro nas vseh. Verjamem in upam, da bomo drugo leto enako ali še več nare-dili kot smo do sedaj.

Dragi bralci, vsi vemo, saj veliko beremo in »po-slušamo«, kaj vse se dogaja v svetu in pri nas doma. Gre za finančno in gospodarsko krizo, za zmedo, o kateri mi, navadni ljudje, nimamo pojma, še manj

pa razumemo, zakaj se vse to dogaja. Mnogi se sprašujejo, zakaj ni več služb, zakaj so stečaji podje-tij in odpuščanje delavcev, zakaj se pokojnine, ki so že tako skromne, ne dvignejo, zakaj plače ne gredo gor, doma pa so otroci in obveznosti s položnicami.

Tisoč in eno vprašanje brez odgovora. V teh težkih časih, ko so prenekateri ljudje,

tudi nekateri naši člani, v stiski, jih je sram povedati ali prositi za

pomoč in raje tiho trpijo. Ker smo v društvu vsi ena druži-

na, poskusimo tem ljudem pomagati.

Mesec december je praznični mesec, saj so pred nami trije prazniki (Miklavž, Božič, Dedek Mraz). Teh praznikov se najbolj veselijo in čaka-jo naši najmlajši, ker so

možje v belem kožuhu, z dolgo belo brado in ku-

čmo na glavi, zanje neki do-bri možje z darovi. Odrasli pa

imamo v teh nepredvidljivih ča-sih druge sanje in želje, tj. da smo

zdravi, da bi družini zagotovili kolikor toliko lepo življenje, da bi zmogli vsa bre-

mena in skrbi mirno zvoziti naprej. Zatorej, dajmo, odprimo svoje srce vsem tistim, ki jih imamo radi, podarimo jim najdragocenejše, kar imamo – iskren nasmeh z žarom v očeh, topel objem in poljub za srečo in ljubezen še dalje …

Dragi bralci, vsem, vsakemu posebej, iz srca vo-ščim lepe in prijetne praznike – vesel Božič in sreč-no novo leto 2012.

Vaša predsednica Meri

NOVEMBER–DECEMBER 2011 3 ODMEV TIŠINE

V prejšnji številki glasila OT je bilo postavljeno prvo vprašanje, tj. ali veste kje se nahajajo čevlji, ki visijo na zraku. Pravilni odgovor je: visijo na Trubarjevi ulici. Vsakič, ko pridete v naše društvo po Trubarjevi ulici, poglejte malo gor in boste za-gledali čevlje. Drugo vprašanje se je glasilo, zakaj čevlji visijo? Naša zvesta bralka Nina Jeranko je odgovorila, da se morda sušijo in zračijo. Dober odgovor. J Če pomislimo, kako dolgo stojijo v zraku, noč in dan, v mrazu in dežju,… Pravih od-govorov je veliko. Bodite kreativni in domišljavi in ustvarite svoj odgovor. Ali veste, zakaj imajo buče v mesecu oktobru nek poseben namen? Naša bralka Nina Jeranko je odgovorila, da zato, ker je na zadnji dan meseca oktobra noč čarovnic. Buče so naša tradicija. Ob misli na njih rečemo, da smo v jesenskem času in da bomo ustvarjali za noč čarovnic,… Pri nas doma smo imeli toliko buč, da smo jih uporabili za okras.

Buče pozirajo pred fotoaparatom JUredništvo OT

Foto: Tanja Kuzma

Dragi zvesti bralci in bralke! Prihaja prijetno bo-žično vzdušje. Okrašene jelke, hiše, prostori,…

Mmm… Že sama misel na to da nostalgijo, da bi že bil Božič tukaj. In da bi se ob Božiču čas vrtel zelo počasi in da bi ob njem uživali tako in toliko, kolikor si želimo. Ob tem pa si pripovedujemo lepe pripovedke, kaj se nam je do sedaj zgodilo in kaj bi se morda še lahko zgodilo.

V mesecu oktobru in novembru je MDGL marsi-kaj priredilo, pripravilo, organiziralo. Ko pregledujem član ke, opažam, da smo se v jesenskem času zelo posvetili kulturi in dejavnostim, primernim za jesenski čas.

Kostanjev piknik, tombola, martinovanje, razne de-lavnice. To so najbolj znane in tradicionalne aktiv-nosti. Bowling je šport, ki je v teh mesecih tudi najbolj odmeval. Naši člani so dosegali vrhunske rezultate. O teh aktivnostih poroča stalni dopisnik, Robert Žlajpah.

Odvijal se je tudi gledališki festival. Jaz in Nina Rupnik sva prikazali skupni nastop, jaz pa tudi svojo monoigro. Več o tem si preberite v glasilu.

V naslednji dvojni številki glasila OT vas bomo zagotovo »začarali« s kupom slik o našem skupnem druženju, ki se bo odvijalo 17.12.2011 v Ljubljani. Pridite in preživite čaroben trenutek z nami!

Tako hitro bežijo trenutki, da bomo kmalu sto-pili v novo leto. Naj bo mesec december čaro-ben in zasnežen. Preživite ga koristno, kreativ-no, domišljijsko, nasmejano, toplo, energično, zdravo, ustvarjalno! Želim vam vesel Božič in srečno ter navdihov polno novo leto 2012!

Majčka

Pismo urednice

AKTUALNO

Izlet ŠvicoV prejšnji dvojni številki glasila OT ste lahko prebrali vabilo

na izlet v Švico, ki v vsakem letnem času privablja svetov-ne popotnike, smučarje in pohodnike v svojo izjemno lepo pokrajino, visokogorske masive, jezera in reke, slapove in čudovita stara mestna jedra. Njena raznolikost je njena odlika; vsaka dolina je svet zase, vsako jezero obkrožajo drugačne silhuete, vsaka gora je oblikovana po drugačnem navdihu, ...

Do Švice bomo potovali z vlakom – Ledeniški ekspres, po-tovanje bo trajalo 3 – 4 dni (2 nočitvi); prevoz: avtobus – vlak

Cena izleta v primeru udeležbe 45 oseb je 298€/osebo.Izlet je predviden v mesecu maju 2012, točen datum od-

hoda vam bodo iz MDGL sporočili naknadno. Za več informacij pokukajte v prejšnje glasilo OT, v kolikor

pa želite podrobne informacije, pa pridite v MDGL in prebe-rite obvestilo na oglasni deski. Za dodatna vprašanja so vam na voljo tudi v društvu.

Uredništvo OT

Voščilo Dragi bralci in bralke OT!

Leto 2011 odhaja. Če se sedaj za trenutek ozremo na začetek leta, lahko vidimo, kaj vse smo do sedaj uresni-čili. Uredništvo OT se je, kot že od začetka izdajanja OT dalje, trudilo vsem vam prikazati ter predstaviti informacije iz življenja gluhih in naglušnih ter aktivnosti društva. Upamo, da nam je uspelo, kajti brez vas OT sploh ne bi obstajal.

Vi ste naša podpora in zagon

V letu 2012 vam želimo veliko sreče, ljubezni, vese-lja, zdravja, energičnih in domišljijskih dni, in polno vrečo smeha ter obilo užitkov ob nadaljnjem branju glasila Odmev tišine. Naj vam besede ne bodo pretež-ke in naj vas ne bo strah vprašati, kaj pomeni kakšna beseda ali vsebina. Vedno smo tukaj ljudje, ki vam jih bomo radi razložili. Pogumno naprej!

Uredništvo OT


Tretjega dne konference Svetovne zveze gluhih (WFD) in Evropske zveze gluhih (EUD) v Ålu na Norveškem so

se udeleženci osredotočili na iskanje pozitivnih primerov s področja izobraževanja gluhih, gluhe skupnosti in razvoja politike znakovnega jezika.

Znakovni jezik ne ovira razvoja govoraDan se je začel s ključno predstavitvijo dr. Petra C. Hau-serja z Rochesterskega Inštituta za tehnologijo (ZDA), ki je predstavil nedavne izsledke nevroznanstvene in psiholin-gvistične raziskave gluhih in naglušnih. Raziskava je ovrgla zelo razširjeno prepričanje, da lahko učenje znakovnega jezika moti učenje govora. Ugotovil je, da učenje znakov-nega jezika celo izboljša razvoj govora pri otroku. Glede na ugotovitve dr. Hauslerja je pomembno, da slišeče družine sprejmejo, da je njihov otrok gluh, ne pa, da ga vidijo kot motenega. Poudaril je tudi pomembnost gluhih men-torjev in modelov pozitivnih vlog tako za gluhe kot tudi naglušne otroke in njihove starše.

Potrebujemo močno gluho skupnostPredsednik Nacionalne zveze gluhih Ugande g. Amb rose Murangira je predstavil borbo ugandske skupnosti gluhih in izobraževanje gluhih v obdobju od 60-ih let do danes. Ključna lekcija, ki se je lahko naučimo od Ugande, je, da obstaja potreba po močni gluhi skupnosti, ki lahko vpliva na izobraževalno politiko in na odnos družbe do dvojezič-nega izobraževanja.

Politika znakovnega jezikaDirektorica razvojnega oddelka Finske zveze gluhih ga. Kai-sa Alanne, je predstavila finski primer načrtovanja politike znakovnega jezika, ki vsebuje poglobljeno analizo razvoja,

na podlagi katere je nastal program jezikovne politike za znakovne jezike, ki je bil sprejet leta 2010. Finski primer nam kaže, da kljub temu, da je znakovni jezik priznan v ustavi, pravna obveza še ne pomeni nujno tudi jamstva, da bodo jezikovne pravice uresničene v praksi. Medtem, ko Finska zveza gluhih nadaljuje svoje delo na nacionalni ravni, spodbuja razvoj jezikovnega načrtovanja v drugih državah skozi njihove razvojne programe.

Gallaudet postaja popolnoma dvojezična univerzaDr. Dirksen Bauman, koordinator Urada za dvojezično poučevanje in učenje z Univerze Gallaudet je vzpostavil dvojezično misijo, ki je bila sprejeta leta 2007. Jezikovne in komunikacijske sposobnosti študentov so ovrednotene tako v ameriškem znakovnem jeziku kot tudi v angleščini, medtem ko so bile v preteklosti v glavnem ovrednotene v pisni angleščini. Te spremembe v učnem načrtu Gallau-deta so del procesa nastajanja popolnoma dvojezične univerze.

Zakonodajo spraviti v praksoGa. Berglind Stefánsdóttir, predsednica EUD in g. Colin Allen, predsednik WFD, sta izjavila: »Današnja seja je dokazala, da priznanje znakovnih jezikov v nacionalnem pravu ni dovolj. Nacionalni in regionalni udeleženci in po-litiki morajo zagotoviti, da se zakonodajo spravi v prakso in da se jo izvaja, tako da bodo lah ko gluhi otroci uživali človekove pravice v polnem obsegu in postali enakopravni državljani.«

Prevod in priredba:Sandi Lakner

Vir: http://eud.eu/news.php?action=view&news_id=168

PRAVICE

Znakovna dvojezičnost je človekova pravica, ne privilegij

E-uprava za gluhe in naglušneSe vam je rodil otrok, želite novo osebno izkaznico ali

drug dokument, bi se radi seznanili z možnostmi pri-dobitve sredstev za šoloobvezne otroke in izobraževanje otrok, kaj lahko uveljavljate kot brezposelna oseba, kako se lahko vključite v zdravstveno zavarovanje, kakšne možnosti imate kot invalid, kakšne so vaše možnosti za pridobitev pravice kot starejša oseba, upokojenec?

Vse te informacije lahko dobite na e-upravi.

Gluhi in naglušni uporabniki e–uprave lahko spremljate vsebine s pomočjo tolmača za slovenski znakovni jezik. Vsebine, ki jih lahko gledate s tolmačem, so označene z ikono modrega ušeska .

Za pomoč pri uporabi storitev javne uprave se lahko gluhi in naglušni uporabniki obrnete na klicni center za osebe z okvaro sluha na številko 031 777 600.

Seznam storitev e – uprave, ki si jih lahko ogledate s pomočjo tolmača:

DRUŽINA IN OTROCI: •Do katerih prejemkov smo upravičeni kot družina

•Želim uveljavljati pomoč ob rojstvu otroka •Pridobitev otroškega dodatka •Želim uveljaviti pravico do dopusta za nego in varstvo otroka •Pridobitev subvencije za znižano plačilo vrtca in za opro-stitev plačila za drugega in nadaljnje otroke, ki so hkrati v vrtcu

OSEBNA STANJA IN DOKUMENTI, PRIJAVA PREBIVALI-ŠČA: • Izdaja osebne izkaznice • Izdaja potnega lista

ŠOLA, IZOBRAŽEVANJE, MLADI: •Pravica do subvencionirane šolske prehrane •Uveljavljanje pravice do brezplačnega prevoza v šolo •Pridobitev državne štipendije •Želim pridobiti subvencijo za bivanje v študentskem domu oz. pri zasebniku

DELO IN ZAPOSLITEV: •Kakšne pravice imam kot brezposelna oseba •Registracija brezposelnih oseb in iskalcev zaposlit ve


Dvojezično izobraževanje je edini način, na kate-rega lahko gluhi otroci dobijo enake možnosti in

jim je omogočeno, da postanejo polnopravni drža-vljani. Tako se je glasil končni zaključek konference o znakovnem jeziku v Ålu na Norveškem, ki so ga organizirali Svetovna zveza gluhih (WFD), Evropska zveza gluhih (EUD) in Eksperimentalni kolegij v Ålu.

Postati dvojezičen v nacionalnem znakovnem je-ziku in pisnem jeziku države prebivanja je temeljna pravica gluhih otrok. Nacionalni znakovni jeziki so materni jeziki gluhih in edini jeziki, ki jih lahko usvo-jijo v popolnosti in brez nepotrebnega napora.

Za delovanje v družbi je za gluhe otroke nujno, da postanejo spretni tudi v pisnem jeziku države. Zaradi tega mora biti v izobraževanju otrok zagotovljena dvojezičnost v pravem pomenu besede kolikor je mogoče zgodaj in skozi celotno obdobje izobraže-vanja, vključno s programi vseživljenjskega učenja.

Namenjati pozornost potrebam gluhih otrok

WFD in EUD pozivata udeležence v izobraževan-ju, da namenjajo pozornost potrebam gluhih otrok tako, da podpirajo tako usvajanje znakovnega jezika kot tudi učenje pisnega jezika države. WFD in EUD pozivata nacionalne in regionalne vlade, da name-nijo pozornost Bruseljski dekleraciji z 19. novembra 2010, ki določa pravico gluhih in naglušnih uporabni-kov znakovnega jezika, da se učijo znakovnega jezika ter da se učijo in študirajo dvojezično. Glede na to, da je bila deklaracija vključena v poročilo Evropskega parlamenta o mobilnosti oseb z invalidnostmi, ki ga

je sprejel Evropski parlament 25. oktobra 2011, WFD in EUD zahtevata od politikov, da stopijo v akcijo, da zagotovijo gluhim otrokom polno dvojezičnost in s tem tudi polno uživanje državljanskih pravic.

Znakovni jezik ne moti učenja drugih jezikov

Mednarodna konferenca v Ålu, na kateri so se srečali udeleženci iz gluhe skupnosti, akademskega in izobraževalnega sektorja, je te zahteve podkrepila. Dr. Hauser z Rochesterskega Inštituta za tehnologijo (ZDA) je predstavil raziskavo, ki je pokazala, da učenje znakovnega jezika ne moti učenja drugega jezika.

WFD in EUD se strinjata, da priznanje znakovnih jezikov nima želenega učinka v praksi. Finska vlada je priznala znakovni jezik na ustavni ravni, vendar pa je direktorica razvojnega sektorja Finske zveze gluhih rekel: »Pravna obveza še ne zagotavlja nujno tudi realizacije jezikovnih pravic v praksi.«

Olajšati usvajanje znakovnega jezika

WFD in EUD torej pozivata politike ter nacionalne in regionalne udeležence v politiki, da poleg tega, da pravno priznajo nacionalni znakovni jezik, tudi zago-tovijo, da se gluhi otroci v praksi učijo v dvojezičnem okolju, tako da jim bo olajšano usvajanje nacionalne-ga znakovnega jezika in gluhe kulture.

Prevod in priredba: Sandi Lakner


PRAVICA

Dvojezičnost je temeljna pravica gluhih otrok

E-uprava za gluhe in naglušne•Katere pravice lahko uveljavim na Javnem jamstvenem skladu in preživninskem skladu RS v primeru stečaja pod-jetja ali ob uvedbi prisilne poravnave

ZDRAVJE IN NEGA: •Vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje •Vključitev v prostovoljno zdravstveno zavarovanje •Pridobitev evropske kartice zdravstvenega zavarovanja ali konvencijskega potrdila •Kako izberem osebnega zdravnika

SOCIALNO VARSTVO, INVALIDI, VOJNE PRAVICE: •Želim uveljaviti pravico do tolmača v slovenski znakovni jezik •Želim pridobiti denarno socialno pomoč •Kje lahko dobim informacije o možnostih reševanja so-cialne ali osebne stiske

STAREJŠI, POKOJNINE, UPOKOJITEV: •Pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo •Ker ne morem samostojno skrbeti zase, želim pridobiti pomoč na domu

MDGL

PRIPOMOČKI

Tehnični pripomočki za gluheV društvu smo vsem članom poslali obvestilo za mož-

nost brezplačne pridobitve tehničnih pripomoč-kov, ki jih financira ZDGNS iz FIHO sredstev (cca 1.200 evrov). Vloge so prišle, komisija jih je pregledala in prosilce obvestila.

V društvu se je oglasil starejši gospod, naš član in položil na mizo društveno obvestilo za tehnične pripo-močke. Moram reči, da sem bila nemalo presenečena, ko je zaprosil, ne za vse možne razpisane tehnične pri-pomočke, ampak za – reci in piši – očala. Vztrajal je, da se očala za starejše tudi razume kot pripomoček, tem bolj zato, ker so za gluhe oči življenjsko pomembne zaradi normalnega vida, če je že sluh mrtev. Nisem mu zmogla ugovarjati, kajti na neki način ima prav. Vid in ostala čutila so res zelo pomembna za gluhe ljudi, saj so tirnice v življenje, za normalno delo. Brez teh – biti zelo slaboviden, z močno dioptrijo, ali gluhoslep, je, bom rekla, v sedanjem času neka tabu tema.

Predlog gospoda je, da je vredno razmisliti, ali se z ZDGNS posvetovati in najti kompromisno rešitev. Sama pa od bralcev pričakujem komentar na to temo.

Meri


V poletni številki OT sem opisala trnovo pot do dokončane diplomske naloge, vendar pa to še ni bil konec študija. Res je bilo konec pisanja, mučenja, iskanja literature, virov in vsega, kar spada zraven. Zgodba se nadaljuje pri zagovoru.

V mesecu juliju sem dobila po pošti od Fakultete za socialno delo obvestilo, v katerem so mi sporočili datum zagovora diplomskega dela. Zelo sem bila zadovoljna s terminom, ki sem ga dobila konec me-seca avgusta. »Imam še dosti časa do takrat,« sem si rekla v mislih … Dnevi pa so tako hitro minevali, da je časa za pri-pravo hitro zmanjkalo. V tem času sem se počasi pripravila na zagovor in točno sem vedela, kaj bom povedala o moji diplomi. Še enkrat sem prelete-la mojo diplomsko nalogo ter izpisala pomembne stvari, ki jih bom predstavila. Ko je bila predstavitev diplomske naloge v power pointu končno urejena, sem merila čas govorjenja ob uporabi predstavitve. Med merjenjem časa sem ugotovila, da sem pre-dolga, kajti zagovor diplome lahko traja od 10 do 15 minut (predvsem je to odvisno od fakultete in njenih zahtev). Mentor mi je namreč priporočil, da bi bilo dobro, da nalogo predstavim v 10-ih minutah. Ravno

DIPLOMSKA NALOGA

Prišel je velik dan D (zagovor diplome) to pa je bil zame problem, kajti s predstavitvijo sem zaključila po 15-ih minutah. Tuhtala sem, kaj naj na-redim s časom. Takrat sem dobila preblisk: »To bom izpeljala in verjamem, da bom uspela!« Ta poteza se je izkazala za pravilno. Naj vam prišepnem, da so se profesorji zaradi moje nore ideje nasmejali. V nadaljevanju vam bom zaupala, zakaj …

Na dan D oziroma na dan zagovora diplomske na-loge sem prišla na Fakulteto za socialno delo. Prišla sem do majhne predavalnice, v kateri me je pričakala predsednica komisije. Takrat me je bilo malo strah. Rekla mi je, da se lahko pripravim na nastop. Pripra-vila sem se in čakala na ostale. Z mano je bila tudi sošolka, ki je za menoj zagovarjala diplomo. Napos-led so se zbrali vsa komisija (v njej so bili predsednica komisije, profesorica in mentor) in povabljenci (pri-jatelji). Začela sem s predstavitvijo diplome na temo »Življenjski scenarij gluhih in naglušnih skozi šolska obdobja«. Moram omeniti, da med predstavitvijo nisem imela velikanske treme (k temu je prispevalo dejstvo, da sem doma vadila govor in tudi izpopol-nila nastop). Takrat sem se počutila kot doma in ni me bilo strah nadaljevanja. Ko sem na genialen način izpeljala govor, sem povedala tudi, kakšno je stanje glede pravic študentov s posebnimi potrebami in da imamo pravico do podaljšanega časa pri izpitih. Takrat sem omenila komisiji, da sem študentka s posebnimi potrebami in da mi ta pravica pripada. Tako sem izkoristila čas podaljševanja predstavitve diplome (takrat je minilo 10 minut in sem pridobila še dodatnih dragocenih 5 minut). Takrat se je tu-di komisija nasmejala. Z zagovorom sem uspešno za ključila ter sem se jim zahvalila za pozornost. V nadaljevanju je tudi sošolka predstavila svojo dip-lomsko nalogo. Po zaključku sošolkine predstavitve je sledilo še spraševanje s strani komisije. Praviloma se od vsakega profesorja dobi po eno vprašanje, ven-dar pa sem jaz od njih dobila pet vprašanj. Po tem je sledilo odgovarjanje na vprašanja, ki so povezana s temo diplomske naloge. Nato smo s prijatelji šli iz predavalnice, da so se lahko profesorji na samem posvetovali glede ocene. Čez nekaj časa so nas po-klicali, da smo prišli nazaj v predavalnico. Predsed-nica komisije mi je čestitala za opravljeno diplomo in me pohvalila za izjemen nastop in za temo. Tako sem dobila uradni naziv univerzitetna diplomirana socialna delavka.

Izabela Juriševič

»To b

om iz

pelja

la in

verja

mem,

da bo

m us

pela!

«

Pred zagovorom (s sošolko sediva pri mizi)

Zagovor pred komisijo.

Po zagovoru sem šla s prijateljicami nazdravit za opravljeno diplomo …

… in tudi s sošolkami … … ter s svojim fantom.


INTERVJU

Intervju z Marijo Bergant

Za pogovor z gospo Marijo Bergant sem se od-ločila iz več razlogov, predvsem pa zato, ker je zelo impresivna oseba s svojimi 87-imi leti. Gospa Marija je v velikem pomenu besede ma-ti, ne samo svojim otrokom ampak vsem, ki jo obiščejo na domu. Pogovor je bil dolg, a nikoli ne bom uspela zapisati njene življenjske zgod-be, ker če bi hotela, bi morala napisati knjigo. Predno sva začeli, je vztrajala, da se najprej na-jem njenih čudovitih palačink in čaja, kakršnih nikjer drugje ne dobiš. Ob zaključku mi v roke potisne še škatlico keksov za jutranjo kavico doma. Kakšno razkošje njenega srca!

Meri

Marija, se bralcem OT (glasila Odmev tišine) lahko predstavite?

Sem Marija Franko, poročena Bergant, rojena v letu 1924 na Dolenjskem, točneje v Vrhpolju pri Šen-tjerneju. Joj, koliko let je že mimo? Ja, 87! Veliko, ne?

Lahko poveste kaj o vaši družini, kje in kako ste živeli v predvojnem času?

Bili smo velika in revna družina, saj nas je bilo 10 otrok. Od teh smo žive še 4 sestre, ostali so pomrli. V sedmem letu starosti sem oglušela zaradi menin-gitisa. Takrat me niso mogli peljati k zdravniku, saj ni bilo denarja. V hudem trpljenju sem bila prepuščena ozdravljenju ali smrti. Prijazna usoda mi je namenila življenje. V tistih časih je bilo zelo hudo, saj razen tistega, kar smo doma pridelali, ni bilo nič. Tudi mesa nismo imeli, niti ob kakšnih praznikih ne. Bili smo lačni, saj ni bilo kje vzeti. Bila je beda, če razumeš, kaj je to.

Ja, razumem. Kako vas je zaneslo v Ljubljano?Mama je bila toliko prisebna, da me je poslala v

šolo, v Gluhonemnico v Ljubljano, ki sem jo kon-čala leta 1940. Ker sem poleg Berganta bila dobra učenka in že takrat se je videlo, da sem z Bergantom simpatizirala, so se v šoli odločili, da me pošljejo v 2-letni uk v Kostanjevico ob Krki k mojstrici za šiviljo, k znanki zavodskega učitelja g. Erbežnika. Da sem tam imela vse urejeno, od bivanja do prehrane, so poskrbeli učitelji Zavoda za gluhe in podporno dru-štvo Gluhonemih. Tudi učitelji so bili tisti, ki so mene in Berganta spravili skupaj, v upanju, da si bova znala urediti solidno življenje. Po uku sem se vrnila k mami in to med vojno, vendar pa je domača hiša pogorela. Tako se je velika družina selila kot begunci od hiše do hiše za kakšno noč. Nič nismo imeli za jesti, ne za obleči, a so nas tu in tam sprejeli, da smo z njimi delili krompir. Kasneje smo se vrnili domov, mama je našla eno siromašno prazno hiško, last belih me-nihov Pleterijcev. Prijazno so nam jo prepustili, kjer smo tudi ostali do konca vojne.

Kdaj ste se poročili?Leta 1944 sem se vrnila v Ljubljano. Zatočišče mi

je dala zavodska učiteljica gospa Podkrajškova v svoji

hiši, v Trnovem, kjer sem se čez 14 dni tudi poročila. Vse stroške okoli poroke sta pokrila gospa Podkraj-škova in g. Dermelj, zavodski ravnatelj. V tej hiši sem imela dom s svojo družino, s šestimi otroki in možem Jožetom. Prvi otrok se je rodil leta 1947, zadnji pa leta 1960, štirje fantje in dve dekleti. Skratka, imam 6 otrok, 12 vnukov in 17 pravnukov.

Lepo, kako ste našli čas za vse otroke in njihovo vzgojo?

Bila sem samo mati in skrbela sem za vse kot vsaka mati. Mož Jože je bil zavodski krojač, z eno plačo je bilo težko preživeti veliko družino. Poleg vsega dela sem tudi šivala, največ v nočnih urah, ko je bil v hiši mir. Bilo pa je res zelo težko brzdati tolikšno otročad, saj so bili zelo živahni. Zaradi prezaposlenosti, nisem našla toliko časa, da jim pomagam pri šolskih nalo-gah. Mojo stisko je videla zlata gospa Podkrajškova in je uredila, da so otroci dobili eno profesorico. Vzela si je res veliko časa zanje in vsem pomagala, da so v šoli bili kar dobri. Nisem imela denarja za plačilo profesorici, sicer pa ga sploh ni hotela. Ker pa sem imela kokoši, ki so nesle jajca, je vse te dobila ona za plačilo. Zase in za družino sem jajca kupovala. Kruh sem sama mesila, otroci pa so testo nesli v pekarno speči. Hrana je bila pogosto na žlico, a otroci so bili siti, čisti, umiti.

Kolikor vem, ste bili tudi v službi? Kje?Ko so otroci odšli iz hiše, sva z Jožetom ostala

sama. Še prej smo se iz Trnovega preselili v Beži-grad v stolpnico. Bili so tudi večji stroški, zato sem se odločila, da si poiščem kakršnokoli službo, kjer bi bil reden dohodek. Dobila sem delo knjigoveške delavke v Učnih delavnicah. Delala sem samo 7 let in se upokojila.

Vaši najlepši in najtežji trenutki v življenju?Najlepši spomini so tisti dogodki, ko so prišli otroci

na svet, vsi po vrsti. Vse sem z ljubeznijo prižela na prsi, bili so samo moji, moja sreča, moje vse. Najtežji spomini? Samo dva sta – smrt sina in odhod hčere.

Nekaj let ste že vdova, kako preživljate dneve sa-ma?

Ni mi ne vem kako hudo, saj nisem sama. Imam precej obiskov, tudi otroci tu in tam pridejo, pa

Pravnuk Erik ob nasmejani in srečni prababici Mariji nadaljevanje na str. 8


sestre me obiskujejo, pa stari prijatelji. Po smrti mo-ža, pa tudi prej sem vedno šivala, da imam kaj za priboljšek k mizerni pokojnini. Res pa je, da zdravje ni več takšno kot bi želela. Razveselita me z rednimi obiski tudi mlada prostovoljca Nina in Robi, iz Me-stnega društva gluhih, da kaj poklepetamo, gremo na skupne sprehode, popijemo kavico, gremo po nakupih ... Vsak dan imam prijetno zapolnjen, ob vikendih pa rada počivam in berem.

Najini skupni prijatelji radi povedo, da je pri Mariji mnogim zatočišče v stiski. A ne samo to, tudi vaša gostoljubnost in prijaznost sta vedno prisotna. Od kje črpate toliko dobrote?

Sama sem v življenju veliko pretrpela, jokala, poži-rala ponižanja, zato lahko sedaj v miru gledam v svet in razumem ljudi v stiski. Kdorkoli pozvoni pri meni, so vrata zmeraj odprta, skupaj pokramljamo, se zjo-čemo ali smejemo, tu in tam si damo duška veselja in dan je spet lep. Ali ni to krasno? Živim! Kdor je dober

z menoj, sem tudi jaz z njim in smo prijatelji. Pri meni je kavice v izobilju, tudi tistih malenkosti za pod zob, če kaj seveda imam. Vse to ni nič posebnega, lepo je, če srečo, veselje in žalost deliš, ne?

Res je. Še zadnje vprašanje Marija. Kaj modrega bi povedali bralcem OT-ja?

Nikomur ne bi privoščila življenja kot sem ga imela sama. Vendar pa vsakemu polagam v srce, da v tež-kih trenutkih moraš biti močan, da težave premagaš. Ne obupavati, vedno misliti dobro za naprej. Moraš vse dati za uspešno rast. Vse to potrebujemo sedaj prav vsi. Pa blagoslovljene Božične praznike in sreč-no ter zdravo Novo leto vsem. Pa hvala mnogim, da ste z menoj.

Hvala vam, Marija, za lepe misli in modre želje. Tudi vam želimo vse lepo, predvsem klenega zdravja in dolgega življenja.

Meri

»Čutim glasbo, slišim ples« je slogan Centra ple-sa (Maribor), ki je organiziral plesne delavnice za gluhe in naglušne mladostnike, ki so se želeli plesno udejstvovati. Izvajale so se moderne in sodobne plesne tehnike na bobnu.

Plese sta poučevali plesni pedagoginji in koreo-grafinji Centra plesa, Ajda Pfifer in Maja Arzenšek. Na bobnih je skupino spremljal priznani mariborski bobnar Blaž Korez.

Prijavili so se člani iz mariborskega in ptujskega društva ter kot edina iz oddaljenih krajev tudi naša članica Maja Kuzma, zagnana in željna znanja novih plesov ter vodja mladinske sekcije MDGL. Njej je ta ples služil tudi za nabiranje izkušenj, ki jih bo delila v gledališču v MDGL.

nadaljevanje s strani 7

PLES

Plesne delavnice v MariboruPlesni pedagoginji sta imeli osnovno znanje zna-

kovnega jezika, tako da je komunikacija potekala brez težav. Delavnice so potekale v mesecu oktobru, novembru in decembru ob vikendih.

Uredniški odbor OTFoto: Dijana Škof

Bobnar Blaž

Tudi naša Majčka uživa v plesu

Ogrevanje Druženje med odmorom z voditeljicama Majo in Ajdo

Vaje, vaje


V petek 11.11.2011 se je odvijala okrogla mi-za mladih gluhih v prostorih MDGL. Pregledali smo aktivnosti mladih članov MDGL v letu 2011, predstavili vizijo za leto 2012, reševali določene probleme, odgovarjali na ankete,…

Kaj smo v letu 2011 delali na področju mladih?

1. USPOSABLJANJE VODIJ IN PROSTOVOLJCEV2. ŠTUDENTSKI SVET:→ PRAVICE ŠTUDENTOV S POSEBNIMI POTREBAMI→ ŠTUDENTSKI TEK NA GRAD→ POUČEVANJE SZJ NA FAKULTETI ZA SOCIALNO DELO→ MAJSKE IGRE→ OGLED HIŠE EKSPERIMENTOV3. KULTURNE DEJAVNOSTI: → FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA MLADIH→ GLEDALIŠKA DELAVNICA→ MEDNARODNI DAN GLUHIH – VAJE + PLES MLA-DIH→ PLESNE VAJE + PLESNI NASTOPI→ GLEDALIŠKI FESTIVAL (plesni nastop)→ FILMSKI FESTIVAL (izdelava filma)4. MOTIVACIJSKI VIKENDI:→ KOMUNIKACIJA 1. DEL→ KOMUNIKACIJA 2. DEL → PISANJE ŽIVLJENJEPISA5. MLADINSKE DELAVNICE:→ BRALNI VEČER

Katere aktivnosti bi želeli imeti v letu 2012?

Družabna srečanja, delavnice, športne aktivnosti, pustolovske izlete, nastope na raznih predstavah in gledališkem festivalu ter izdelava filmov za filmski festival in drugod in druge dejavnosti.

MajčkaFoto: Mateja Kanalec

OKROGLA MIZA MLADIH

Okrogla miza mladih gluhih

FOLKLORA

Predstavitev FS »Veselje« z video projekcijo

V sredo, 19. oktobra 2011 ob 18 uri, je potekala predstavitev delovanja folklorne skupine »Ve-

selje« v letu 2011. Predstavitev je bila prikazana v video projekciji. Folklorna skupina »Veselje« je bila v letošnjem letu zelo aktivna. Na tekmovalnem področju oz. prikazih folklornih plesov slovenskih fol-klornih skupin je dosegla odličen uspeh, saj je bila na območnem prikazu, ki je bil v Domu španskih borcev

Tudi udeleženci so sodelovali pri prispevanju idejFantič z dvema čudovitima dekletoma

Nasmejana družbaUvodni nagovor vodje mladinske sekcije

V družabnem delu smo preverjali hitrost zlaganja puzzel

Igorjeva predstavitev naših folkloristov »Veselje« na videoprojekciji Vsi z zanimanjem poslušajo predstavitev

pod naslovom »Jaz pa ti, pa židana marela« izbrana s strani strokovne komisije v nadaljevanje tekmovanja oz. prikaz folklornih plesov na regionalnem nivoju. Fantje in dekleta naše folklorne skupine »Veselje« so pokazali, da so sposobni s pridnim delom, kljub gluhoti, dosegati enake rezultate kot slišeči.

MDGL


DELAVNICA

Vizualna umetnostMDGL – mladinska sekcija, je v četrtek, 3. no-vembra 2011, v prostorih MDGL izvedla delav-nico »Vizualna umetnost«. Delavnico je vodila Lada Lištvanova, priznana režiserka.

Na delavnici smo spoznali, kaj je vizualna umet-nost, katere podvrste te umetnosti poznamo (vizual-na abstrakcija (domišljija), vizualna likovnost).

Vizualna umetnost je del gledališke umetnostne zvrsti. Je umetnost, pri kateri s pomočjo gibov tele-sa in različnih rekvizitov (predmetov) predstavimo zgodbo.

Lada je v uvodu posebej opozorila, česa ne smemo nositi na nastopu. To so: nakit, uhani, prstani,… Zbujajo gledalčevo pozornost in izgu-bi se okus igre.

Udeleženci smo sodelovali pri igrah, kot so:– prikaz ljubezni oz. sovraštva preko vizualne abstrak-cije,– uporaba šala kot predmeta (kuhalnik, metla,…) ter kot blaga (odeja, krpa,…),– uporaba stola za prikaz dogajanja v vizualnem stanju (mirno, brez premikanja),– uporaba rjuhe v luči kot silhuete (gibanje v senci).

Delavnica se je zaključila s pogovori o izkušnjah po-sameznikov na gledališkem področju ter pogovorih o gledališkem festivalu gluhih.

Na generalki pred pričetkom kakšnega festivala ali premiere je dobro imeti že prej pripravljen okvirni scenarij za postavitev luči preko skice ter biti pravočasno poslati gledališču obvestilo o potrebnih rekvizitih.

Ob tej priliki se zahvaljujem Ladi za odlično voden-je delavnice ter udeležencem za pogum in iznajdlji-vost pri igrah.

MajčkaFoto: Petra Šiler

Silhueta

Le kako bo Petra prikazala s stolom? Nina išče primeren prikaz besede s šalom Spremljanje delavnice

Lada je povedala določeno besedo, ki naj bi jo Mateja izvedla. A ji je uspelo? J

Majčka nasmejano razmišlja, kako izvesti igro s šalom…

Gasilska slika z vodjo delavnice


GLEDALIŠKI FESTIVAL GLUHIH 2011

MnenjeOsebno ne hodim na take in podobne festivale, kjer se predstavlja kultura

gluhih. To pot pa sem se le odločila obiskati festival, da vidim, če so kakšni novi programi.

Prijetno so nas presenetili Slovenjkonjičani v svoji organizaciji. Vodja kultu-re, g. Tone Petrič se je izkazal za vljudnega gostitelja v imenu ZDGNS. Prospekt je nakazal bogat program. Dvorana se je napolnila z mnogimi poznanimi člani iz vseh vetrov Slovenije. Prijetni pozdravi, objemi z znanci in prijatelji …

Ko se prižgejo odrske luči in se odgrne težka zavesa, se pojavi gluha napo-vedovalka, ne vem ali prestrašena ali brez pojma čemu je na odru, ji le uspe povedati začeto. Ta zadrega se vleče vse do konca predstave. Sicer pa to ni pomembno, da si je le nabrala pogum in ni vrgla puške v koruzo.

V programih so nastopali stari in tudi novi obrazi, kar je razveseljivo. Vsa-ka igra je imela svoj namen, svojo zgodbo, ki se nas je resnično dotaknilo, vsaj mene. Vsi so bili odlični, še posebej pa bi pohvalila igro DGN Severne Primorske s točko »Pika se uči bontona«. Moje spoštovanje draga deklica Tina in varuška Katica. Odlične so bile tudi igre DGN Lj. »Izlet«; DGN Podravja Maribor: »Rojstvo kretnje«; MDG Lj.: » Vizualni mjuzikal« in »Čarobni svet«. Tako, poezija se je uvrstila na festival. Ostale igre so bile bolj za vajo. Kljub temu so se potrudili pokazati resnična dogajanja v svetu tišine, a potrebno je še veliko dela, da dosežejo kvaliteto. Pesem DGN Koper »Kje si duša« je lepa, le v telesna govorica potrebuje dodatne vaje. Težko razumljiva je bila igra Tihe stopinje »Borza«, a kvalitetna. Igra MDGN Velenje »Dan obiska iz Amerike« potrebuje še veliko, veliko vaje, da se lahko ponovno predstavi, prav tako MDGN Sl.Konjice v igri »Pekarna«.

Vsem nastopajočim, ki so si vzeli veliko časa in truda z vajami, da se predstavijo v javnosti, čestitam. Še posebej hvala, da so nam, gledalcem, popestrili prijeten in vesel popoldan v smehu in dobri volji.

Čestitam!Meri

Gledališki festival, ki je bil sedmi po vrsti, se je odvijal v večnamenski dvorani hotela Dobrava v Termah Zreče. Organiziralo ga je Medobčin-sko društvo gluhih in naglušnih občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče v okviru programa kul-ture gluhih ZDGNS.

Predstavilo se je 8 društev gluhih in naglušnih, ki so pripravila enajst gledaliških iger:

1. MDGN občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče: »Pekarna«2. DGN Severne Primorske: »Pika se uči bontona«3. DGN Koper: »Kje si, duša?«4. DGN Ljubljana: »Izlet«5. DGN Podravja Maribor: »Rojstvo kretnje«6. DGN Koper: »Preobrazba«7. MDG Ljubljana: »Vizualni mjuzikal«8. DGN Podravja Maribor: »Policaj«9. MDGN Velenje: »Dan obiska iz Amerike«10. MDG Ljubljana: »Čarobni svet«11. ZDGNS – Tihe stopinje: »Borza«

Vse nastope je posnela Spletna TV ZDGNS. Ogle-date si jih lahko na spletni strani: http://www.zve-za-gns.si/gledalisce/vii-gledaliski-festival-gluhih

Naše društvo se je prijavilo z dvema točkama:→»Vizualni mjuzikal« Predstavljal je ples z glas-bo v obliki vizualne umetnosti, prepletene s čustvi. Nastopa li sta Nina Rupnik in Maja Kuzma, ki sta prikazali različne sanje. Nina je odplesala svoj ples s stolom, Maja pa z mizo. Nato so se njune sanje združile, nato pa sta izvedli skupni plesni nastop. →»Čarobni svet« je monoigra Maje Kuzma. Maja je prikazala preko raznobarvnih zvezdic močne, pozitiv-ne in lepe vrednote, kot so ljubezen, sreča, zdravje, toplina, itd. S svojim zaključkom je prikazala pesem v kretnji: »Rada te imam«, s čimer je opomnila ljudi, da je ljubezen največja vrednota. Sanje in lepe misli nas vedno popeljejo v čarobni svet. Ta svet ima veliko ča rov in pozitivnosti.

MajčkaFoto: Robert Žlajpah

FESTIVAL

VII. gledališki festival gluhih

Maja in Nina na nastopu V ritmu plesa Čarobnega sveta

Plešeta Vizualni mjuzikal

Nastopajoči na gledališkem festivalu

Maja in Nina sta dobili priznanje z rožico


16. svetovni kongres Svetovne zveze gluhih (angl. WFD – World Federation of Deaf), se je odvijal od 18. do 24. julija 2011 v Durbanu v Južnoafriški republiki.

Članek se nadaljuje s prejšnje številke glasila OT.

POSEBNE SKUPINE

CODA – OTROCI GLUHIH STARŠEV

Norveška organizacija CODAPredstavila se je norveška organizacija CODA (otro-

ci gluhih staršev), ki ponuja storitve pomoči gluhim staršem, slišečim otrokom, učiteljem, kjer je vključen slišeč ali gluh otrok in organizirajo srečanja, predava-nja in predstavitve gluhim organizacijam.

Podpora norveške vlade razvoju CODANorveška vlada podpira razvoj te posebne manj-

šine in raziskave, ki so trenutno še v teku. Skupna ugotovitev nekaterih raziskav je predvsem v tem, da se je situacija skozi čas tako hitro spremenila, da so tudi gluhi bolje seznanjeni in osveščeni, da se je svetovanje otrokom gluhih staršev iz osebnega sve-tovanja spremenila bolj v profesionalno strokovno svetovanje.

Dvojna kulturna in jezikovna vpetost otrok slišečih staršev

Otroci gluhih staršev so vpeti v dva različna kul-turna in jezikovna svetova. V dva različna svetova v dojemanju okolice in načina sporazumevanja. Poro-čajo, da je gluhota staršev močno vplivala na način dojemanja sveta. Tudi ti otroci in kasneje mladostniki in odrasli potrebujejo pomoč na področju mental-nega zdravja. Veliko teh otrok nosi s sabo posebno odgovornost, katere se ne morejo ali ne zmorejo otresti. Raziskave so pokazale, da se nekateri otroci popolnoma obrnejo proti gluhoti, drugi pa postanejo nosilci gluhe kulture in služijo v svetu gluhih.

STAREJŠI GLUHI

Gluhe osebe se najbolje počutijo med sebi ena-kimi

Predstavitve in raziskave ki sta jih predstavila pred-stavnika iz Velike Britanije in Brazilije, so potrdile te zo, da se gluhe osebe rajši vključujejo v posebne domove za starejše, v katerih so gluhe osebe v ve-čini. Posebni oddelki gluhih znotraj slišečih domov so lahko prvi koraki oz. prehodni koraki, ki naj bi bili začasni, vsekakor pa ne končna in zadnja odločitev na poti do posebnih domov za gluhe. Način spora-zumevanja in kultura gluhih sta tako dominantna, da se gluhe osebe najbolje počutijo med sebi enakimi. Potreba po sporazumevanju je tako močna, da je ta oblika preživljanja zadnjega obdobja svojega življenja še najbolj humana.

GLUHOSLEPI

Nove tehnološke rešitve za gluhoslepeObravnavane so bile teme, kako lahko razvoj nove

teh nologije pomaga gluhoslepi osebi pri mobilnosti in sporazumevanju. Na Univerzi v Španiji so razvili magistrski študij dela z gluhoslepimi ter tri doktorske študije tolmačenja in dela z gluhimi in gluhoslepimi. Udeležence so seznanili z usmeritvami in vsebinskimi koncepti omenjenih programov. Ostala predavanja so bila usmerjena v opolnomočenje o gluhoslepoti.

Vse več gluhih ima hkratne težave z vidomNa Nizozemskem so ugotovili, da ima 7% gluhih

težave z vidom. Ta odstotek, se je v zadnjih nekaj letih vztrajno povečeval. Tisti gluhoslepi, ki uporabljajo znakovni jezik, se štejejo za gluhe. Svojo socialno sredino najdejo med gluhoslepimi in gluhimi. Zaradi majhnega števila gluhoslepih svojo socialno sredino iščejo med gluhimi. Čeprav se organizirajo gluho-slepe organizacije na državni in medržavni ravni, so gluhoslepe osebe del gluhe skupnosti in kot takšni vedno dobrodošli. Zaradi načina sporazumevanja v znakovnem jeziku so del gluhe skupnosti.

MENTALNO ZDRAVJE

Socialna izključenost gluhih povzroča velike pro-bleme

Vsak dan se v Južnoafriški republiki rodi 17 dojenč-kov z okvaro sluha. Veliko otrok se nikoli ne vključi v izobraževanje in kar 90% odraslih gluhih je brezpo-selnih. Zaradi izredno težke socialne situacije v kateri se znajdejo gluhe osebe, so gluhe osebe razvile celo paleto psiholoških in psihiatričnih motenj. Vse te motnje zahtevajo posebno psihološko obravnavo. Obravnavo, ki je v Južnoafriški republiki nimajo. Za-to so iz predvsem ZDA prevzeli posebne programe za mentalno zdravje, ki jih želijo izvajati. Sedaj so v fazi, da z donacijami in projekti kupijo zemljišče, zgradijo stavbe in zaposlijo kadre, ki bodo delali na tem področju.

Gluhi zaradi komunikacijske oviranosti bolj izpo-stavljeni različnim psihičnim motnjam

Zaradi težje socialne situacije, zaradi omejenosti pri dostopu do informacij in komunikacij, so gluhe

WFD

16. svetovni kongres WFD v Južnoafriški republiki (2. del)

Tema kongresa WFD 2011


osebe 30% bolj izpostavljene stresu in dodatnim psihičnim motnjam kot drugi. Zaradi premajhnega števila strokovnjakov na področju mentalnega zdrav-ja (svetovalcev, psihologov, psihiatrov) so gluhim ose-bam storitve mentalnega zdravja močno omejene. Priporočilo vsem gluhim organizacijam je, da začnejo podpirati in razvijati programe mentalnega zdravja za osebe z okvaro sluha. Tiste gluhe osebe, ki se sporazumevajo v znakovnem jeziku, za učinkovito re-habilitacijo potrebujejo terapijo v svojem znakovnem jeziku. Brez ustreznega sporazumevanja je nemogoče nuditi kvalitetne storitve svetovanja in terapije. Pre-učevanje in učenje teorij osebnega razvoja, socialnih spretnosti in razvoja osebnih kompetenc so za osebe z okvaro sluha zelo omejene ali celo nedostopne. Za kvaliteten osebni razvoj so ta znanja in spretnosti zelo pomembna. Pomembno je združiti strokovnjake s področja psihologije, svetovanja in osebnostnega razvoja in jih povezati s področjem gluhote. Z zgodnjo obravnavo in preventivnimi programi se zmanjšujejo stiske gluhih oseb in se zagotovi ustrezen socialni razvoj slehernega posameznika. Čas je, da tudi gluhe osebe dobijo priložnost in naredijo korake naprej. Z osebnim razvojem in učenjem socialnih kompetenc na področju mentalnega zdravja se odpirajo nova vrata priložnosti za gluhe osebe.

GLUHI TOLMAČI

Tudi gluhi lahko tolmačijoPo svetu je videti nov trend glede storitev tolma-

čenja. Vedno več je gluhih, ki vstopajo na področje tolmačenja. Do sedaj so to delo skoraj v celoti pre-vzeli slišeči, predvsem slišeči otroci gluhih staršev. Z vedno boljšimi možnostmi izobraževanja vedno več gluhih dosega visoko izobrazbo. Vedno več gluhih je visoko usposobljenih v obeh jezikih. Teorije in manjše raziskave tudi govorijo, da so gluhi bolj ve-šči znakovnega jezika oz. vsaj nekaterih posameznih elementov znakovnega jezika, zato so lahko enako ali celo bolje jezikovno kompetentni kot slišeči tolmači. Te kompetence so uporabne v tolmačenju v govor ali v znakovni jezik. Postavlja se vprašanje ali so tudi gluhi tolmači del globalne gluhe renesanse, kot je te-ma tokratne konference? Poleg te teme so se odprle

teme kako urejati status in plačilo gluhih tolmačev, saj v mnogih državah gluhi tolmači niti niso sprejeti. V mnogih primerih, gluhe osebe niti ne vedo, da so lahko tudi sami tolmači. V preteklosti so gluhi tolmači obstajali, in postavlja se vprašanje kako naprej. Na tem kongresu sta dva gluha tolmača za mednarodno kretnjo in dva za znakovni jezik Južnoafriške repu-blike. Res pa je tudi, da so gluhi tolmači največkrat vezni člen med dvema znakovnima jezikoma in da je gluh tolmač dodaten člen v verigi tolmačenja, kar poveča stroške in podaljša pot potovanja informacije od oddajnika do sprejemnika informacije.

MLADI GLUHI

Vse manj mladih gluhih se vključuje v organizacije gluhih

Zaznati je novo energijo med mladimi gluhimi, ki si želijo večje odgovornosti in priložnosti. Na eni strani raziskave ugotavljajo, da se vedno manj mla-dih gluhih vključuje v organizacije gluhih in koristijo predvsem posamezne storitve kot so šport in kultura, po drugi strani pa so nekateri mladi gluhi zelo pro-dorni in včasih celo preveč agresivni, ter mnogokrat v zanosu da naredijo nekaj boljšega rušijo tisto kar je bilo zgrajeno. Pojavlja se luknja med mladimi in starejšimi, ki večinoma vodijo organizacije gluhih. Tudi na globalni ravni je zaznati premalo aktivnega sodelovanja med organizacijo mladih gluhih in EUD oz. WFD. Ta problem se prenaša tudi na posamezne države. Za premostitev te »luknje«, kot so jo poime-novali, je potrebno graditi na zaupanju, medseboj-nem spoštovanju in združevanju energije mladih z modrostjo starejših.

GLUHI OTROCI

Mnogo premalo se dela s starši gluhih otrokPoudarjeno je bilo, da je za otroka najpomembnej-

še enakopravno in aktivno delo vseh treh partnerjev: otroka, starša in šole, če gre za šolajočega otroka. Prevečkrat se energija usmerja v rehabilitacijo in spreminjanje otroka ter v spreminjanje šolskih oko-liščin in učiteljev, mnogo premalo se dela s starši gluhih otrok. Stiska, razočaranje, jeza, zavračanje, strah ali nemoč so občutki s katerimi se soočajo starši gluhih otrok. V kolikor starši ne dobijo dovolj zgodaj potrebne informacije in podporo, se v situaciji v kateri se znajdejo počutijo zelo nemočne. Nato sta večinoma dva vzorca. Prvi vzorec sledi umiku, in sicer se starši enostavno umaknejo in vse prepustijo drugim (šoli, zdravnikom, svetovalcem, ...) ali pa se tako preobremenijo z delom z gluhim otrokom, da lahko otrokov naravni razvoj celo »dušijo«. Velikokrat se iz takšne situacije »rodijo« še večji invalidi. Enako-vredno sodelovanje vseh treh partnerjev, predvsem pa ustrezna strokovna in socialna podpora staršem gluhih otrok je zagotovilo za ustrezen razvoj gluhega otroka. Včasih se toliko ukvarjamo s spreminjanjem šole, izbiro ustreznega jezika za otroka da prevečkrat pozabimo na starše teh otrok.

WFD

16. svetovni kongres WFD v Južnoafriški republiki (2. del)

Delavnica na WFD nadaljevanje na str. 14


TEHNOLOGIJA

Slovar kretenj za starše gluhih otrokPosamezniki iz Južnoafriške republike so ustvarili

prvi animirani slovar kretenj za otroke. Slovar vklju-čuje 1500 besed z navodili za starše, kako uporabljati ta slovar. Slovar je lahko del različnih priročnikov, pra-vljic, učbenikov in drugih didaktičnih pripomočkov. Odločili so se, da tega slovarja ne objavijo na spletni strani in ga omejujejo le na DVD mediju.

Program za podnaslavljanje v češčiniPredavatelji s Češke so predstavili uspeh dogovar-

janj z vlado in nacionalno televizijo glede podnasla-vljanja. Država je uspela financirati, Univerza pa je naredila program za podnaslavljanje v živo. Projekt je trajal nekaj let, zahteval je veliko računalniškega programiranja in finančnih sredstev, da so uspeli dokončati projekt podnaslavljanja v živo. Po podat-kih, ki so jih posredovali, je to prvi pilotski projekt podnaslavljanja v živo, ki ni za angleško govoreči svet.

RAZSTAVA

Nacionalni center za starejše gluhe na Nizozem-skem

Edina izstopajoča točka na razstavi, spremljajo-čemu dogodku kongresa, je bila predstavitev Naci-onalnega centra za starejše na Nizozemskem »De Gelderhosrt«. Center ima sedež v mestu Ede in je nacionalnega pomena. Center vključuje bivalne pro-store z zdravstveno nego, dnevni center, zdravstve-ne in rehabilitacijske ambulante, poleg centralnega objekta so še enote stanovanjske skupnosti, kjer lahko gluhe starejše osebe za večino stvari še vedno same poskrbijo. Bivalne enote imajo 60 stanovanj-skih enot s posteljami za eno, dve ali največ tri osebe. Imajo tudi posebne bivalne enote, ki vključujejo po-sebno dnevno zdravstveno nego, ki skupaj premorejo 13 postelj.

Predaja zastave WFD z rok organizatorja WFD 2011 v roke staremu predsedniku WFD, nato v roke novemu predsedniku WFD, na koncu pa v roke predstavniku Turčije, ki bo gostil naslednji svetovni kongres gluhih

Knjiga, ki jo je izdala WFD ob 60. obletnici svojega delovanjaSlike: Gorazd Orešnik

Poleg teh enot imajo 81 stanovanjskih enot-sku-pnosti, v katere se vključujejo gluhe osebe, starejše od 50 let. Vsi prostori so opremljeni s tehničnimi pripomočki, ki omogočajo kvalitetnejše življenje: in-duk cijska zanka, budilke, zvonci, svetlobni napisi, računalniki z WEB kamero itd.

Gluhim prilagojena arhitektura centra starejšihZanimiva je tudi arhitektura. Centralni prostori, po-

stavitve miz, jedilnice, predavalnic, skupnih prostorov so v obliki kroga, ki omogočajo lažje sporazumeva-nje v znakovnem jeziku. Celo arhitektura in postavi-tev zgradb je v obliki kroga, s centralno zgradbo in ostalimi zgradbami, ki so postavljene okoli centralne zgradbe. Ker je socialna aktivnost starejših zelo po-membna, so prostori temu ustrezno opremljeni in prilagojeni.

Omogočena komunikacija med gluhimi v različnih stavbah

Prostori so v večini obdani s steklom, okni in mo-žnostjo, da se gluhe osebe v znakovnem jeziku pogo-varjajo iz hodnika na hodnik, celo iz različnih zgradb, ne da bi zapustili svojo zgradbo. Zelo pomembno je bilo tudi izbrati kadre. Center zaposluje izključno tiste, ki tekoče obvladajo znakovni jezik, bodisi glu-he ali slišeče. Zaposleni v kuhinji, recepciji, socialni delavci, čistilni servis, zdravniki, psihologi, delavci na recepcij in vodstveni delavci tekoče obvladajo znakovni jezik in imajo znanja o gluhoti. Center je prevzel vodilno vlogo pri svetovanju centrov za sta-rejše po vsej državi.

Sandi Lakner

Viri: http://www.zvezagns.si/slovenija/wfd2011posebneskupinementalnozdravjegluheeticneskupineistospolniintolmacihttp://www.zvezagns.si/wfd2011/posebneskupineotrocigluhihstarsevdruzineinstarejsitehnologijaingluhoslepihttp://www.zvezagns.si/wfd2011/razstavaspremljajocidogodeksvetovnegakongresagluhih

nadaljevanje s strani 13


Noč čarovnic ali Halloween imenujemo noč z 31. oktobra na 1. november. Beseda Hallowen predstavlja okrajšavo za »All Hallow‘s Eve« ozi-roma »Hallow Eve« (Večer vseh svetih oziroma Večer pred vsemi svetimi). Slavi se predvsem v angleško govorečem svetu kot na primer na Irskem, ZDA, Kanadi, Angliji, Avstraliji in Novi Zelandiji. Ustreza nekako katoliškemu prazniku Vseh svetih. V teh deželah se po običaju otro-ci preoblečejo v različne kostume (po navadi čarovnice in pošasti) in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buč, v katere se nato vstavi sveča. Praznovanje noči čarovnic je v zadnjem času postal običaj tudi v Sloveniji.

MDGL je v počastitev noči čarovnic organiziralo delavnico z izrezovanjem buč. Društvo je kupilo buče ter povabilo člane in članice, da jih izrežejo ter okra-sijo prostore društva s svečami v bučah. Izrezovale so jih predvsem A. Pernat, I. Kregar, E. Lovrenčič in A. Kočevar. Buče so dobila oči, nos in usta. Na koncu je I. Kregar izdelala klobuk čarovnice iz papirja. Nosila ga je N. Orešnik, ki se je prelevila v čarovnico ter strašila člane. Prostori društva so bili osvetljeni le s svečkami v bučah, po bučah pa je tudi dišalo.

Robert Žlajpah

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/No%C4%8D_%C4%8Darovnic

DELAVNICA

Noč čarovnic

NOVOST

Naročanje tolmačev preko klicnega centra z okvaro sluha – možnost naročanja tolma-čev. S tem klicni center sledi željam uporabnikov, ki so izrazili željo, da preko klicnega centra lahko naročijo tudi tolmača. Naročanje tolmača preko klicnega centra je možno le za registrirane upo-rabnike. Vsi dosedanji načini naročanja tolmačev preko SMS sporočila, mobilne številke združenja (031 354 600, 031 752 554) in spletnega obrazca ostanejo še naprej v veljavi.

Ker Klicni center za osebe z okvaro sluha de-luje 24 ur na dan vse dni v letu, ni več potrebe po dežurnem telefonu (041 789 555) in je s 1. novembrom 2011 ukinjen.

MDGL

Dve Anici in Irena delajo umetnino

Anica Pernat in Irena Kregar odstranjujeta sok iz buč

Anica Kočevar kaže Ireni, kje bo začela

Obraza dveh buč različnih velikosti

Ema s svojim obrazom iz buče

Buče s svečkami krasijo prostore društva

VABILO

Ustvarjalna delavnica »Domača kozmetika«Narava je zakladnica, ki nam nudi vse, kar potrebujemo. Tako bomo

v prepletanju teoretičnega in praktičnega dela spoznali zdravilne rastline in osnovne naravne elemente za izdelavo lastnih negovalnih izdelkov. Na delavnici bomo izdelali:

- kopalno, parfumsko ali masažno olje,- toaletno vodo ali vodico za po britju,- balzam za ustnice,- deodorant za moške in ženske.

Vse te izdelke bodo udeleženci delavnice lahko uporabili tudi kot novoletna darila za svoje prijatelje, svojce…

Delavnico bo vodila ga. Maja Rožanc.

Vabljeni vsi ljubiteljice/i kozmetike v sredo, 14. decembra 2011, ob 12:00 v MDGL!

MDGL


Tombola je družabna igra s tabličnimi karticami, na katerih so poljubne številke v treh vrsticah. Sama tombola ima 90 številk. Igralci se pote-gujejo za simbolične nagrade, za katere morajo imeti eno ali več pokritih vodoravnih vrstic.

Vsako leto MDGL organizira tombolo z različnimi privlačnimi nagradami. Robi je podelil članom

tablične kartice, s pomočjo katerih so poskusili zadeti srečo na tomboli. Družabno igro je vodila Nina, ki je izžrebala številke. Igralci so pazljivo gledali svoje kar-tice, če so zadeli izžrebano številko. Za prvo pokrito vrstico je poteklo precej časa. Ko se je to zgodilo, je igralec zadel majhno nagrado. Prva nagrada tombole je bila klima.

Vse pokrite vrstice na tabličnih karticah je kontro-liral Robi in potrdil pravilnost izžrebanih številk ter podelil nagrade igralcem tombole. Zmagovalec tom-bole je Andrej Mlakar, ki je odnesel klimo, s katero se bo hladil v vročih poletnih mesecih. Nagrade so bile zelo pestre. Razveselili so se jih igralci z dobljenimi izžrebanimi številkami. Čestitke!

Pridite naslednje leto poskusit zadeti srečo na na-slednji tomboli!

Robert ŽlajpahFoto: Vinko Cepec

Računalniški tečaj

V društvu se izvajajo računalniški tečaji. Na ra-čunalniškem tečaju boste pridobili nadaljevalna znanja dela z računalniškimi programi. Računal-niški tečaj poteka vsako sredo v dopoldanskem času od 11:00 do 12:00 ure in v popoldanskem času od 14:00 do 16:00 ure. Tečaj bo trajal eno šolsko uro, tj. 45 minut. Poučeval vas bo g. Robert Žlajpah.Če koga zanima računalniški tečaj, se naj oglasi v društvo in se prijavi. Računalniški tečaj je dobra prilika za obogatitev vašega znanja, ki ga boste za-gotovo potrebovali, saj smo v obdobju tehnologij.

Uredništvo OT

RAČUNALNIŠKITEČAJ

Člani nestrpno čakajo na začetek tombole

Čarovnica Nina čara članice z žrebanjem številk tombole

A. Kočevar si ogleduje nagrado

A. Milošič zadela okrasno ruto, bo postala miss?

Igor zadel aktovko, se vrača v službene posle?

Oh, oh, težka nagrada. »Kaj je notri,« sprašuje Slavka.

DRUŽABNA IGRA

Tombola


MARTINOVO

MartinovanjeV Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslo-vitvi spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in na-vadami lahko blagoslov opravi nekdo, ki se preob-leče v škofa. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi in mlinci.

V počastitev tega praznika je MDGL izvedlo martino-vanje v dvorani MDGL. Pripravilo je pester program, ob katerem so člani najprej prisluhnili predsednici, ki je za uvod na kratko predstavila Martinovo. Kot je že v uvodniku opisano, je to praznik vina, ko se mošt spremeni v vino. Pevska skupina Solze je nato zapela pesem »Hej, prijatelji« in navdušila člane ter skupaj z člani nazdravila mlademu vinu. Medtem je sekre-tarka Indira pripravila Martinov krožnik (klobasa s kislim zeljem) za vsakega člana. Ob slastni Martinovi pojedini se je prilegel kozarček mladega vina. Nato pa so se člani družili ob klepetu.

Člani so odšli domov dobre volje in z lepimi vtisi ter polnim trebuhom.

Robert Žlajpah

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Martinovo

Ali veste, kje se to nahaja?Ste razgledani in radi opazujete okolico? Vas

je kakšna podoba presenetila v bližini našega društva? Uredništvo OT je našlo zanimivo lokaci-jo, in sicer ključe, ki so zaklenjeni v eno žičnato ograjo. Ste to opazili kje v bližini našega društva? Ali morda veste, zakaj je to tako?

Vaše odgovore na vprašanji, kje so ti ključi in zakaj so pripeti, pošljite na [email protected], ali osebno napišite in oddajte v društvo za Uredništvo OT. Če imate kakšno sliko, ki vam je zelo zanimiva in skrivnostna, pošljite na naš e--mail ali osebno v društvo, in jo bomo objavili v naslednji dvojni številki glasila OT.

Uredništvo OTKljuči, pripeti v žičnato ograjo. Ste to kje videli?

Foto: Slavko Pavlič

Urška streže, Veronika pa reče: »Rada bi se pomladila z mladim vinčkom!«

Meri na kratko predstavlja o Martinovanju

Sekretarka Indira pripravlja Martinov krožnik

Člani poslušajo nastop skupine Solze s pesmijo Hej, prijatelji

Člani nazdravljajo mlademu vinu


ZANIMIVOST

Predstavitev nemškega znakovnega jezika na spletuNa spletni strani http://www.visuelles-denken.de/

Schnupperkurs.html se nahajata predstavitev in kratek uvodni tečaj nemškega znakovnega jezika, na-menjena vsem tistim, ki jih zanimata nemški znakovni jezik in njegovo učenje. Kretnje so lepo predstavljene na lepih slikah, pod njimi pa je navedeno, kaj kretnja pomeni, ob njih pa je tudi besedilo z razlago kretenj in njihove uporabe.

Nemški znakovni jezik je deloma podoben sloven-skemu znakovnemu jeziku, vendar pa se od njega

tudi precej razlikuje. Uporabljajo ga gluhi v Nemčiji, medtem ko v ostalih nemško govorečih državah upo-rabljajo druge znakovne jezike, ki pa so podobnejši francoskemu znakovnemu jeziku kot nemškemu).

Nemčija ima tako kot Slovenija močno oralistično tradicijo in tudi nemški znakovni jezik je bil v zgodo-vini zatiran. Nemški znakovni jezik je bil uradno pri-znan z zveznim zakonom o enakosti invalidov, ki je bil sprejet v maju 2002. Od takrat imajo gluhi v Nemčiji pravico do brezplačne tolmača za nemški znakovni jezik pred institucijami zvezne oblasti.

Zelo lepo bi bilo, če bi tudi slovenski znakovni je-zik na pregleden in lep način zainteresirani javnosti predstavili na spletni strani Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik.

Prevod in priredba:Sandi Lakner

Viri: http://www.visuellesdenken.de/Schnupperkurs1.html,http://en.wikipedia.org/wiki/German_Sign_Language,http://en.wikipedia.org/wiki/German_Sign_Language_family,http://en.wikipedia.org/wiki/Austrian_Sign_Language,http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenian_Sign_Language

ZANIMIVOST

Oglušeli so v svetu posebna skupina

V svetu se poleg gluhih in naglušnih oseb loči tudi oglušele osebe. Oglušela oseba je oseba, ki je

oglušela, tj. postala gluha postlingvalno, tj. potem, ko je že imela razvit govor (tj. nekako od svojega 3. leta dalje), lahko tudi v odrasli dobi. Oglušeli ljudje so lahko izgubili sluh nenadoma ali postopoma kot rezultat dednih vzrokov, nesreče, bolezni, zdravil, operacije, hrupa ali neznanih vzrokov. Ne morejo razumeti govora brez pomoči vida (tj. odgledovanja, znakovnega jezika ali podnaslavljanja). Obstaja več združenj za pomoč oglušelim osebam, kot so npr. ALDA – Association of Late-Deafened Adults (Zveza oglušelih odraslih). Ustanovljena je bila v ZDA z namenom pomagati oglušelim osebam k čim bolj polnemu vključevanju v družbo. Najpomem-bnejši prispevek ALDA pa je ponovno vključevanje oglušelih ljudi v prijateljstva in socialne aktivnosti. Tudi na spletni strani Evropske zveze gluhih (EUD) sem zasledil, da nacionalne zveze gluhih in nagluš-nih poleg obstoja gluhih in naglušnih navajajo tudi obstoj oglušelih. Nemški znakovni jezik pa pozna tudi svojo kretnjo za oglušelo osebo, ki se razlikuje od kretnje za gluho osebo in za naglušno osebo.

Oglušele osebe imajo potrebe, med katerimi so nekatere skupne potrebam gluhih (predvsem upo-raba vidnih informacij) ali potrebam naglušnih – predvsem tistih, ki so postali naglušni kot odrasli (npr. pomoč pri soočanju z oglušelostjo), vendar pa

se od obeh skupin tudi razlikujejo, tako npr. za razli-ko od naglušnih ne morejo uporabljati ali zelo težko uporabljajo tehnične pripomočke za naglušne (npr. indukcijsko zanko), za razliko od gluhih pa imajo iz-kušnjo oglušitve, ki je gluhi nimajo (do svojega 3. leta starosti otroci še niso tako razviti, da bi sploh dojeli, kaj se je z njimi zgodilo). Težave pri izobraževanju pa so pri oglušelih odvisne od tega, kdaj je do oglušitve prišlo, saj ni vseeno, ali ogluši 7 let star otrok ali pa 20 let star mladenič, v splošnem pa so vedno mnogo manjše kot pri gluhih, tj. osebah, ki so izgubile sluh pred razvojem govora.

Sandi Lakner

Vir teksta: http://www.alda.orgVir slike: http://www.visuelles-denken.de/Schnup-perkurs4.html

»Jezik« v nemškem znakovnem jeziku

»Oglušel« v nemškem znakovnem jeziku

»Kretnja« v nemškem znakovnem jeziku


ZGODOVINA

110 let Zmajskega mostu

Gredoč po Resljevi cesti na avtobusno postajo pridem na Zmajski most. V oči me pritegne na

nogo zmaja obešen zeleni trak s sporočilom: MOL, 4. 10. 2011 – 110 let Zmajskega mostu. Lepa in prijazna gesta informiranja, saj sama, po pravici povedano, niti vedela nisem, koliko let že obstaja Zmajski most, čeprav v Ljubljani živim že 65 let. Kdo ga je zgradil in kaj simbolizira Zmajski most s štirimi zmaji? Malce pobrskam po internetu in glej ga:

Ob otvoritvi leta 1901 je bil most posvečen počas-titvi 40-letne vladavine Franca Jožefa in poimenovan Jubilejni most. Na stranicah sta v ta namen izpisani letnici 1848 – 1888. Ko je raba omenjenega imena s časom zamrla, je most zaradi okrasja postal znan kot »Zmajski most«. Danes se ta most smatra za enega najlepših primerov secesijske arhitekture mostov na

Zmajski most je cestni most čez Ljubljanico. Zgra-jen je bil za časa županovanja Ivana Hribarja kot nadomestilo za leseni Mesarski most, ki je pred njim stal na istem mestu in je bil poškodovan v ljubljanskem potresu leta 1895. Dalmatinski ar-hitekt Jurij Zaninovič je oblikoval okrasje v se-cesijskem slogu z rastlinskimi motivi in štirimi velikimi kipi zmaja, simbola Ljubljane, iz kovane pločevine. Na njem je skupaj 20 kipov zmajev.

svetu in je zaščiten kot tehniški spomenik, predstav-lja pa tudi eno od znamenitosti mesta Ljubljane.

Prihodnjič se bomo dotaknili še drugih ohranjenih spomenikov v mestu, da osvežimo spomin na ljubl-jansko kulturno dediščino.

Meri Foto: Vinko Cepec

Vir: Internet: Zmajski most

Udeleženci konference Svetovne zveze gluhih (WFD) in Evropske zveze gluhih (EUD) so predstavili alarmantno

poročilo, da je status znakovnega jezika na Danskem in Nizozemskem ogrožen. Nedaven razvoj na Danskem je na-mreč vodil v sprejem izobraževalne filozofije, ki gluhim in naglušnim otrokom odklanja kakršnokoli vizualno dostopno komunikacijo, vključno s pravico do izobraževanja v zna-kovnem jeziku. Na Nizozemskem medtem poteka debata o mestu znakovnega jezika v izobraževanju gluhih otrok.

Gluhe skupnosti naj iščejo zaveznikeNa konferenci je prof. Stuart Blume z Univerze v Amster-damu razpravljal tudi o globalizaciji tehnologije in o za-četkih in razširjanju programov polževih vsadkov. Poudaril je, da voditelji gluhe skupnosti nimajo enakih omrežij in dostopa do politikov in medijev kot zagovorniki polževih vsadkov. Predstavil je tudi idejo o tem, da bi se od domo-rodcev učili o izkušnjah glede promocije njihovih pravic in predlagal gluhim skupnostim, da vzpostavijo koalicije in iščejo zavez nike v antropologih, sociologih in raziskovalcih na nacionalni ravni.

Razvoj na Danskem gre v škodo gluhi skupnostiPredsednica Danske zveze gluhih ga. Janne Boye Nieme-lä je predstavila alarmantno situacijo na Danskem, kjer

JE STATUS ZNAKOVNEGA JEZIKA

na Danskem in Nizozemskem ogrožen?je 99 % novorojenim gluhim otrokom vstavljen polžev vsadek. Storitve podpore za starše gluhih otrok in gluhe otroke ne vključujejo znakovnega jezika, vendar se osre-dotočajo na govorno verbalno terapijo. Glede na to, da se število šol za gluhe na Danskem zmanjšuje, nedavni razvoj v danski družbi nakazuje na to, da cilja na promocijo govora na škodo danskega znakovnega jezika. Nadalje se gluha skupnost na Nizozemskem trenutno sooča s po-dobno debato o mestu znakovnega jezika v izobraževanju gluhih otrok.

Gluhi in naglušni naj sodelujejo

Predsednik Švedske zveze naglušnih in bivši predsednik Mednarodne zveze naglušnih, g. Jan-Peter Strömgren je poudaril, da naj bi imeli tako naglušni kot tudi gluhi pravi-co do dvojezičnosti in da se jim omogoči, da kasneje izbe-rejo svojo jezikovno identiteto. Priporočil je tudi dobro so-delovanje med zvezami naglušnih in zvezami gluhih glede na to, da tudi mnogi naglušni uporabljajo znakovni jezik.

Prevod in priredba: Sandi Lakner



KOSTANJEV PIKNIK

Kostanjev piknik z balinarskim turnirjem Jeseni, ko z dreves pada kostanj, je čas za na-biranje kostanja ter obiranje grozdja, ki se ga nato stisne v mošt.

Na mrzlo jesensko soboto je MDGL organiziral tradicionalni kostanjev piknik na Mostecu. Dopol-

danski del je bil rezerviran za balinarje, ki so imeli tur-nir na balinišču Invalid na Malenškovi. Na balinarski turnir »Kostanjev balin« se je prijavilo 7 ekip. Ekipe so bile porazdeljene v dve skupini. Iz vsake skupine sta prvi dve ekipi šli v izločilne boje. Boji so bili zelo napeti, igralci so se borili za vsako točko v svoji ekipi. Zmaga je šla na Gorenjsko, v roke kranjskega društva.

Popoldanski del se je odvijal na Mostecu, kjer smo pekli kostanj, poskušali mošt in se družili med seboj. Gospa Ema Lovrenčič je pridno rezala kostanj, kas-neje pa so se ji pridružili tudi drugi gluhi člani. Vodja športne sekcije je medtem pripravil ogenj na žaru in zapekel kostanje, ki so bili kljub slabi letini kostanja zelo slastni.

Družabno srečanje je potekalo kar v gostišču Mos-tec, kjer so nam postregli z odličnimi kolinami – pe-čenicami ali krvavicami s kislim zeljem. MDGL se iskreno zahvaljuje osebju, predvsem pa gospe Nataši za prijaznost in toplino ter odlično postrežbo. Ne smemo pozabiti, da nam je omogočila tudi prostor za peko kostanja.

Vodja športne sekcije je podelil tudi zmagovalne pokale prvim trem ekipam balinarskega turnirja. Sle-dijo rezultati turnirja balinarjev za »Kostanjev balin«.

Vidimo se naslednje leto na naslednjem tradicio-nalnem kostanjevem pikniku!

Robert Žlajpah

POLFINALE 1AURIS KRANJ A : AURIS KRANJ B 8 : 3POLFINALE 2MDG LJUBLJANA B : DGN LJUBLJANA 5 : 4ZA 3. MESTOAURIS KRANJ B : DGN LJUBLJANA A 2 : 5FINALEAURIS KRANJ A : MDG LJUBLJANA B 6 : 3KONČNA LESTVICA

1. AURIS KRANJ A

2. MDG LJUBLJANA B

3. DGN LJUBLJANA A

4. AURIS KRANJ B

5. DGN PODRAVJA MB

6. DGN LJUBLJANA B

7. MDG LJUBLJANA A

Na prvo novembrsko sredo je bila izvedena špor-tna okrogla miza, na katero so bili povabljeni vsi

člani in ljubitelji športa ter kapetani športne sekcije MDGL. Namen športne okrogle mize je planiranje športnih dogodkov za leto 2012 ter izboljšanje in dvig dela v športni sekciji MDGL. Vodja športne sekcije MDGL ima mesečne sestanke s kapetani, na katerih planirajo športne dogodke in obravnavajo predloge.

S pozdravnim govorom je vodja športne sekcije MDGL odprl športno okroglo mizo, na kratko pred-stavil športne dogodke v letu 2011 in orisal okvirni plan športnih dogodkov v letu 2012. Člani društva so dodali tudi svoje predloge, s katerimi bi lahko dvig-nili nivo dela športne sekcije MDGL pri organiziran-ju športnih dogodkov. Trenutna kriza, v kateri smo sedaj, nas sili k skromnemu organiziranju športnih dogodkov. Športna sekcija MDGL bo poskušala ostati na ravni kvalitetnega organiziranja tekmovanj. Plan športne sekcije MDGL za leto 2012 bo podoben

Športna okrogla miza planu za letošnje leto. Ne bo manjkalo tradicionalnih športnih dogodkov.

Člani so glasovali za različne športne panoge za kandidaturo MDGL za organiziranje državnega pr-ven stva (DP) gluhih, ki sem jih uvrstil v ožji izbor. Na sestanku športne sekcije MDGL bodo kapetani različnih športnih panog izbrali prvo možnost za kan didaturo MDGL za organiziranje DP. Obrazec bo MDGL vložilo na Športno zvezo gluhih Slovenije, ki bo na decembrski seji predsedstva izbrala organizatorja DP gluhih za različne športne panoge.

Športna okrogla miza je bila zelo koristna za vse gluhe ljubitelje športa, ki so pridobili informacije in dodali pripombe na delo športne sekcije MDGL. V bodoče je izražena želja po večjem sodelovanju članov med seboj za boljše in uspešnejše organizi-ranje športnih dogodkov v MDGL.

Robert Žlajpah

Družabnost ob klepetu na kostanjevem piknikuRobi skrbno kontrolira

Na vrsti je rezanje kostanja iz škatle

Bo zagorelo, da se bo kostanj spekel?


EKIPI SO SESTAVLJALISlovenska košarkarska reprezentanca gluhih: ko-

šarkarji, ki so nastopili na SP gluhih v košarki v Paler-mu; trener: Izidor Križan.

Izzivalci: gluhi košarkarji, ki so bili člani reprezen-tance in veterani ter tisti, ki znajo igrati košarko; trener: Bogdan Tanasič.

NAMEN TEKMETekma je bila namenjena iskanju mladih talentov

(košarkarjev) in razvoju košarke gluhih.

TEKMA in TEKMOVANJETekmo so odigrali v treh delih, in sicer trikrat po

ŠPORT

Dan košarke gluhih

V soboto, 15. oktobra 2011 ob 10. uri, se je v Športni dvorani Ilirija v Ljubljani odvijal »Dan košarke gluhih«. Ob tem dogodku sta se v košarki pomerili ekipi Slovenska košarkarska reprezen-tanca gluhih in Izzivalci.

20 minut. Med odmoroma sta se odvijali tekmovanji v prostem metu in metu trojk. V prostem metu je zmagala Nina Orešnik, v metu trojk pa njen brat Jan.

ZMAGA REPREZENTANTOVV prvih 20 minutah je vodila Slovenska košarkarska

reprezentanca gluhih, v drugih in tretjih 20 minutah pa Izzivalci. Seštevek vseh treh delov je bil 81:74 za Slovensko košarkarsko reprezentanco gluhih.

TUDI NEŽNEJŠI SPOL ZNA IGRATI KOŠARKOMaja Kuzma, članica MDGL, je kot edina ženska v

ekipi Izzivalcev pokazala pogum in strastno željo po igranju. Čeprav so moški igralci močnejši, je s svojo obrambo in igro dokazala, da jim je lahko kos.

Uredništvo OTFoto: Mateja Kanalec

Več o tem si lahko ogledate v prispevku na spletni TV ZDGNS: http://www.zvezagns.si/kosarka/dankosarkegluhih

Dvoboj ljubljanskih društev gluhih v bowlingu Odvijal se je četrti tradicionalni dvoboj ljubljanskih društev gluhih v bo-

wlingu. Organiziralo ga je Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana (DGN LJ). Do četrtega dvoboja je večkrat zmagalo DGN LJ. Prehodni pokal dobi v trajno last društvo, ki zmaga trikrat zaporedoma. V četrtem dvoboju se je DGN LJ nasmihala tretja zaporedna zmaga. Lanskega leta so zmagali igralci DGN LJ. Mestno društvo gluhih Ljub ljana (MDGL) je nazadnje zmagalo pred tremi leti.

V znak prijateljske tekme so si zaželeli srečo in čim več podrtih kegljev v točkah. V vsaki ekipi društva je igralo 6 igralcev. Igralo se je po 6 iger.

Igralci MDGL so se trudili po svojih močeh in si močno želeli zmage. DGN LJ je skozi celo tekmo vodilo in prišlo do tretje zaporedne zmage ter prevzelo prehodni pokal v svojo trajno last.

Rezultat: MDGLJ : DGN LJ = 5438 : 5844

Čestitke vsem igralcem DGN Ljubljana!Robert Žlajpah

Napovednik športnih dogodkov JANUAR 2012:

– 28.1.2012 – Mednarodna turnirja v futsalu in odbojki (organizator: DGN Podravja Maribor)

V naslednji številki OT bo objavljen okvirni plan špor-tnih dogodkov v letu 2012.Točne informacije (začetek in lokacija tekem) bodo objavljene na oglasni deski, ko prejmemo vabila iz omenjenih društev.

Datumi športnih dogodkov se lahko spreminjajo na podlagi obvestila organizatorja.

Spremljajte vse razpise, ki bodo objavljeni na oglas ni deski MDGL!

Robert Žlajpahpredsednik športne sekcije MDGL

Otvoritev (levo Slovenska reprezentanca gluhih, desno Izzivalci) Le kaj dela naš mladi Robi med igro? Tudi naš Miha Jakofčič zna leteti … vsaj za kratek čas

Naša Majčka s številko 10 podaja …


ŠPORT

Turnir v bowlingu »Alpe Adria« v Italiji Na povabilo italijanskih igralcev bowlinga je ekipa

MDGL v sestavi J. Perčič, B. Srdan, F. Halič in M. Veršič sodelovala na turnirju v bowlingu »ALPE ADRIA«, ki se je odvijal prvo soboto v novembru v mestu Portogruaro, 30 km od trgovskega centra Palmanove.

Vodja odprave je bil R. Žlajpah, vodja športne sek-cije MDGL, ki je igralce s kombijem odpeljal na pri-zorišče športnega tekmovanja.

Na ta turnir so se prijavili igralci iz treh držav - Ita-lije, Avstrije in Slovenije. Slovenijo sta zastopali dve društvi, MDGL in DGN Celje.

Odprava se je v jutranjih urah s kombijem odpel-jala v italijansko mesto Portogruaro. Po dobrih dveh urah vožnje je prispela na prizorišče tekmovanja.

Po formalnih postopkih – prijava, startnina in žre-banje igralcev na stezah – se je naposled začel turnir v bowlingu. Igralci MDGL so dobro začeli in med igro podirali keglje kot za stavo. Med igralci se je najbolj izpostavil J. Perčič, ki je imel svoj najboljši dan. V 2. igri je podrl 258 kegljev od 300, kar je bil najboljši rezultat tega turnirja. Po dolgotrajni igri se je turnir po dobrih štirih urah zaključil. Sledila je razglasitev rezultatov igralcev bowlinga. Zmagovalec turnirja je postal član MDGL, J. Perčič, ki je pobral najvišjo denarno nagrado. Dobil je tudi naziv najboljšega igralca, za kar je dobil v spomin simbol Benetk - gon-dolo. Med prvimi tremi je pristal tudi član MDGL,

M. Veršič, ki je osvojil odlično tretje mesto. Ostala dva igralca pa sta pristala na zlati sredini med igralci.

Med ženskami je bila najboljša članica DGN Celje, Sabina Hmelina, po duši smučarka, ki je osvojila naziv najboljše igralke z največ podrtimi keglji v eni igri, saj je podrla 203 keglje. Drugo mesto pri ženskah je prav tako šlo v Slovenijo, osvojila ga je Celjanka Florjana Švent.

Z lepimi vtisi in dobre volje se je odprava igralcev odpeljala v Ljubljano in tja prispela v večernih urah.

Vsem igralcem MDGL in DGN Celje, predvsem pa J. Perčiču, čestitamo za osvojena odlična mesta.

Robert ŽlajpahRezultati:

Moški1. PERČIČ JANEZ 1182 2. FRANDOLI MARCO 1106 3. VERŠIČ MLADEN 1074 9. SDRAN BRANKO 100110. HALIČ FRANJO 983Ženske1. HMELINA SABINA (DGN CE) 992 2. ŠVENT FLORJANA (DGN CE) 958 3. VIANELLO DONATELLA 946

Igralci bowlinga iz MDG Ljub ljana in DGN Ljubljana že ne-kaj let sodelujejo v Superligi v bowlingu, to je liga slišečih

posameznikov in ekip seniorjev 50+. V mesecu novembru je bilo izvedeno zaključno kolo superlige sezone 2011 med posamezniki in ekipami. Igralci bowlinga so se izkazali z zelo dobrimi in visokimi rezultati v zaključnem kolu Super-lige. V pred tekmovanje zaključnega ko la Superlige se je uvrstilo 42 igralcev, med njimi 5 igralcev iz MDG Ljubljana in 4 igralci iz DGN Ljubljana. Za barve MDG Ljubljana so igrali F. Halič, B. Srdan, B. Vidic, M. Veršič in J. Perčič. Bo-rili so se za vstop v polfinale, kjer je lahko nastopalo 12

najboljših igralcev. V polfinale so se uvrstili kar 3 igralci iz MDG Ljubljana (F. Halič, J. Perčič in B. Vidic) kot tudi igralci iz DGN Ljubljane (J. Slatinšek, I. Vačovnik in J. Juhart). Od začetka je vseskozi vodil F. Halič, ki je z lahkoto prišel v veliki finale. Tja so se uvrstili 3 najboljši igralci bowlinga sezone 2011, med katerimi je bil tudi član MDG Ljubljana, J. Perčič. Slednji je imel mirno roko pri podiranju kegljev in je v prvem dvoboju premagal drugega iz polfinala ter se boril s F. Haličem za naslov prvaka Superlige 2011. Tako je J. Perčič postal prvak Superlige 2011 med seniorji 50+. Medtem pa se je najboljši iz polfinala, F. Halič, moral zadovoljiti z drugim mestom.

Iskrene čestitke J. Perčiču za osvojitev naslova prva ka, kot tudi ostalim igralcem iz MDG Ljubljana in DGN Ljubl-jane za zelo visoka osvojena mesta v Superligi 2011 seni-orjev 50+.

Robert ŽlajpahRezultati:

1. JANEZ PERČIČ (MDG LJ)2. FRANJO HALIČ(MDG LJ)3. ZLATO MURN 4. JANEZ SLATINŠEK (DGN LJ)…..8. BOŽO VIDIC (MDG LJ)

Perčič prvak v Superligi seniorjev 50+ v bowlingu med posamezniki

9. IVAN VAČOVNIK (DGN LJ)…12. JANEZ JUHART (DGN LJ)16. BRANKO SRDAN (MDG LJ)19. MLADEN VERŠIČ (MDG LJ)41. PETER FURLAN (DGN LJ)


OBVESTILO

Obvestilo o izletu v Švico

Vabimo vse, ki se zanimate za enkraten izlet v Švico, da se prijavite v društvu. Ker je do meseca maja 2012 še čas, priporočamo, da denar za izlet vsak mesec hranite v »pra-šičku« (šparovčku). Podrobnejši program izleta je objavljen na oglasni deski društva.

MDGL

Zahvala podjetjemV imenu MDGL in športne sekcije MDGL se zahvaljujem za brezplačne karte:a) Nogometni zvezi Sloveniji, ki je omo-gočila članom ogled prijateljske tekme Slovenija - ZDA,b) klubu Krim za ogled treh tekem roko-metne lige prvakinj,c) klubu ACH VOLLEY za ogled tekme odbojkarske lige prvakov.

Robert Žlajpah,vodja športne sekcije MDGL

Priključite se nam v:FOLKLORNI SKUPINI VESELJE:pridite in se nam priključite vsak četrtek od 17. do 19. ure, v prostorih ČS CenterVodmat, Grablovičeva 28

ODBOJKI:vsak petek od 19.30 do 20.15na Osnovni šoli Hinka Smrekarja v Šiški

BOWLINGU:vsak torek od 16. do 18. ure v BK 300 v Dravljah

BALINANJU: vsak torek popoldne na igrišču ŠD invalid(Vodmat)

ŠAHU:vsako sredov prostorih društva, Trubarjeva ulica 24

TELOVADBI ZA STAREJŠE: vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 10. ure v športnem klubu Chagy na Vojkovi 58

SREČANJU UPOKOJENCEV:vsak prvi ponedeljek v mesecu od 17. uredalje v prostorih društva

Prosili smo dobrodušnega Božička, da naj razveseli naše pridne otroke. Oči so mu žarele in je z veseljem sprejel. Tako si je vzel čas 17. decembra, da bo z nami. Rezervirajte si ta dan in pridite z malčkom na obdaritev. Božiček vas nestrpno pričakuje.

Se vidimo 17. decembra v gostišču KLOPČIČ.

Prijave zbiramo do 14. decembra. Starši, babice in dedki prinesejo darila s seboj.

Documents

Odmev tišine 11-12 2011