ODDELEK ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKA FAKULTETA … · Jasna Blaj, James Cosier, Tamara Danijel, Staša Grajš, Martina Herič, Sandra Kavčič, oštjan Kop, ... ki igra pomembno vlogo

1

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI

Prostorska problematika romskega

naselja Hudeje

Raziskava pri predmetu Geografija etničnosti

urednik: dr. Boštjan Rogelj

mentorja: izr. prof. dr. Jernej Zupančič, dr. Boštjan Rogelj

avtorji:

Jasna Blaj, James Cosier, Tamara Danijel, Staša Grajš, Martina Herič, Sandra Kavčič, Boštjan Kop, Jurij Krajčič, Nastja Kunst, Ana Lubej, Estera Popovič, Veronika Sorčan, Anita Tatarević, Damir

Tešnjak, Tanja Tomić, Grega Žorž,

januar, 2014

2

Kazalo:

1. ROMSKA NASELJA V SLOVENIJI ............................................................................................ 4

1.1. Naselja Hudeje/Vejar ............................................................................................................... 6

1.2. Prostorski razvoj romskega naselja Hudeje ............................................................................. 7

2. ZASNOVA RAZISKAVE ........................................................................................................ 10

2.1. Demografski in socialni profil anketiranih prebivalcev v romskem naselju .......................... 10

2.2. Demografski in socialni profil anketiranih prebivalcev okoliških naselij ............................... 12

3. STANOVANJSKE IN BIVALNE RAZMERE .............................................................................. 14

3.1. Pregled dosedanjega urejanja naselja ................................................................................... 14

3.2. Stanovanjske in bivalne razmere v romskem naselju ........................................................... 15

3.3. Ključne ugotovitve in problemi ............................................................................................. 17

4. UREJANJE RAZMER V ROMSKEM NASELJU HUDEJE ............................................................ 19

4.1. Urejenost naselja ................................................................................................................... 19

4.1.1. Spremembe v naselju ............................................................................................ 20

4.1.2. Prispevek Romov k urejanju naselja ...................................................................... 21

4.1.3. Sodelovanje z inštitucijami in okoliškim prebivalstvom ........................................ 22

4.2. Izobraževanje......................................................................................................................... 24

4.2.1. Vrtec ...................................................................................................................... 24

4.2.2. Šola ........................................................................................................................ 24


5. ODNOSI MED ROMI IN OKOLIŠKIMI PREBIVALCI ................................................................ 27


6. ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 34

3

Predgovor: O s tudentskem projektu

Študentski projekt je oblika dela, ki povezuje teoretična in praktična spoznanja z izbranega področja

in ob vključitvi primernih metod in tehnik to znanje tudi uporabi. »Teren« je preizkus, poligon za

razmišljanje in odgovorno ravnanje. Je izziv, kako konkretne, v prostoru in času določene »probleme«

locirati, ugotoviti, dokumentirati, razčleniti, analizirati, proučiti možne rešitve in jih – opcijsko in / ali

scenarijsko predlagati v izvajanje. Za študente je to v prvi vrsti pridobivanje izkušenj; je konkretna

študija primera.

Proučevanje romskih naselij, njihove demografske, socialne, prostorske in kulturne diferenciacije in

problematike je že postala nekaka stalnica v delu študija politične geografije. Proučevanje etničnosti

ima lahko mnogo razsežnosti. Romska naselja so zaradi svoje pojavnosti privlačen objekt opazovanja,

mnogo manj pa so predmet načrtnih posegov. Občine se med seboj precej razlikujejo glede na vrsto

in obseg načrtovalskih ukrepov v romskih naseljih. V zadnjem desetletju so nastali na tem področju

bistveni ukrepi, ponekod pravi preobrati. Tak primer je tudi proučevano naselje Hudeje, ki je v manj

kot desetletju pridobilo praktično vso javno infrastrukturo. Pred leti je ekipa študentov že dvakrat

proučevala prav ta primer in posredno, s povečanjem obiska v tem kraju in njegovi okolici morda

tudi prispevala k osvetlitvi situacije in problemov ter povečanju človeških stikov, predvsem pa njihove

raznolikosti.

Razvoj pa se vrši tudi brez in mimo posegov. Mikrokozmos romskih naselij ima precej samosvoje

razvojne poteze, ki jih je mogoče »prebrati« s skrbno in podrobno analizo sedanje strukture, tlorisne

zasnove in lokacijskih značilnosti. Prav socialnogeografski pristop je primerna oblika spoznavanja tega

sveta in le korak dalje je potreben, da ta svet, kulturno raznolik in bogat, a še mnogim domačinoma

pravzaprav neznan in predvsem premalo spoštovan, postane jutri drugačen. To je tudi naš strokovni,

geografski izziv. Je odraz spreminjanja zavesti stanovalcev, da je želeni »boljši svet« dosegljiv in

pravzaprav čisto na dlani. U, v sosedstvu, pred domačim pragom. Zato je v vsakem razvojnem

konceptu pomembno prepoznati notranje silnice dinamičnih sprememb in jih, kolikor je le mogoče, z

nadaljnjimi ukrepi pospešiti in usmerjati. Študentski projekt sicer nima te ambicije, saj je prvenstveno

analitično naravnan, a vendar se v sklepnem delu mora ozreti k prihodnosti. Zato je pomembno

prepoznati razvojne faze, slediti ukrepom in procesom ter ovrednotiti različne posege.

izr. prof. dr. Jernej Zupančič

4

1. ROMSKA NASELJA V SLOVENIJI

V popisu leta 2002 se je za Roma opredelilo 3264 prebivalcev Slovenije. Dejansko število Romov naj

bi bilo bistveno večje. Po podatkih Zavoda za socialno varstvo in drugih ustanov, mogoče oceniti na

okrog 7000 ali celo do okrog 10.000 (Zupančič, 2004). Romi so prostorsko razpršena skupnost s

sporadično poselitvijo, ki se je večina v teku zadnjih desetletjih, večinoma po 70. letih prejšnjega

stoletja, zaradi modernizacije ustalila na posameznih območij. Zato so naselja večinoma mlajšega

nastanka. Iz te trditve izstopajo prekmurski Romi ki so se hitro lokalizirali, saj je bila pri njih stalna

naselitev že na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ki pa so bili pogosto sezonski (ali podobno) migranti

(Zupančič, 2007). »V Beli Krajini je stalna naselitev od začetka 20. stoletja do desetletja pred drugo

svetovno vojno« (Pirc, 2013, str. 82). Novejšega nastanka pa so naselja na območju severne

Dolenjske in Posavja, kjer je prišlo v zadnjih petih desetletjih do stalnega naseljevanja prej še

nomadiziranih Romov ali priseljevanja Romov iz južnejših območjih Dolenjske, Kočevskega in Bele

Krajine (Pirc, 2013).

Največji del (nad 40 %) Romov v Sloveniji živi v Prekmurju, okrog tretjine pa na Dolenjskem, medtem

ko je Sintov na Gorenjskem le nekaj odstotkov. Romi so večidel podeželsko prebivalstvo, mestne

populacije je pa zaslediti v Ljubljani in Mariboru, ki pa so večinoma imigranti iz držav nekdanje

Jugoslavije ter so prišli v slovenski prostor v zadnjih treh desetletjih (Zupančič, 2007).

Slika 1: Pregledna karta poselitve Romov in Sintov v Sloveniji

Vir: Tematski atlas romske poselitve v Sloveniji, Geodetski inštitut Slovenije, 2013

Romska naselja v Sloveniji imajo specifično, drobnonaselbinsko strukturo, ki je posledica romskega

načina življenja in njihovih notranjih medsebojnih odnosov, zgodovinskih dejavnikov, kot tudi

odklonilnega odnosa in nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Večinoma so v bližini obstoječih

5

statistično opredeljenih naselij, vendar se vanje funkcionalno ne vključujejo. Hkrati so se pogosto

locirala na obrobju gozdov, na rahlo dvignjenih terenih, jasah, ponekod tudi na močvirnatem

zemljišču slabše kakovosti, ob cestnih poteh, ter deloma na poplavnih območjih (Pirc, 2013, Zupančič,

2007, str. 220). Skratka tam, kjer je bil odpor domačega prebivalstva relativno manjši.

Romi so zemljišča za svoja naselja v mnogih primerih enostavno uzurpirali (Zupančič, 2007). Zato

imajo romska naselja danes večina status ilegalnih naselij, kar pripelje do problemov z ustrezno

komunalno opremljenostjo in souporabe ostale infrastrukture kot je električno omrežje (Zupančič,

2007). Vendar se v današnjem času inteznivno vršijo napori pri njihovi legalizaciji in izboljšavi

infrastrukturne opremljenosti ter ponekod, kot je na primeru romskega naselja Hudeje, tudi uspešna.

Iz tega vidika so razlike v statusu naselij med Prekmurskimi in Dolenjskimi Romi, kar se odraža v

številu objektov s hišno številko. Na Dolenjskem (in Kočevskega brez Bele Krajine) je tako brez hišnih

številk približno 80 %, medtem ko je na Prekmurjem manj kot 50 %. Prav tako se pojavlja kontrast v

deležu zemljišč v zasebni lasti na katerih ležijo naselja, ki igra pomembno vlogo pri formalno-pravnih

razmer. V Prekmurju je v zasebni lasti več kot 80 % zemljišč, na Dolenjskem pa okrog 33 % (slika 2).

Po podatkih iz leta 2007 je v Prekmurju bilo 18 naselij, kjer lastniki zemljišč so Romi, na Dolenjskem (z

Belo Krajino in Kočevskim) pa samo pet (Zupančič, 2007, str, 234). Vzrok k takšnima razlikama je v

dolžini stalne naselitve kot tudi v odnosih z okoliškimi prebivalci in lokalnih oblasti.

Slika 2: Delež lastništva zemljišč romskih naselij glede na površino parcele

Vir: Tematski atlas romske poselitve v Sloveniji, 2013

S stalno naselitvijo je bila – prostorsko gledano – sprva največkrat omejena na eno samo družino.

»Kasneje se je ta zaradi porok in visoke rodnosti romska naselja precej razširila, neredko pa so se tja

naselili še bližnji in/ali daljni sorodniki, tako da so romska naselja dobila nekatere strukturne in

fiziognomske posebnosti« (Zupančič, 2007, str. 221). Večinoma gre za čista romska naselja z izrazito

demografsko mlado populacijo, z izjemo Romov v Prekmurju (Pirc, 2013, Zupančič, 2007).

6

Pripadnikov drugih skupin (skoraj) je med njimi le za vzorec. Razporeditev bivališč in ostalih poslopij

(kolikor jih je) je stihijska, brez načrta in izbranih arhitekturnih prvin, pogosto anarhičnega videza ter

komunalno neurejena, kar pripelje do težav v nadaljnjem razvoju naselja. Stavbni fond pa je po

kakovosti skromen (lesene barake, pločevina in podobni materiali, ali pa gre za velike zabojnike in

različne montažne elemente) (Zupančič, 2007).

1.1. Naselja Hudeje/Vejar

Romsko naselje Hudeje je eno največjih in je med najbolj zahodnimi romskimi naselji na Dolenjskem.

Obravnavano naselje leži v občini Trebnje in se nahaja približno dva kilometra zračne linije severno

od občinskega središča Trebnje, na obrobju gozda ki ga ločuje od občinskega središča (Pirc, 2013), ter

med Račjim selom (96 prebivalcev1) in istoimenskim neromskim naseljem Hudeje (312 prebivalcev).

Obe naselji ob robu gozda povezuje lokalna cesta, ki poteka ob južnem robu romskega naselja. Hkrati

ta cesta povezuje omenjena naselja s Trebnjem in Mirno. Romsko naselje je od Račjega sela

oddaljeno slab kilometer zračne linije, kot tudi od istoimenskih Hudej. Južno od omenjenega gozda

(Majcnov hrib in Veliki hrib, med Račjim selom in Trebnjem) se približno 1,5 km nahaja vas Pekel (70

prebivalcev). V treh omenjenih naseljih smo anketirali okoliško domače prebivalstvo o njihovem

odnosu in videnju do romskega naselja Hudeje.

Slika 3:Lega romskega naselja Hudeje

Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije

Poleg da naselje leži na obrobju gozda, velja omeniti da je nastalo na močvirnatem zemljišču z

lokalnim ledinskim imenom V Blatih, kjer je (bilo) bogato nahajilšče gline za potrebe opekarne, ki je

delovala do druge svetovne vojne (Pirc, 2013). Širše območje v katerem se nahaja naselje je

1 Podatki o številu prebivalcev se nanašajo na vsa omenjena naselja na stanje po 1. 7. 2013 (SURS, 2014)

7

predvsem travniški gričevnat svet, ki je ponekod obdelan s kmetijskimi njivami. Višje vzpetine, kot je

Fiščak (349 m) in deloma Grič, ter že prej omenjena Majcnov hrib in Veliki hrib (354 m), prekrivajo

gozdovi. V najnižjih predelih območja teče potok Vejar (tudi pod imenom Cedilnica) in se pri naselju

Mirna (1347 prebivalcev) izlije v reko Mirno.

Iz same umestitve naselja glede na okoliški naselbinski sistem, je moč razbrati nekatere vzroke izbire

same lokacije ob nastanku naselja. Lega naselja ob gozdu je po Zupančiču verjetno posledica iskanja

varnega zavetja pred »vsiljivci«, kot tudi surovin in sence. Hkrati izbira močvirnatega zemljišča je

verjetno posledica manj zaželenosti s strani okoliškega prebivalstva, in ob naselitvi Romi bili manj

moteči dejavnik za okoliško prebivalstvo (Pirc, 2013). Oddaljenost in ločenost od okoliških vasi je

verjetno posledica želje v čimanjšem konfliktu z okoliškim prebivalstvom, vendar dovolj blizu

občinskemu središču zaradi storitvenih dejavnosti ki jih nudi.

1.2. Prostorski razvoj romskega naselja Hudeje

Romsko naselje Hudeje je nastalo okoli leta 1969 (Pirc, 2013) s stalno naselitvijo prve Romske družine

Breznikovi (cv: Repič, 2000, Krvina, Teraž, 2010). Ob stalni naselitvi so si Romi sprva postavili šotore,

kasneje so začele nastajati lesene kolibe, barake, nazadnje pa zidane hiše, ki bolj ali manj poskušajo

posnemati hiše okoliških domačinov. Po Repiču so prva rojstva v naselju zabeležili leta 1971, ko je v

naselju živelo že 15 družin oziroma skupno 74 posameznikov (Pirc, 2013).

Slika 3: Tloris romskega naselja Hudeje

Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije(Opomba: označeni samo objekti ki so legalizran).

8

Večjo socialno-demografsko spremembo je naselje doživelo v začetku 80. let prejšnjega stoletja, ko

se je tja priselilo več romskih družin iz občine Žužemberk, od koder so bili pregnani. »Žužemberčani«

so se naselili na zahodnem obrobju naselja in naj bi bili danes že precej pomešani z ostalimi Romi

(Pirc, 2013).

Slika 4: Prostorsko širjenje romskega naselja Hudeje

Vir: Tematski atlas romske poselitve v Sloveniji, 2013.

Romsko naselje je imelo leta 1980 bivališča ležeča le v tistem delu, ki danes tvorijo njegov osrednji

del in posamezna zemljišča severnega dela. Po tem se je s priselitvami Žužemberčanov in drugih

začelo postopoma širiti predvsem v južnem delu, v neposredni bližini lokalne ceste, proti Račjemu

selu, ki je bil prej poraščen z gozdom (cv: Žagar, et al, 2013, Pirc, 2013). V obdobju med 90. leti in

2010 je naselje dobilo današnji obseg, saj se je v tem času razširilo ob cesti proti istoimenskemu

naselju Hudeje, kot tudi severneje proti potoku Vejar.

Naselje je nastalo na zemljišču opuščene opekarne/ciglarne, ki je po vojni pripadlo občini (Pirc, 2013).

Zato je bila toleranca do naseljevanja nekoliko večja. Po osamosvojitvi Slovenije je bil del zemljišč

9

denacionaliziran in je prešel v zasebno last. V zadnjih obdobju je občina uspela odkupiti večino

zemljišč ter tako formalno-pravno omogočila proces legalizacije naselja.

Pomanjkanje lastništva zemlje in pravnih regulativ v preteklosti, finančnih sredstev in tudi

vrednostnega sistema je povzročilo stihijsko širjenje naselja, ki je za naselje značilna razporeditev hiš

in ostalih bivališč, iz različnih gradbenih materialov, usmerjenih proti središču naselja (Pirc, 2013,

Zupančič, 2004). Hitro širjenje naselja je povzročilo, poleg pomanjkanja finančnih sredstev, tudi

pomanjkanje prostora, tako da v naselju opazimo nekatere utesnjene bivalne enote različnih velikosti

kot tudi v njihovi utesnjeni razporeditvi znotraj naselja.

Od nastanka so v naselju bili slabi bivalni pogoji, ki se je šele v zadnjih letih (nekako od leta 2004

dalje) začelo izboljševati z odpiranjem naselja navzven. To je z vlaganjem v infrastrukturno

opremljenostjo in socialnim razvojem (vrtec, muzej) (Pirc, 2013).

Danes v naselju živi približno 250 prebivalcev (Zupančič, 2007). V naselju je 55 hiš in ostalih

bivanjskih, ter drugih objektov. Tiste ki so legalizirane imajo priključek na vodovodno, kanalizacijsko

in električno omrežje. V naselju so urejene ulice in postavljena je javna razsvetljava. (Hudeje26,

2014).

Slika 5: Romski muzej Hudeje.

10

2. ZASNOVA RAZISKAVE

Raziskava ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje˝ je bila izvedena v okviru predmeta

Geografija etničnosti. V okviru raziskave so študenti pripravili dve anketi, prvo za anketiranje v

romskem naselju, drugo za anketiranje v okoliških naseljih. Anketiranje je bilo izvedeno 29. novembra

2013, najprej med prebivalci v romskem naselju Hudeje in nato še med prebivalci treh okoliških

naselij Račje selo, Pekel in Hudeje. Obe anketi sta bili razdeljeni na posamezna področja, in sicer

demografska slika, stanovanjske in bivalne razmere, urejanje razmer ter odnosi z okoliškimi

prebivalci. Anketirali smo 29 prebivalcev iz romskega naselja ter 31 prebivalcev iz okoliških naselij.

Med izvajanjem anketiranja v romskem naselju Hudeje so se pojavile nekatere težave. Na nekatera

vprašanja anketiranci niso odgovorili, vzrok za to je bilo predvsem nerazumevanje vprašanj. Hkrati so

se pojavljali nasprotujoči si odgovori (npr. v stanovanju nimajo elektrike, vendar pa imajo televizijo,

pralni stroj,…), nepravilni odgovori (npr. družina naj bi imela 5 članov, pri naštevanju članov pa so jih

našteli več) ter tudi nepripravljenost prebivalcev na odgovarjanje. Medtem ko pri anketiranju

okoliških prebivalcev takšnih ali podobnih težav ni bilo.

Poleg anket so študenti opravili še več intervjujev z posamezniki, ki so na različne načine povezani

oziroma sodelujejo pri urejanju romske problematike v občini Trebnje (ravnateljica šole, ravnateljica

in vzgojiteljica v vrtcu, občinski svetniki, Center za socialno delo, Policija, župan občine, župnik,

romski svetnik, predsednik KS Račje selo).

2.1. Demografski in socialni profil anketiranih prebivalcev v romskem naselju

V romskem naselju Hudeje je izvedena anketa zajela 29 anketirancev, 15 moških in 14 žensk. Med

anketiranci močno prevladuje starostna skupina od 26 do 45 let, sledi pa skupina od 46 do 45 let.

Povprečna starost anketiranca je 39,5 let, najstarejši anketiranec je imel 75 let, najmlajši pa 15 let.

Kot je razvidno iz grafa 61% anketirancev že od rojstva živi v naselju Hudeje, preostanek pa se je v

naselje priselil iz Žužemberka, Otočca, Zagorice, Kočevja, Raduhe vasi, Dobrniča. Za prebivalce naselja

bi lahko rekli, da so domoljubi, saj bi se le 18% odselilo iz naselja, pa še to večinoma tisti, ki bi dobili

stanovanje ali kakšno drugo priložnost, kar pomeni, da njihova odločitev o izselitvi ni končna.

Slika 6: Ali že od rojstva živite v istem naselju (N=29)?

Vir: Anketiranje, 2013

61%

39% da

ne

11

Slika 7: Ali se nameravate odseliti iz naselja (N=29)?

Vir: Anketiranje, 2013

Iz grafa, ki prikazuje število članov v družini je razviden močno prevladujoč razred z od 4 do 6 članov

(54%), saj ima največ družin med anketiranimi 4 ali pa 5 članov. Sledita pa, sorazmerno skupaj,

razreda z od 7 do 9 članov (21%) in s 3 ali manj člani (18%). Povprečna vrednost je 5,4 članov, najnižje

število je 1 član, najvišje pa 10 članov. Ob teh podatkih lahko zaključimo, da so romske družine večje

od povprečne družine v Sloveniji. Vsi anketiranci, razen enega, ki ima stalno zaposlitev, živijo od

socialne podpore. Nekaj pa jih je kot dodaten vir navedlo občasno delo, predvsem zbiranje starega

železa.

Slika 8: Število članov v družini (N=29).

Vir: Anketiranje, 2013.

Podobna analiza je bila opravljena že v letu 2010 in nam predstavlja odličen vir za primerjavo

podatkov, ki nam lahko pokaže morebitne spremembe v vmesnem obdobju. Pri primerjavi obeh

anket, iz leta 2010 in 2013, je približno enako razmerje med moškimi in ženskami, zelo podobna pa je

tudi starostna sestava, kar omogoča primerjavo podatkov. Pri anketiranju Romov je bila v letu 2010

opravljena le ena anketa več, razmerje med moškimi in ženskami pa je bilo približno enako. Tudi

povprečna starost je bila približno enaka, saj je bila 41 let, medtem ko je bila v sedanji raziskavi 39,5

let. Približno enak delež anketirancev iz obeh let že od rojstva živi v naselju Hudeje (2010: 66%, 2013:

61%), prav tako pa tisti, ki so se v naselje priselili prihajajo iz istih naselij (Žužemberk, Kočevje,

Dobrnič). Je pa nekoliko narasel delež prebivalcev, ki bi se hoteli iz naselja izseliti. Takšen podatek je

presenetljiv, saj se je naselje v zadnjih letih uredilo in moderniziralo, zato bi se moral ta delež

zmanjšati in ne povečati, vendar pa so bili razlogi za odselitev nekako ˝neutemeljeni˝, saj bi se

odselili le, če bi dobili priložnost, kot je recimo stanovanje. Tudi pri primerjavi števila članov v družini

11%

89%

da

ne

18%

54%

21%

7%

3 ali manj

od 4 do 6

od 7 do 9

10 ali več

12

so si podatki dokaj enaki, saj pri obeh letih prevladujejo družine s 4, 5 ali 6 člani, prav tako pa se ni

spremenila odvisnost prebivalcev od socialne podpore, ki je v obeh letih bila glaven vir dohodkov.

2.2. Demografski in socialni profil anketiranih prebivalcev okoliških naselij

Izvedena je bila tudi anketa med okoliškimi prebivalci, v naseljih Račje selo, Pekel in Hudeje.

Opravljenih je bilo 31 anket, od tega 16 moških in 15 žensk. Povprečna starost anketirancev je 44 let,

najstarejši ima 75 let, najmlajši pa 12 let. Pri razdelitvi v starostne skupine, prevladuje skupina od 26

do 45 let, tesno pa ji sledi skupina od 46 do 65 let. 77% anketirancev že od rojstva živi v istem naselju,

preostanek pa se je v naselje večinoma priselil v zadnjem desetletju (2013, 2009, 1991, 2011, 2001,

1965 in 2001) iz Iga, Dola pri Ljubljani, Mirne peči, Grma, Velikih Lok, Grič ali iz okolice. Najpogostejša

razloga za priselitev sta bila poroka in družina, nekateri pa so navedli odhod iz mesta in nakup hiše. Le

10% anketirancev bi se odselilo iz naselja, v katerem živijo, predvsem zaradi trenutnega stanja v

Sloveniji, ko je brezposelnost in recesija velik problem, moti pa jih tudi prisotnost Romov.

Slika 9: Ali že od rojstva živite v naselju (N=31)?


Slika 10:Ali se v prihodnosti nameravate odseliti iz naselja (N=31)?


77%

23%

da

ne

10%

90%

da

ne

13

Slika 11: Sodelujoči študenti v družbi dr. Jerneja Zupančiča in romskega svetnika Mitje Hočevarja.

Slika 12: Študenti pri anketiranju.

14

3. STANOVANJSKE IN BIVALNE RAZMERE

3.1. Pregled dosedanjega urejanja naselja

Naselje Hudeje je nastalo okoli leta 1970. Velika rodnost in nove priselitve so povzročile stihijsko

širjenje naselja, brez pravil in prostorskih načrtov (Repič, 2000). Sprva so Romi živeli v šotorih, nato so

jih zamenjale lesene kolibe, barake in posamezne zidane zgradbe, ki so se med seboj razlikovale glede

videza in urejenosti (Elaborat…, 2010). Posamezne družine so si ustvarile bivalne prostore, ki

zadostujejo za normalno bivanje, nekatere družine pa so si uredile tudi kuhinje in kopalnice. V starih

vlažnih barakah in najslabših bivališčih so in še živijo predvsem starejši in tisti, ki živijo sami (Poročilo

o izvedenih…, 2005). V naselju danes živi 350 prebivalcev, celotno območje naselja pa meri 4,8 ha (O

romskem naselju Hudeje, 2014). Njihovi življenjski pogoji se bistveno razlikujejo od življenja ostalih

neromskih prebivalcev občine.

Leta 2004 je občina zastavila program reševanja romske problematike, kjer so kot prednostno nalogo

izpostavili nakup zemljišča za ureditev naselja, preostala cilja na področju bivalnih in stanovanjskih

razmer v Hudejah pa sta se nanašala na parcelacijo in prodajo parcel ter ureditev komunalne

infrastrukture (Poročilo o izvedenih…, 2005). Dolgo časa v naselju ni bilo urejenega kanalizacijskega in

vodovodnega sistema ter električne napeljave. V letu 2006 je občina Trebnje pridobila gradbeno

dovoljenje za komunalno urejanje naselja Hudeje, izvedla je tudi postopek popisa vseh objektov v

naselju. Istega leta je občinski svet odobril sredstva za napeljavo vodovodnega omrežja, s katerimi je

občina zgradila primarni vodovod. Občina je zaprosila tudi za finančno sodelovanje države, ki je

namenila sredstva za izgradnjo kanalizacije (Poročilo o reševanju…, 2008). Naložba v vodovod je stala

približno 80 tisoč evrov, napeljava kanalizacije in elektrike okoli 400 tisoč evrov. Elektriko so začasno

napeljali le do odjemnih omaric, priključki hiš na omrežje pa so bili predvideni po legalizaciji gradenj

in pridobitvi gradbenih dovoljenj (Trebanjsko romsko…, 2009). Bivalne razmere so se glede na

pretekla leta izboljšale, saj je veliko romskih družin s svojimi sredstvi in s pomočjo občine, obnovilo

svoje objekte, posamezniki so postavili nove brunarice, nekateri tudi zidane objekte. Vedno več

Romov je imelo tudi željo po urejanju kopalnic, ki je bila povezana s šoloobveznimi otroki in otroki v

vrtcu, ki morajo paziti na čistočo. Leta 2007 je imelo vodovod le nekaj romskih družin, nekateri so se

ilegalno priključili na vodovodno omrežje in tudi pri elektriki je situacija podobna. Velik problem je

predstavljalo tudi neredno poravnavanje obveznosti (Poročilo o reševanju…, 2008).

Leta 2010 je bilo v naselju okoli 50 hiš, večino so bile to lesene stavbe, brez izolacije in s slabo

infrastrukturno opremljenostjo. Med bivališči so prevladovale barake, ki so jih večino zgradili Romi

sami. Kljub urejeni kanalizaciji in vodovodu večina romskega prebivalstva s stanjem leta 2010 ni bila

zadovoljna. Pri napeljavi elektrike je še vedno predstavljala problem neurejena legalizacija naselja.

Ker je naselje nelegalno, se je zapletlo pri priključkih na posamezne stavbe. V naselju so postavili

transformator na katerega je bilo priključenih le nekaj družin, ostali so bili nelegalno navezani na

obstoječe žice in tako tvegali potencialno nevarnost za požar. Seveda je bil predpogoj za napeljavo

individualnih priključkov na električno omrežje legalnost naselja in objektov, ki so bili zgrajeni na

črno.

Glede na anketiranje l. 2010 je bila večina Romov z videzom in urejenostjo naselja, zelenimi

površinami, kanalizacijo, elektrifikacijo in odvozom smeti nezadovoljna. Prav tako niso bili zadovoljni

s cesto, niti s parkirnimi površinami, ki jih je bilo premalo. K boljšim bivalnim razmeram bi veliko

pripomogla ureditev lastniških razmerij, odkup zemljišč in ograditev naselja, s čimer se je v tistem

času spopadala občina Trebnje. Prav tako bi se razmere uredile s parcelacijo zemljišč ter prodajo

15

parcel romskim družinam, seveda z ustrezno dokumentacijo. Kot oblika pomoči se je že takrat

omenjala izgradnja vrtca, športnega objekta, objektov za druženje ter izgradnja ceste (Elaborat…,

2010).

Od izvedbe prve ankete leta 2010 ter do izvedbe druge leta 2013 so se v romskem naselju Hudeje

stanovanjske in bivalne razmere spremenile in ponekod tudi izboljšale. V zaključku leta 2010 je bilo

izdanih 34 gradbenih dovoljenj s katerimi so omogočili tem objektom priključitev na električno

omrežje. Leta 2012 je vse od meseca avgusta pa do oktobra potekala ureditev ulic z ustreznim

asfaltiranjem cest v naselju. S tem je bila končana infrastrukturna opremljenost, ki se je pričela že leta

2006 z napeljavo novega vodovoda, kanalizacije, električnega omrežja ter parcelacije. Poleg ureditve

ulic so bila pridobljena tudi sredstva za avtobusno postajališče, javno razsvetljavo ter odkup dela

zemljišča. Ponovna ureditev cest je potekala leta 2013, s čimer se je zaključila prostorska ureditev

naselja. V tem času se je začela tudi izgradnja čistilne naprave, ki je bila še istega leta zgrajena. V

mesecu aprilu leta 2013 je naselje pridobilo javno razsvetljavo, kar je še dodatno vplivalo na

izboljšanje bivalnih pogojev za življenje Romov (Hudeje 26, 2014). V zadnjem času so bila v romsko

naselje Hudeje vložena velika sredstva, ki pa jih je občina pridobila s pomočjo različnih razpisov

(Kunst, 2013).

3.2. Stanovanjske in bivalne razmere v romskem naselju

Prvi sklop ankete med romskim prebivalstvom se je nanašal na trenutne bivalne razmere

anketirancev. Anketiranih je bilo 29 prebivalcev, kar ne obsega celotnega naselja in ne prikazuje

celotnega stanja, zato je to potrebno upoštevati tudi pri interpretaciji rezultatov. Prav tako je

potrebno upoštevati, da so odgovori na nekatera vprašanja v povezavi s predhodnimi odgovori rahlo

nesmiselni, kar je verjetno posledica napake v komunikaciji ali neiskrenosti anketirancev.

Skoraj tri četrtine anketirancev še vedno živi v barakah, 17 odstotkov ljudi ima že zidane hiše,

nekateri pa še vedno živijo v bivalnih zabojnikih in prikolicah. Če primerjamo z rezultati ankete l. 2010

lahko vidimo, da so barake še vedno prevladujoča bivališča. Več kot polovica anketiranih (16) je svoje

bivališče zgradila sama, trije so ga kupili in trije podedovali od prednikov. Petim anketirancem je

bivališče podarila občina.

Slika 13: Ocena obstoječega bivališča (N=29).


17%

72%

4% 4%

3%

zidana hiša

baraka

bivalni zabojnik

prikolica

drugo

16

Za možnost odkupa zemljišča, ki jim jo je ponudila občina, se za enkrat ni odločil še noben prebivalec.

Nekateri že premišljajo o odkupu (7), štirje so prepričani, da jo bodo odkupili. Vendar še vedno več

kot polovica anketirancev verjetno (10) ali zagotovo (7) ne bo odkupila zemljišča. V anketi l. 2010 je

kar 83 odstotkov Romov povedalo, da so lastniki zemljišč (Geografi…, 2010), kar pa ne drži, saj do

danes še nihče ni odkupil zemljiških parcel (Kunst, 2013).

Slika 14: Ali ste pripravljeni odkupiti zemljišče na katerem stoji vaše bivališče (N=29).


Občina je v zadnjih letih uredila električno omrežje, vodovodni ter kanalizacijski sistem v naselju. Več

kot 70 odstotkov anketiranih prebivalcev se je že oz. se misli v kratkem priklopiti na električno

omrežje. Pri vodovodnem sistemu je odstotek še nekoliko višji, skoraj 90 anketiranih. Urejeno

kanalizacijo pa že ima oz. bo imelo v kratkem približno 50 odstotkov anketirancev. V anketi l. 2010

kanalizacije ni imelo urejene več kot 70 odstotkov ljudi (Geografi…, 2010), zato lahko sklepamo, da so

se razmere v zadnjem času izboljšale. 13 anketirancev je priklopljenih oz. bodo v kratkem tako na

elektriko kot tudi na vodovod in kanalizacijo, 3 pa so odgovorili, da nimajo nič od naštetega.

Slika 15: Ali je vaše bivališče priključeno na …(N=29)?


0% 14%

25%

36%

25%

sem že odkupil

zagotovo bom odkupil

razmišljam o nakupu

verjetno ne bom odkupil

sigurno ne bom odkupil

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

električno omrežje vodovodni sistem kanalizacijski sistem

NE

DA

17

Pri zadnjem vprašanju prvega sklopa smo anketirance spraševali, kaj od naštetega že ima njihovo

bivališče. Elektriko ter vodo že ima večina anketirancev, televizijo in pralni stroj nekaj manj. Tudi

kopalnico že ima slaba polovica anketirancev, medtem ko je računalnik zelo redko v bivališču. Glede

na prejšnje vprašanje o priklopu na električno omrežje, kjer je pritrdilnih odgovorov 22, je prišlo do

razlike, saj že ima elektriko kar 25 bivališč. Iz tega lahko sklepamo, da nekateri dobijo elektriko na

nelegalen način. Pri anketi l. 2010 je kar 97 odstotkov anketiranih odgovorilo, da že imajo elektriko,

vendar so pri terenskem delu opazili, da so tudi tisti, ki so odgovorili negativno nelegalno priključeni

na obstoječe žice (Elaborat…, 2010). Tudi pri vprašanju glede vodovodnega sistema je razlika, kjer je

lahko razlog isti ali pa je mogoče prišlo do napake v komunikaciji. Trije anketiranci so odgovorili, da

niso priklopljeni na vodovodni sistem, vendar imajo vodo, dva pa sta namreč odgovorila, da sta

priklopljena na vodovod, vendar vode nimata.

Slika 16: Ali ima vaše bivališče… (N=29)?


Če pogledamo posamezne anketirance lahko ugotovimo, da imajo le štirje vse navedene dobrine. Dva

izmed njih živita v zidani hiši, preostala dva v baraki. Eden med njimi je celo takšen, da glede na

predhodno vprašanje ni priklopljen na nobenega izmed sistemov, vendar ima tako elektriko kot tudi

vodo in vse preostale dobrine.

3.3. Ključne ugotovitve in problemi

V zadnjih letih je bilo na področju stanovanjskih in bivalnih razmer v naselju Hudeje narejeno

ogromno. Urejeni so bili kanalizacijski ter vodovodni sistem ter električna napeljava, zadnji projekt je

bila ureditev prometne infrastrukture oz. cestnega omrežja v naselju ter javne razsvetljave. Tudi

direktor občinske uprave Janez Pirc (Kunst, 2013) poudarja zelo velik razkorak med preteklostjo in

med današnjim stanjem v naselju. Na občinski upravi se intenzivno trudijo za boljše pogoje,

predvsem kar se tiče infrastrukture, gradbenih dovoljenj, parcelacije. Odkupili so vsa zemljišča, na

kateri so romski objekti in podelili gradbena dovoljenja večini objektov. Težavo predstavlja predvsem

lastništvo, saj je lastnik še vedno občina, ki išče način kako pristopiti k prodaji zemljišč. Med prebivalci

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

elektrika voda televizija računalnik pralni stroj kopalnica

NE

DA

18

je interes po odkupu zemljišč, vendar bo to pomenilo, da občina ne bo mogla več nadzirati

priseljevanja in izdajati soglasij. Za enkrat še ni prišlo do odkupa zemljiških parcel. Kot problem Pirc

navaja tudi poseganje Romov na gozdna zemljišča okoliških prebivalcev.

Velik problem naselja Hudeje predstavlja nelegalno bivanje in nelegalna širitev naselij ter nezakoniti

posegi na tuja zemljišča v neposredni okolici (Kavčič, 2013a). Neurejena lastniška razmerja povzročajo

probleme pri zagotavljanju ustrezne infrastrukture, predvsem pri priklopu elektrike. To vodi v

nelegalne priključitve na infrastrukturne sisteme, ki omogočajo uporabo dobrin brez plačila.

Naselje »Hudeje 26« se bo v kratkem preimenovalo v naselje Vejar, kar je po mnenju občinskega

svetnika (Kavčič, 2013a) prvi korak na poti k ureditvi naselja in bivanja v njem v skladu s predpisi. Po

njegovem mnenju je legalizacija in ureditev naselja ena izmed poglavitnih nalog v prihodnosti na

področju Romov. Velik problem je tudi to, da je celo naselje registrirano pod eno hišno številko, kar

se bo izboljšalo po odcepu naselju in bo vsaka hiša dobila svojo hišno številko. Ta projekt že poteka in

bo kmalu šel v javno obravnavo, hišne številke bodo financirane s strani občine (Kavčič, 2013b).

Romi se tudi sami trudijo za izboljšanje bivalnih ter stanovanjskih razmer. Pri izboljševanju bivalnih

pogojev se pogosto obračajo tudi na Center za socialno delo Trebnje, kjer najpogosteje želijo pomoč

pri urejanju bivalnih prostorov ter povprašujejo po obročnem odplačevanju za ureditev sanitarij (Kop,

2013). Velik problem v naselju še vedno predstavljajo številni komunalni ter kosovni odpadki, ki se

nahajajo po celotnem naselju ter tudi ob regionalni cesti ter na zemljiščih okoliškega prebivalstva in

zmanjšujejo kakovost bivalnega okolja.

Danes še vedno večina ljudi v naselju prebiva v barakah, ki so jih zgradili sami. Njihova bivališča stojijo

na občinskih zemljiščih, vendar o nakupu le-teh razmišljajo le redki. Vedno več jih je priklopljenih na

komunalne sisteme in elektriko, kar jim omogoča uporabo televizije ter pralnega stroja, ponekod tudi

računalnika. Tudi število kopalnic se povečuje, saj dobiva osebna higiena vedno večji pomen.

Stanovanjske in bivalne razmere v romskem naselju se izboljšujejo in vodijo h kakovostnemu in

boljšemu življenjskemu okolju za prebivalce, vendar je do tja še dolga pot.

Slika 17: Primer dobro urejene hiše v romskem naselju Hudeje.

19

4. UREJANJE RAZMER V ROMSKEM NASELJU HUDEJE

4.1. Urejenost naselja

Zaradi svoje lokacije, videza, gradbene strukture, lastništva, arhitekturne in komunalne ureditve ter

opremljenosti imajo Romi v svojih naseljih vrsto problemov. Bivalni problemi so namreč izhodišče

tudi nekaterih drugih težav. O urejanju razmer smo povprašali na občini Trebnje, občinskega svetnika

in predsednika občinske uprave, romskega svetnika, Center za socialno delo, ravnateljico šole, vrtca,

vzgojiteljico v vrtcu Hudeje, policijo in župnika ter izvedli ankete v romskem naselju ter pri okoliških

prebivalcih.

Romski prebivalci naselja Hudeje imajo dokaj dobro mnenje o urejenosti njihovega naselja. Anketa je

pokazala, da skoraj 80 % vprašanih meni, da je njihovo naselje dobro ali kar dobro urejeno, manj pa

jih misli, da je naselje urejeno slabo. Neromsko prebivalstvo ima bistveno boljše mnenje o urejenosti

romskega naselja. Večina anketirancev meni, da je romsko naselje kar dobro ali dobro urejeno. Velika

večina jih meni, da se razmere v zadnjih letih izboljšujejo in da je naselje dobro infrastrukturno

urejeno.

Slika 18: Kako dobro je urejeno vaše naselje? (odgovori Romov (N=29))


Pri ocenjevanju videza, urejenosti in opremljenosti naselja so Romi največ nezadovoljstva izrazili

glede urejenosti hiš in problemov pri odvozu smeti. Kar se tiče urejenosti hiš so prebivalci v večini

odgovorili z odgovori nezadovoljen ali zadovoljen. Nekaj hiš je že dobro urejenih, druge v zelo slabem

stanju (barake). Glede odvoza smeti so se mnenja delila. Pri anketiranju smo dobili občutek, da se

pojavljajo razlike med tistimi, ki odvoz smeti plačujejo ter tistimi, ki odvoza ne plačujejo. Namreč,

Romi, ki odvoz smeti plačujejo z njim tudi nimajo problemov, pričakovano pa tisti, ki odvoza ne

plačujejo dojemajo to storitev kot slabo. Na Centru za socialno delo pravijo, da je največji problem

ravno odvoz smeti. Romi bi si smetnjake morali zagotoviti sami, a tega ne storijo. Tako odpadki ležijo

povsod. Tudi neromsko prebivalstvo ima slabo mnenje glede odlaganja smeti, kar 83,3% anketiranih

ima slabo mnenje o ravnanju s smetmi v naselju. Pri romskem naselju slednje moti več specifičnih

razlogov, največkrat se poleg odlaganja smeti omenja umazanija ali pa kar vse.

Najbolj zadovoljni so Romi s cestami ali ulicami v naselju, ki so na novo asfaltirane in urejene z ulično

razsvetljavo. Okoliško prebivalstvo dostopnost naselja ocenjuje kot zelo dobro, večinoma dostopnost

24%

38%

38%

slabo

kar dobro

dobro

20

naselja povezujejo z urejenimi cestami. Poudariti pa moramo, da je 17% neromov odgovorilo, da ne

poznajo razmer (urejenost in opremljenost) v romskem naselju.

4.1.1. Spremembe v naselju

Romi so potrdili, da opažajo spremembe v naselju, te se počasi izboljšujejo predvsem na račun

čedalje boljše infrastrukturne opremljenosti naselja. Na podlagi primerjave odgovorov anketiranja

Romskega prebivalstva zdaj in leta 2010 opažamo, da se je povečal delež Romov, ki menijo, da so se

razmere bistveno izboljšale (iz 17 na 31 %). Povečal se je tudi delež Romov, ki meni, da se razmere

izboljšujejo počasi (iz 48 na 52 %).

Najpomembnejše pridobitve v naselju, ki so jih izpostavili Romi so: komunalna infrastruktura, cestna

infrastruktura, elektrika in vodovod. Največ prebivalcev je izpostavilo cesto oz. cestno infrastrukturo.

Druga pridobitev, ki je še bila omenjena pa je vrtec. Romi so v anketi izrazili, da si v naselju želijo

ureditve kopalnic, novih ali ureditve dosedanjih bivališč. Izboljšati želijo videz naselja ter dobivati

večjo socialno oz. finančno pomoč. Romski svetnik trdi, da v naselju vsi v celoti podpirajo gradnjo in

vse postopke izboljšave infrastrukture. V prvem valu priklopa na elektriko se niso prijavili vsi

prebivalci in sedaj raste povpraševanje po ponovni možnosti priključitve. Po besedah Romskega

svetnika naj bi si primerjavi s preteklimi časi Romi sedaj sami želeli sprememb, prijavljajo se tudi na

dovoljenja za odkup zemlje.

Slika 19: Ali je v zadnjih letih prišlo do kakšnih sprememb? (odgovori Romi (N=29))


Občinski svetnik meni, da je veliko stvari že urejenih, seveda pa nekatere ostajajo še nerešene.

Predvsem v zadnjih dveh letih se na občinski upravi intenzivno trudijo, da bi izboljšali pogoje, kar se

tiče infrastrukture, gradbenih dovoljenj, parcelacije in ureditve ceste. Uredila se je komunalna in

cestna infrastruktura za samo naselje Hudeje, s čimer se je rešil tudi marsikateri drug problem.

Največji problemi naselja so sedaj praktično rešeni, vendar žal nimajo vsi v naselju interesa ali

sredstev, da bi se priključili na obstoječe omrežje, vsaj ne uradno.

Prebivalce v naselju najbolj moti neurejenost naselja. Druge moteče stvari, ki so jih izpostavili so

neurejene sanitarije, smeti, kriminal in slabi odnosi v naselju. Presenetljivo pa po številu odgovorov

kaj prebivalce najbolj moti v naselju sledi odgovor, da jih ne moti nič, torej je dosti Romov na splošno

zadovoljnih z vsem. Nekaj nezadovoljstva se pojavlja tudi pri oskrbi z vodo in elektriko, saj dosti hiš ni

priključenih na omrežje. Romskemu prebivalstvu tako manjkajo osnovni pogoji za dostojno bivanje.

Vendar pa tudi pri oskrbi z vodo in elektriko opažamo, da ima vedno več romskega prebivalstva v

3%

14%

52%

31% Slabše kot v preteklosti

Ni sprememb

Razmere se počasi izboljšujejo

Bistveno boljše kot v preteklosti

21

bivališčih zdaj oboje, čeprav jih dosti še vedno nima kopalnice znotraj samega bivališča. Na Centru za

socialno delo so glede izboljšanja bivalnih pogojev skeptični. Romi se nanje obrnejo s predlogom

obročnega odplačevanja, na primer za ureditev sanitarij. V zadnjem času se je po občinski pomoči

sicer izboljšalo stanje v naselju, menijo pa, da manjka še lasten prispevek Romov ter da iniciative po

izboljšanju ni opaziti.

Medtem, ko nekateri menijo, da so stvari v naselju urejene, drugi trdijo, da je na področju urejenosti,

legalnosti (pravno-lastniški odnosi), komunalne opremljenosti itd. še veliko neurejenega in so

potrebni tako organizacijski kot investicijski posegi za ureditev stanja. Problem je tudi nelegalno

bivanje in nelegalna širitev naselij in nezakoniti posegi na tuja zemljišča v neposredni okolici.

Velika težava je v lastništvu, saj je lastnik zemljišč še vedno občina. Potrebno bo še dosti dela na

administrativni ravni, to je parcelacija in pospešitev pridobitev gradbenih dovoljenj za vse objekte.

Problem je z iskanjem rešitev in v pravem pristopu k problematiki. Trenutno je celotno naselje

registrirano pod eno hišno številko, Hudeje 26. Vendar pa že poteka postopek preimenovanja v

naselje Vejar. Nekateri Romi se strinjajo z nakupom zemljišča, vendar je vse odvisno od cene tega. Za

enkrat do odkupa še ni prišlo. Predvideva se, da bo nekoč izveden odkup in urejeno lastništvo.

Dodaten problem se pojavlja pri zemljiščih, ki so v lasti tujcev.

Slika 20:Kako se po vašem mnenju urejajo razmere v zadnjih letih? (odgovori okoliški prebivalci (N=31))


Po drugi strani pa se zaradi urejenih razmer želijo v naselje priseliti tudi Romi od drugje, a trenutno

prebivalci Hudej 26 temu odločno nasprotujejo. Romi so mnenja, da je občina dovzetna za njihove

predloge. Trenutni predlog je, da bi jim občina zagotovila 1 ha zemlje ob naselju, kjer bi lahko

kmetovali in tako bi zmanjšali probleme s krajo poljščin z njiv okoliških prebivalcev. Občina je sprejela

tudi Prostorski ureditveni pogoj (PUP) za parcelo, namenjeno »družbenim delom«. Tam bo postavljen

vsestranski objekt, v katerem bo vrtec, dnevni center, prostor za prireditve itd. Spremembe v naselju

so torej vse bolje sprejete.

4.1.2. Prispevek Romov k urejanju naselja

Večina Romov, glede na odgovore, nikoli ni prispevala k urejanju naselja. Nekateri Romi so vedno

pomagali pri urejanju naselja, nekateri pa občasno. Odgovori so zanimivi, saj izpostavijo dva

ekstrema, tiste, ki so vedno pomagali in tiste, ki tega nikoli niso počeli. Takšne odgovore pripisujemo

dejstvu, da se Romi ne zavedajo svojih zmožnosti, saj niso navajeni razmišljati o tem, kako bi lahko

3% 3%

10%

48%

36% Razmere so bistveno slabše kot v preteklosti

Razmere so slabše kot v preteklosti

Ni sprememb

Razmere se počasi izboljšujejo

Razmere so bistveno boljša kot v preteklosti

22

sami prispevali k izboljšanju razmer v naselju. Večina anketiranih Romov bi v prihodnje rada

sodelovala pri urejanju naselij, nekaj jih ne bi, ostali pa so za to zadolžili občino.

Slika 21: Ali bi sodelovali pri urejanju naselja? (odgovori Romi (N=29))


Rome smo vprašali tudi, kaj so sami pripravljeni storiti za izboljšanje razmer v naselju Hudeje. Največ

jih je odgovornost oz. delo preložila na občino in bogatejše, ki bi jim lahko pomagali, sledijo pa tisti, ki

menijo, da bi lahko sami naredili nekaj za urejenost naselja. Zelo malo prebivalcev pravi, da niso

pripravljeni storiti nič. Pri neromih večina anketiranih pravi, da sami ne bi bili pripravljeni sodelovati

pri urejanju romskega naselja.

Slika 22: Kaj bi Romi lahko naredili sami za izboljšanje razmer v naselju? (odgovori okoliški prebivalci (N=31))


4.1.3. Sodelovanje z inštitucijami in okoliškim prebivalstvom

Anketna vprašanja so se nanašala tudi na delo občine. Tega pri urejanju naselja Romi večinoma

ocenjujejo kot dobro, nekaj jih je izrazilo, da bi občina lahko naredila več na tem področju in pri

59% 22%

19%

da, bi

ne, ne bi

naselje naj ureja občina

0

5

10

15

20

25

30

6,5

29

25,8

12,9

16,1

3,2 3,2 3,2

23

finančni/socialni pomoči. Primerjali smo anketne ogovore iz leta 2010, kjer je bistveno manj Romov

delovanje občine ocenilo kot dobro. Na podlagi te primerjave sklepamo, da je občina napredovala pri

sodelovanju z romskim prebivalstvom ter da deluje bolje na področju romske problematike, saj so

Romi bolj zadovoljni z njenim delom. Odgovori pri neromskem prebivalstvu so močno variirali med

inštitucijami. Delu občinske uprave je veliko anketiranih dalo oceno odlično. Večina okoliškega

prebivalstva načeloma podpira prizadevanje občine za ureditev razmer v romskem naselju, vendar pa

ostali menijo, da občina romskemu naselju posveča preveč pozornosti in daje preveč finančnih

sredstev. Menijo da je občina naredila dovolj za urejanje romskega naselja.

Policisti delo občine Trebnje v zvezi z Romsko problematiko ocenjujejo kot zelo uspešno, naselje

Hudeje pa je primer enega infrastrukturno najsodobneje urejenih romskih naselij. Nasprotno je

okoliško prebivalstvo delovanje policije na splošno ocenilo kot slabo. Slabo so ocenili tudi delovanje

državnih inšpekcij. Ocene Zavoda za socialno delo in Zavoda za zaposlovanje so bile precej mešane,

večinoma niti dobro niti slabo. Okoliški prebivalci so po mnenju Policije razočarani nad

neučinkovitostjo inštitucij, ne le Policije. Policija se pogosto ukvarja s posledicami, ki nastanejo zaradi

ne ukrepanja ostalih inštitucij, čeprav to pogosto ni v njihovi pristojnosti. Potrebno bi bilo marsikaj

spremeniti na državni, regionalni in lokalni ravni, sistem v celoti pa vidijo kot napačno organiziranega.

Poleg občine pomembno delo opravi tudi Center za socialno delo, a se vse rešuje v okviru sistema, ki

ne deluje kot bi moral.

Romsko prebivalstvo v veliki večini ni zaposleno, poleg tega pa Romi niso stimulirani, da bi iskali

zaposlitev, saj prejmejo socialne prejemke, ki so primerljivi višini plač. Poleg tega se ukvarjajo z veliko

kriminalnimi dejanji, med tem ko civilno prebivalstvo hodi v službo, plačuje davke in se kljub delu vse

težje prebija skozi mesec. Vse to pa sproži nezadovoljstvo nad sistemom. Na policiji menijo, da je

Rome resnično težko motivirati za delo, saj za minimalno plačo nihče ne želi delati. Nekateri rešitve

vidijo v zmanjševanju socialnih prejemkov, a to ni tako enostavno, saj je v tem postopku veliko ovir.

Romskemu prebivalstvu ni možno kar ukiniti socialnih prejemkov, saj je to diskriminatorno. Poleg

tega, jim zaradi naraščanja števila romskega prebivalstva socialna služba ne more več zagotavljati

tako visoke pomoči kot včasih. Tudi župnik je kritičen do finančne pomoči Romom s strani države, saj

meni, da bi lahko država pomagala tudi na drugačen način, morda bi jim del pomoči lahko nudili tudi

prostovoljci in misijonarji. Župnik je omenil, da pozna nekaj Romov, ki so zaposleni, kar vidi kot

primer dobre prakse in upa, da se bo število takšnih še povečalo.

Župnik, ki delo v Župniji Trebnje opravlja že 15 let, Pravi, da z Romi nima večjih težav, in da z njimi

lepo sodeluje. Pravi, da se v cerkvi oglasijo predvsem ob izvajanju zakramentov ter kadar potrebujejo

pomoč. Želel bi si več delati z njimi, a to delo vidi kot zelo zahtevno. Sam bi lahko večkrat obiskal

romsko naselje, Romi pa večkrat prišli v cerkev, kar bi bil pomemben korak k povezovanju,

sprejemanju, učenju in socializiranju.

Sporov med »civili« oziroma neromi in Romi je veliko manj kot včasih, tudi ukvarjanje z orožjem in

drogo ni tako prereč problem kot nekoč. Na policijo večkrat mesečno prihajajo klici povezani z

romsko problematiko, sami pa nato presodijo, ali se je na njih potrebno odzvati in intervenirati. Klici

prihajajo tako s strani Romov kot tudi okoliškega prebivalstva. Pravijo, da je težko ugotoviti, kdaj gre

le za motenje javnega reda in miru ali za konflikt med Romi in okoliškim prebivalstvom. Ti si med

seboj povzročajo škodo, pri čemer onesnažujejo okolje, kršijo javni red in mir, prihaja pa tudi do

streljanja. Predvsem v poletnih mesecih prihaja tudi do tatvin poljščin.

24

4.2. Izobraževanje

4.2.1. Vrtec

V sklopu anketnega vprašalnika med Romi, je bilo zastavljeno tudi vprašanje, ki se nanaša na potrebo

po romskem vrtcu znotraj naselja. Romi so bili enotnega mnenja, da je vrtec znotraj naselja potreben,

njegovo delovanje pa so ocenili kot pozitivno. Skladno s tem se iz leta v leto povečuje tudi število

vpisanih otrok, kar kaže na to, da si je vrtec pridobil zaupanje med domačini, ki jim otroke zaupajo v

varstvo. Lokacija vrtca znotraj naselja v znanem okolju omogoča otrokom lažje vključevanje v

program, starši pa lahko na začetku prihajajo v vrtec skupaj z otroci in tako spoznajo delovanje vrtca.

V zadnjem času je vrtcu uspelo pridobiti tudi gradbeno dovoljenje za stavbo, v kateri se nahaja, kar

bo vplivalo na nemoteno izvajanje pedagoških procesov znotraj naselja samega.

Kljub prizadevanju vrtca trenutno ni prisotna romska pomočnica, ki bi olajšala komunikacijo med

otroci in neromskimi vzgojiteljicami, saj imajo težave z njeno zaposlitvijo. Opazen je napredek znanja

slovenščine med otroci, vrtec pa se trudi tudi z zagotavljanjem dela programa v romščini. Vzgojiteljice

v vrtcu ostanejo vsaj dve leti, s čimer se izognejo vsakoletnemu procesu spoznavanja in navajanja

drug na drugega. V zadnjem času vrtca ne financira več le ustanovitelj (občina) in država, saj del

sredstev zagotavljajo tudi starši. Vse večji je delež otrok, ki po vrtcu nadaljujejo šolanje v osnovni šoli,

njihova uspešnost pa se povečuje. V vrtcu ločevanje romskih otrok od otrok v drugih enotah vidijo

kot pomembno prednost, želijo pa si, da bi v prihodnje starejše otroke vključili v mešane skupine in

jih tako bolje pripravili na osnovno šolo. Vrtec mesečno izpolnjuje poročila o delovanju in prisotnosti

otrok, ki jih posredujejo centru za socialno delo. V vrtcu je opazna tudi sprememba v načinu življenja,

saj otroci tja prihajajo čisti in urejeni, kar lahko pripišemo ureditvi bivalnih razmer v naselju.

4.2.2. Šola

Prebivalce romskega naselja Hudeje smo povprašali tudi po mnenju glede osnovnošolskega

izobraževanja. Na vprašanje, ali naselje potrebuje svojo osnovno šolo, je večina anketirancev

odgovorilo pritrdilno. Glavni razlog je bila oddaljenost šole, saj bi osnovna šola tako bila v neposredni

bližini bivališč. Anketiranci, ki so na vprašanje odgovorili negativno, so menili, da otroci potrebujejo

druženje s sovrstniki, ki niso Romi, ter da so zadovoljni z osnovno šolo v Trebnjem.

Ravnatelj osnovne šole v zadnjih treh letih zaznava pozitivne spremembe povezane z delom z

romskimi otroci. Pomembno vlogo za socializacijo romskih otrok in bolj uspešno vključevanje v

nadaljnje izobraževanje pripisuje vrtcu, ki deluje znotraj romskega naselja. Meni, da se romski otroci

veliko naučijo tudi z zgledom, ko so v sistem javnega šolskega izobraževanja vključeni skupaj z

ostalimi otroci. Zaveda se, da bi bilo potrebno narediti še veliko v smeri osmišljanja njihovega šolanja,

saj se otroci premalo zavedajo, da jim končana osnovna šola omogoča lažje vključevanje v družbo.

Šola se z vključevanjem romskih otrok v vse aktivnosti trudi zmanjševati nestrpnost med Romi in

neromi. V sklopu različnih pogovorov se poudarja pomen medsebojnega sodelovanja, predstavljene

pa so jim tudi realne življenjske situacije. Romske otroke vključujejo v nastope na prireditvah, več je

tudi udeležbe pri projektih ter drugih aktivnostih. Šola se trudi razviti pozitivno klimo med

strokovnimi sodelavci, ki ne temelji na razlikovanju in izločanju posameznikov. Prizadevajo si

vzpostaviti sistem, znotraj katerega bi obe skupini otrok uspešno sobivali, še posebej romskim

otrokom pa želijo približati razumevanje njihovih odgovornosti in dolžnosti. Kljub temu ekonomska in

socialna stiska ter obdobje krize povečujejo nestrpnost med ljudmi, kar se kaže tudi pri delu z romsko

populacijo.

25

Na Centru za socialno delo Trebnje glede šolskega procesa vidijo glavni problem v pomanjkanju

izobrazbe romskih iskalcev zaposlitve, saj jih ima večina nedokončano osnovno šolo, ki jo potem

lahko dokončajo na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje, kar pa je večinoma dolgotrajen

proces. Njihovo znanje je velikokrat preveč pomanjkljivo za redno zaposlitev oziroma konkurenčnost

na trgu dela. Vzrok je tudi v šolskem procesu, kjer je glavni problem t. i. romskih dvojkah, kjer

opažajo, da nekateri učenci že obiskujejo 8. razred, a so realno brez znanja iz nižjih razredov. Ob tem

tudi motivacija centra in pomoč v obliki javnih delavk ne pride do izraza oziroma končnega cilja

vsakega izobraževanja – zaposlitve.


Na podlagi zbranih intervjujev in izvedenih anket, ki smo jih izvedli smo dobili vpogled v »romsko

vprašanje«, ki je zelo kompleksno. To zadeva več področij, tako socialnih, do komunalnih in

družbenih dejavnosti. Veliko stvari je že urejenih oziroma izboljšanih, seveda pa ostajajo nekatere še

nerešene. Ugotavljamo, da se razmere v romskem naselju počasi izboljšujejo ter da sta bivanjska

problematika in medsebojni odnosi v Hudejah boljši kot v preteklosti.

Danes veliko več prebivalcev, tako Romov in neromov bolje ocenjuje delovanje Občine Trebnje kot

nekoč, saj je naselje Hudeje eno infrastrukturno najsodobneje urejenih romskih naselij pri čemer gre

za ogromen napredek, a ima družba glede tega velikokrat previsoka pričakovanja, saj včasih traja tudi

več generacij, da se stvari spremenijo. Spremembe v naselju so izjemno pozitivne, bistveno več ljudi

je pismenih, dobro sodelujejo v programu vrtca, napredek pa je zaznan tudi na področju

osnovnošolskega izobraževanja. Napredovali so tudi pri odkupu zemljišč, nekateri so se priključili tudi

na električno napeljavo in vodovod.

Romi so še vedno šibki na področju okoljske zavesti ter ravnanja z odpadki. Pogosto so neizobraženi o

tej problematiki in ne poznajo negativnih vplivov takšnega ravnanja na zdravje in počutje ljudi,

načeloma se zavedajo le slabega izgleda naselja. Veliko dela je potrebnega na področju zaposlovanja

Romov ter pri odnosih z neromskim prebivalstvom, kjer zaznavamo še precej nestrpnosti z obeh

strani, morda več s strani okoliškega prebivalstva. To se navezuje predvsem na problem

nezaposlenosti Romov, saj je njihova odvisnost od socialne pomoči negativno sprejeta. Probleme

povzročajo tudi nelegalno zasedena zemljišča, katerim se posveča posebna pozornost.

Smiselno bi bilo tudi uporabiti izkušnje iz tujine, kjer se bolj ali manj uspešno soočajo z romsko

problematiko. Slediti je treba primerom dobre prakse in pri urejanju naselja upoštevati tudi mnenje

Romov, da so ti aktivno vključeni v moderniziranje naselja v katerem živijo. Romi so vedno bolj

dovzetni za spremembe, zato pričakujemo, da se bodo s časom vedno lažje vključevali v družbo.

26

Slika 23: Vrtec v romskem naselju Hudeje.

Slika 24: Romski izobraževalni inkubator.

27

5. ODNOSI MED ROMI IN OKOLIŠKIMI PREBIVALCI

Odnos okoliškega prebivalstva do Romov skoraj nikjer in nikoli ni bil pozitiven. Številne težave v

odnosih Romov z okoliškim prebivalstvom izhajajo iz lokacije in lastnosti romskih naselij. Romska

naselja so pogosto nastajala na manj iskanih in manj privlačnih lokacijah, brez načrtov, zato so

neurejena in brez enotnega koncepta. Številne težave izhajajo tudi iz njihovega načina življenja. Za

večino Romov je značilen slab socialni položaj, nizka izobrazba in brezposelnost in skoraj povsod

predstavljajo marginalno družbeno skupino, ne glede na značilnosti poselitvenega ozemlja. Problemi,

ki spremljajo občine z romskih prebivalstvom, ne predstavljajo le lokalni, temveč tudi regionalni

problem.

Del ankete je bil namenjen analizi odnosov med Romi in okoliškimi prebivalci v romskem naselju

Hudeje. Najprej smo poskušali ugotoviti, ali prihaja do stikov med romskim in neromskim

prebivalstvom ter kakšni so ti stiki. Hkrati smo preverili n kakšne izkušnje ima okoliško prebivalstvo z

Romi ter kje največkrat prihaja do sporov med Romi in neromi.

Z anketo smo ugotovili, da skoraj vsi anketiranci prihajajo v stik z Romi, kar je zaradi bližine izbranih

naselij tudi pričakovano. Skoraj polovica vprašanih prihaja v stik z Romi občasno, četrtina se z Romi

srečuje vsakodnevno, petnajst odstotkov pogosto, le deseti vprašanih ne prihaja v stiku z Romi.

Slika 25: Pogostost stikov med Romi in okoliškimi prebivalci (okoliški prebivalci (N=31))


Večinoma gre za bežne stike na cestah ter pri različnih storitvenih dejavnostih (trgovina, pošta in

gostilna). Tesnejših stikov med Romi in okoliškim prebivalstvom je zelo malo. Večina okoličanov med

Romi nima prijateljev oziroma znancev. Ne preseneča tudi, da večina Roma nima za sodelavca v

službi, saj je le nekaj Romov zaposlenih.

Zelo redki so tudi stiki v izobraževalnih ustanovah (vrtci/šole). Večina anketirancev otrok ne obiskuje

vrtca skupaj z romskimi otroki, saj romski otroci obiskujejo vrtec c romskem naselju, ki uspešno

obratuje že več let. Do pogostejših dnevnih stikov pride v osnovni šoli, ki se nahaja v občinskem

središču Trebnje. Vendar pa stikov med romskimi in neromskimi šoloobveznimi otroci z anketo nismo

ugotavljali, saj so v njej sodelovali le starejši od 18. let.

Prav tako smo ugotovili, da polovica okoliških prebivalcev še ni bila v romskem naselju Hudeje/Vejar.

Za lažjo določitev lokacij najpogostejših stikov (in morebitnih konfliktnih situacij), smo okoliško

prebivalstvo vprašali po tem, kje se največkrat srečujejo z romskim prebivalstvom iz naselja Vejar.

26%

16% 48%

10%

vsak dan

pogosto

občasno

nikoli

28

Raven stikov ter medsebojnega sodelovanja je po analizi anket okoliškega prebivalstva nizka. Z

gotovostjo lahko trdimo, da čeprav se vsakodnevno srečujejo, med njimi ne prihaja do interakcij in

obe skupini prebivalstva živita svoje, drug od druge, ločeno življenje.

Preglednica 1: Stiki med Romi in okoliškimi prebivalci? (odgovori okoliški prebivalci (N=31))

NE DA

Ali imate med Romi znance ali prijatelje 87% 13%

Ali ste v svoji službi v stalnem stiku z Romi? 94% 6%

Ali vaši otroci obiskujejo šolo skupaj z romskimi otroki? 61% 39%

Ali ste že bili v romskem naselju? 52% 48%


V nadaljevanju smo se posvetili morebitnim sporom in trenjem med romskim in neromskim

prebivalstvom. Zanima nas, kako pogosto, kje in zakaj prihaja do sporov. Anketa je pokazala, da do

sporov med Romi in okoliškim prebivalstvom prihaja redko oziroma občasno, oziroma da ne gre za

pogost pojav.

Slika 26: Kako pogosto prihaja do sporov z okoliškim prebivalstvom (Romi (N=29))?


Slika 27: Kako pogosto prihaja do sporov z Romi (okoliški prebivalci (N=31))?


0%

25%

4%

67%

4%

ne vem/ni odgovora

ni sporov

redko

včasih/občasno

pogosto

3%

26%

26%

32%

13%

ne vem/ni odgovora

ni sporov

redko

včasih/občasno

pogosto

29

Večina okoliških prebivalcev se ne strinja s trditvijo, da do konfliktov med Romi in lokalnim

prebivalstvom, prihaja neprestano. V naselju Hudeje se zomenjeno trditvijo ni strinjal noben

anketiranec, v naselju Račje selo je prevladoval odgovor niti/niti, v najbolj oddaljenemu naselju Pekel,

pa je omenjeni trditvi pritrdilo največ anketirancev.

Slika 28: Ali med Romi in okoliškimi prebivalci neprestano prihaja do sporov (okoliški prebivalci (N=31)).


Nato smo podobna vprašanja o konfliktih povprašali tudi Rome (glej sliko 29). Pri vprašanju »ali

neprestano prihaja do sporov« so Romi večinoma odgovorili pritrdilno. Okoliško prebivalstvo je na

takšno vprašanje odgovorilo bolj mešano. To lahko pripišemo temu, da glede na ankete vsaj polovica

okoliških prebivalcev nima neposrednih stikov z Romi. Po drugi strani pa ima povprečen prebivalec

romskega naselja bolj pogoste stike z okoliškim prebivalstvom.

Slika 29: Ali med Romi in okoliškimi prebivalci neprestano prihaja do sporov (Romi (N=29)).


Kljub temu, da so spori po mnenju romskega prebivalstva pogost pojav pa jih večina meni, da so

odnosi z okoliškim prebivalstvom vseeno dobri (slika 29). Da so odnosi »zelo dobri« jih meni manj kot

to, da so odnosi »zelo slabi«. Največ, več kot polovica, pa se s trditvijo, da so odnosi dobri delno

strinja.

29%

43%

25%

3%

se popolnoma strinjam

se delno strinjam

se ne strinjam

ne vem/ni odgovora

30

Slika 30: Ali se strinjajo, da so odnosi z okoliškimi prebivalci dobri (Romi (N=29)).


Vendar pogostost konfliktov še ni indikator povezovanja oz. sožitja med okoliškim prebivalstvom ter

Romi. V spodnjem grafikonu so tako prikazani odgovori na trditev ali se stikom z Romi izogibajo. Šele

tu lahko trdimo, da se okoliško prebivalstvo v obeh bližnjih naseljih Hudeje in Račje selo v veliki meri

izogiba stika z Romi. Ravno zaradi prevladujočega odgovora o izogibanju ne moremo potrditi ali

zavreči teze o tem, da prihaja med obema skupinama prebivalstva do strpnega sodelovanja.

Slika 31: Ali se strinjajo, da Romom ne zaupajo in se rajši izogibajo stikom (okoliški prebivalci (N=31)).


Okoliški prebivalci trdijo, da prihaja do konfliktov tako znotraj, kot zunaj naselij. Najpogostejši so v

gostilnah in trgovinah v bližnjih naseljih ter na bližnjih kmetijskih zemljiščih, kjer prihaja do kraj in

poškodb pridelkov na njivah in travnikih ter vožnje čez kmetijska zemljišča. Okoliške prebivalce moti

tudi smrad, ki se širi iz romskega naselja, kadar kurijo odpadke. Potrebno je opozoriti na to, da več

kot tretjina vprašanih na to vprašanje ni odgovorila oziroma odgovora ni vedela.

Pri istem vprašanju so anketiranci leta 2010, poleg kmetijskih zemljišč v okolici romskega naselja

Vejar, na katerih naj bi najpogosteje prihajalo do konfliktov, navedli tudi veselice, in ostala bučnih

praznovanja, ki se pogosto odvijajo v naselju. Motila jih je tudi nelegalna sečnja v gozdovih, v lasti

okoliškega prebivalstva.

Prihaja pa tudi do sporov med romskimi učenci in ostalimi, prav tako prihaja do sporov tudi med

neromskimi učenci. Marsikakšen spor nastane zaradi nerazumevanja enih in drugih, zaradi

nesporazumov pri komuniciranju in zaradi tega, ker se pri takšnih nesporazumih romski otroci skoraj

vedno odzivajo samoohranitveno, oni nekako to vidijo kot obrambo. Marsikaj gre seveda pripisati

18%

57%

21% 4%

se popolnoma strinjam

se delno strinjam

se ne strinjam

ne vem/ni odgovora

61%

26%

13%

se strinjam

niti se strinjam, niti se ne strinjam

se ne strinjam

31

tudi različnim kulturnim vzorcem. Romi spore rešujejo drugače kot neromi, ne pozabijo zlepa starih

zamer, meddružinski spori se vlečejo še dolgo v naslednje generacije, vsako situacijo doživljajo tudi

bolj prvinsko, bolj močno in se zato tudi močneje odzivajo.

Po preučitvi lokacij, kjer po mnenju Romov prihaja do sporov, smo analizirali vprašanje, kjer so Romi

odgovarjali, kaj je po njihovem mnenju prevladujoč vzrok za spore. Pri obeh spolih je prišlo do

izenačenja odgovorov. Oba spola sta postavila na prvo mesto odgovor »ne vem«. Moški so na prvo

mesto postavili še kriminal, ženske pa nesprejemanje Romov s strani okoliškega prebivalstva.

Nekateri so menili, da so vzroki za konflikte tudi osebni razlogi. Na isto vprašanje leta 2010 ni bilo

enotnega odgovora in so Romi kot vzroke za konflikte navajali tudi otroke, šolo, pobiranje železa,

nevoščljivost, splošno nerazumevanje z neromskimi sosedi.

Slika 32: Zakaj največkrat pride do sporov/težav med Romi in okoliškimi prebivalci (Romi (N=29))?


Romsko prebivalstvo smo vprašali tudi o tem, kaj si okoliško prebivalstvo misli o Romih. Polovica

anketiranih je odgovorila, da se popolnoma strinja, da večina okoliških prebivalcev Romov ne mara,

četrtina se jih delno strinja. Okoli dvajset odstotkov pa se s trditvijo, da jih večina okoliških

prebivalcev ne mara, ne strinja. Ker smo želeli našo raziskavo primerjati z obstoječimi raziskavami

smo Rome vprašali še ali se je po njihovem mnenju stanje odnosov v zadnjem času izboljšalo.

Predvsem nas je tu zanimalo obdobje od leta 2010, ko je bila opravljena zadnja raziskava.

Slika 33: Ali so se odnosi z okoliškimi prebivalci z zadnjih letih kaj spremenili (Romi (N=29))?


0

1

2

3

4

5

6

7

kriminal/kraja nesprejemanjeRomov

osebni razlogi drugo ne vem

21%

45%

27%

7% odnosi z okoliškim prebivalstvomso slabši

ni sprememb

odnosi z okoliškim prebivalstvomso boljši

ne vem, neodločeno

32

Kljub temu, da je naselje dobilo številne nove komunalne storitve ter, da se razmere v občini glede

romske problematike umirjajo, večina Romov meni, da v tem času ni prišlo do sprememb. Odstotek

je znatno večji pri moških, kjer tako meni velika večina. Na drugem mestu pa je odgovor »odnosi so

boljši«. Ženske po drugi strani skoraj enakovredno menijo, da do sprememb ni prišlo, na izenačeno

drugo mesto pa sta prišla odgovora »boljše« ter »slabše«. Pri analizi tega vprašanja lahko zatrdimo le

to, da je mnenje Romskega prebivalstva zelo mešano ter razdvojeno, zato pri razlagi teh rezultatov

zelo težko potegnemo neko konkretno ugotovitev. Kot je bilo že prej omenjeno nas je zanimal tudi

odziv Romov na spremembe v naselju glede komunalne opremljenosti in kvalitete življenja. Predvsem

nas je tu zanimalo njihovo mnenje o splošnem položaju Romov v občini. Pri tem vprašanju je moški

del z veliko večino na strani pozitivnih sprememb medtem ko ženski del enakovredno pravi, da so

spremembe pozitivne oz. sprememb ni.

Slika 34: Ali se je položaj Romov v Sloveniji v zadnjih letih kaj spremenil (okoliški prebivalci (N=31))?



Odnose med okoliškim prebivalstvom in Romi se je preučevalo z anketnim vprašalnikom, ki je bil

izveden med prebivalci treh naselij v bližini romskega naselja Vejar, to so Račje selo, Hudeje in Pekel

in z anketnim vprašalnikom, ki je bil izveden med Romi v naselju Vejar. O odnosih med tema dvema

skupinama prebivalstva smo želeli dobiti še bolj poglobljeno sliko, zato smo izvedli vrsto intervjujev

na določenih institucijah, ki se ukvarjajo z romskim vprašanjem.

Z anketiranjem okoliškega prebivalstva smo ugotovili, da je bilo včasih veliko več prijateljskih stikov

med Romi in ostalimi prebivalci, danes je tega veliko manj. Okoliški prebivalci se pritožujejo

predvsem nad krajo in poškodbo pridelkov na njihovih zemljiščih. Da se taka dejanja v zadnjih letih

množijo, lahko razložimo z nižanjem socialnih dajatev in vsesplošno ekonomsko krizo. Do stikov

prihaja predvsem v okoliških naseljih, kjer se srečujejo v trgovinah, gostilnah, v šoli in pri ostalih

vsakodnevnih dejavnostih, medtem ko so Romi mnenja, da poleg tega prihaja do stikov tudi v naselju

Vejar oz. v njegovi bližini. V zadnjih treh letih se situacija bistveno ni spremenila, vsaj kar se tiče težav

in odnosov z Romi in njihove pogostosti. Okoliško prebivalstvo je še vedno mnenja, da so glavni vzrok

za konflikte Romi sami. Nekateri menijo, da je krivda obojestranska, nekateri pa vidijo krivca v državi

ali občini, ki jim dajeta preveč potuhe.

Rezultate ankete smo primerjali z anketo iz leta 2010, ko je bila opravljena prejšnja raziskava. Želeli

smo ugotoviti, ali so se odnosi med Romi in okoliškim prebivalstvom kaj spremenili. Spoznali smo, da

do večjih sprememb v odnosih ni prišlo, namenoma v stik eden z drugim ne prihajajo, stiki pa so

slučajni in redki. Še vedno večina otrok anketirancev ne obiskuje vrtca skupaj z romskimi otroki. Tu

7%

24%

59%

10%

slabši kot včasih

se ni spremenil

danes je boljšo

ne vem, neodločen

33

lahko dodamo, da v naselju Vejar že več let obratuje romski vrtec, katerega glavni namen je, da so

otroci vključeni v predšolsko vzgojo. Večina Romom še vedno ne zaupa in se raje izogiba stikom z

njimi.

Večina Romov je mnenja, da jih okoliško prebivalstvo ne sprejema, da imajo o njih negativno podobo

in da je danes več konfliktih situacij, kot jih je bilo včasih. Romi so mnenja, da v zadnjih letih ni prišlo

do bistvenih sprememb, sploh kar se tiče odnosov med njimi in okoliškim prebivalstvom.

Z intervjuji predstavnikov institucij, ki se srečujejo z romsko problematiko v Trebnjem, smo ugotovili,

da je negativen odnos okoliških prebivalcev do Romov še vedno prisoten. Največkrat so izpostavljeni

problemi prav zaradi specifičnih navad Romov in dosedanje politike vključevanje v vse vrste

aktivnosti. Največji problemi romskih naselij in Romov v občini so predvsem nelegalno bivanje in

nelegalna širitev naselij, neustrezna infrastruktura in nezakoniti posegi na tuja zemljišča v neposredni

okolici naselij (vožnja po kmetijskih zemljiščih, kraja pridelkov, kraja drv itd.). V zadnjem času se

nekako tudi opaža porast teh dejanj, verjetno zato, ker Romi dobivajo manj državne pomoči, kot so jo

včasih. Okoliške prebivalce ravno tako motijo hrup, streljanje, divjanje z avtomobili in smrad oziroma

dim, ki se širi iz romskega naselja, kadar kurijo odpadke. Soobčani se nekako počutijo tudi prikrajšani

zaradi velikega vlaganja v romsko naselje, saj niso seznanjeni s tem, da so to prav posebna evropska

sredstva, ki so namenjena ravno reševanju romske problematike in s tem poskus izboljšati njihov

življenjski standard, da bi se tako lažje približali ostalim občanom.

Problem segregacije se tako danes poskuša reševati že v zgodnji dobi socializacije otrok. Že romske in

neromske vrtičkarje poskušajo povezovati v skupne aktivnosti, kjer je opaziti, da se s časom tem bolj

pristno družijo. To pa se naprej nadaljuje še v osnovni šoli. Je pa problem, ker ostali otroci na Rome

še vedno gledajo drugače, saj že od doma prinesejo pogled, ki so ga jim nekako hote ali nehote doma

izoblikovali starši in družina. Šola že s svojim delovanjem in enakopravnim pristopom zmanjšuje

nestrpnost med Romi in neromi. Sicer pa je moč opaziti, da se stanje glede odnosov z leti počasi

izboljšuje, vendar bo do popolnega sožitja med Romi in neromi potrebno vložiti še veliko dela in

energije.

Slika 35: Smeti so eden ključnih problemov romskega naselja.

34

6. ZAKLJUČEK

Romsko naselje Hudeje lahko uvrstimo med primere dobrih praks kar se tiče reševanja širše romske

problematike. Sprva med leti 1970 in 2004 v Hudejah ni prihajalo do nikakršnih sprememb ali

zanimanj za urejanje naselja. Leta 2004 je občina na pobudo Društva za razvoj in oživitev Trebnjega

začela s programom urejanja naselja, in sicer s postopkom legalizacije zemljišč ter urejanjem

komunalne infrastrukture (Poročilo o izvedenih …, 2005). Načrt se je začel uresničevati leta 2006 s

pridobitvijo gradbenega dovoljenja in se je zaključil s koncem leta 2013. Za pridobitev finančnih

sredstev se je občina obrnila na pomoč države, ki je svoja sredstva namenila izgradnji kanalizacije

(Poročilo o reševanju …, 2008), dodatna sredstva so bila pridobljena s pomočjo evropskih projektov.

Boljša javna infrastruktura je spodbudila izboljšanje bivalnih razmer pri posameznikih. Več družin je

svoje domove obnovilo, zgradilo se je več novih hiš, tudi opremljenost stanovanj z osnovno

komunalno infrastrukturo se je povečala (Poročilo o reševanju …, 2008). V naselju je urejena javna

razsvetljava, urejen je odvoz smeti ter čistilna naprava, ob glavni cesti je tudi avtobusna postaja. Velik

izziv za dolgoročno vzpostavitev kvalitetnega bivalnega okolja še vedno predstavljajo številni

komunalni in kosovni odpadki v naselju in njegovi bližnji okolici. Pri tem je potrebno opozoriti na že

urejeno komunalno infrastrukturo, ki je Romi ne uporabljajo. To znižuje kvaliteto bivanja v naselju,

poleg tega pa tovrstne snovi povzročajo negativne učinke na naravo.

Pri naselju ni šlo le za urejanje bivalnih razmer, temveč so pri tem leta 2009 pridobili tudi pomembno

ustanovo, in sicer romski vrtec Romano. Vrtec predstavlja pomembno formalno ustanovo, ki daje

velik poudarek socializaciji in jeziku (romskemu in slovenskemu). Vrtec ima pomembno vlogo pri

kasnejšemu vključevanju romskih otrok v osnovno šolo, kjer se lažje integrirajo z ostalimi vrstniki,

hkrati pa omogoča stik med Romi in tistimi, ki ne živijo v naselju. Tudi prebivalci naselja podpirajo

vrtec, saj bližina vrtca in druženje otrok v vrtcu zanje predstavlja pomemben faktor. Še vedno pa je

pereč problem legalnost oziroma nelegalnost tako gradenj kot komunalnih priključkov. Zaradi

omenjenega problema je leta 2009 prišlo do zaprtja vrtca. To je vplivalo na manjši obisk romskih

otrok v vrtec (otroci niso hodili v vrtce izven naselja), po drugi strani pa je prišlo do pospešitve

urejanja lastninskih pravic zemljišč.

Glede na analizo anketnega vprašalnika iz leta 2010 naj bi se izboljšale higienske ter zdravstvene

razmere prebivalcev. Tudi pri reševanju tega problema predstavljata veliko vlogo vrtec in osnovna

šola. Približno polovica anketiranega romskega prebivalstva meni, da je gradnja osnovne šole v

naselju Hudeje primerna. Tisti, ki so bili nasprotnega mnenja, so svoj odgovor argumentirali s

pojmom socializacije, saj menijo, da otroci potrebujejo druženje s sovrstniki.

Večina prebivalcev romskega naselja je zadovoljnih z dosedanjim urejanjem bivanjskih razmer,

vendar so še vedno nezadovoljni s svojim socialnim statusom. Večina Romov živi od socialne

podpore, le eden je stalno zaposlen, nekateri pa finančna sredstva pridobijo z občasnimi deli. Za

izboljšanje konkurenčnosti Romov na trgu dela je nadaljnja vizija občinskega načrta v romskem

naselju gradnja Dnevnega centra s kulturno-izobraževalnimi programi. Večina prebivalcev romskega

naselja Hudeje se sicer strinja, da imata obisk vrtca in šole na otroke pozitiven vpliv, hkrati pa

prevladuje mnenje, da dodatna izobraževanja za odrasle v naselju niso potrebna. Vzpostavitev

Dnevnega centra, v katerem se bodo odvijale kulturne in izobraževalne dejavnosti za odrasle (npr.

tečaji ročnih del, učenje slovenskega knjižnega jezika …), bi lahko vzpodbudile samoiniciativnost

prebivalcev naselja, dvignile njihovo usposobljenost in konkurenčnost ter posledično pripomogle k

dvigu socialnega standarda. Možnosti za samozaposlitev prebivalcev romskega naselja Hudeje se

odpirajo pri nadaljnjem urejanju naselja. Večina prebivalcev je izrazila mnenje, da bi želeli sodelovati

pri tem procesu. V ta sklop pa ne spadajo samo fizična dela, ampak bi se v naselju lahko vzpostavilo

35

tudi storitvene dejavnosti. Premik v to smer predstavlja romski muzej, ki v naselju že deluje. Poleg

tega bi se v ali izven naselja lahko vzpostavila oskrbna dejavnost – manjša trgovina, pekarna, gostinski

lokal ali občasna tržnica bi prebivalcem v naselju prinesli nova delovna mesta, hkrati pa bi pripomogli

tudi k povečanju stikov z vaščani okoliških vasi, predvsem Hudej, ki svoje trgovine nimajo.

Pomemben element pri umeščanju katerega koli naselja v prostor predstavlja tudi njegova

neposredna okolica. Okoliško neromsko prebivalstvo se stikov z Romi predvsem izogiba, zato težko

govorimo o strpnosti. Odnosi se med letoma 2010 in 2013 niso bistveno spremenili, ne v smer

intenzivnejših stikov in sodelovanja, ne v zaostritev konfliktov. Vaščani Račjega sela, Pekla in Hudej

izpostavljajo predvsem nezadovoljstvo zaradi motenj zasebne posesti, do katerih dostikrat prihaja,

drugi vzrok nezadovoljstva pa so velika finančna vlaganja, ki ga je bilo romsko naselje deležno v

zadnjih letih. Okoliški prebivalci so spremembam v romskem naselju sicer naklonjeni, hkrati pa se

počutijo prikrajšane, saj menijo, da je bilo premalo sredstev namenjenim urejanju njihovih naselij

(obnova cest, javna razsvetljava ipd.). Odnosi med romskim in okoliškim prebivalstvom so torej precej

kompleksni, saj gre za stik različnih kultur, zaradi česar večkrat prihaja do konfliktov. Metoda

anketnega vprašalnika je pripomogla k prikazu realne slike odnosov med okoliškim in romskim

prebivalstvom. Tu namreč ne gre izpostaviti le nestrpnosti okoliških prebivalcev do Romov, temveč

tudi nekatera negativna dejanja romskega prebivalstva. Vrtec je ena izmed pomembnejših institucij,

ki veliko pripomore k izboljšanju teh odnosov. Namreč pogovori s tamkajšnjimi vzgojiteljicami so

pokazali na uspešno druženje romskih in neromskih otrok. Težave se pojavijo pri odraslih, mlajših

odraslih in mladostnikih. V vrtcu Hudeje sta zaposleni dve neromski vzgojiteljici. Tu je izpostavljena

težava odsotnosti romske pomočnice, ki bi bila vzgojiteljicam v veliko pomoč, poleg tega pa bi bila

dober vzor za tamkajšnje otroke in njihove starše, s čimer bi se začel krepiti socialni kapital Romov.

Na socialnem področju lahko država največ pripomore z vzpostavitvijo posebnih skladov za

sofinanciranje delovanja socialnih ustanov, ki bodo delovale znotraj naselja, in tako finančno vsaj

deloma razbremeni občino. Pomemben korak je tudi pregled in poprava romske zakonodaje, ki bi

morala biti bolj usmerjena v integracijo in povezovanje, ne pa v protekcionizem. Ravno na tem nivoju

nastajajo največja nezadovoljstva, saj okoliški prebivalci izpostavljajo problematiko neenakega

obravnavanja (na primer pri kazenskih postopkih).

Pred občinsko upravo se tako postavlja velik izziv, kako uravnati potrebe romskega naselja in želje

okoliških prebivalcev po obnovi infrastrukture v njihovih vaseh. Občina Trebnje je za reševanje

romske problematike kar se tiče infrastrukturnega opremljanja naselja naredila zelo veliko. Naslednja

naloga, s katero bi najučinkoviteje pomagali pri reševanju romske problematike, je vzpostavljanje

socialnih struktur v naselju in spodbujanje pozitivnega dialoga med Romi in neromi. Pri tem je

pomembno sodelovanje različnih strokovnjakov s področja pedagogike in andragogike, socialnega

dela, geografije (okoljske tematike) in podobno. V prihodnosti bo ključno tudi angažiranje Romov, ki

se morajo sami potruditi za dvig socialnega kapitala – to pomeni vključitev v vzgojno-izobraževalne

programe ter sprejemanje drugačnosti.

36

Sklepna beseda

ROMSKA NASELJA

Naše vedenje o romskih naseljih se postopoma spreminja iz marginalizirane eksote v običajne tirnice.

Utrjuje se zavest, da je povsem mogoče doseči prostorsko integracijo romskih naselij v slovenski

naselbinski sistem. Celo več: da je ta proces nujen in dolgoročno edina sprejemljiva razvojna rešitev

ne le za stanovalce v njih temveč tudi za bližnjo okolico v prostorsko-socialnem stiku in končno tudi

za celotno slovensko družbo. Toda razmišljanja, kako to strateško nujo doseči, so zelo različna.

Različne pa so tudi izkušnje tam, kjer to uspeva, kjer je na dobri poti uspevanja in kjer se akterji še

zelo mučijo z vprašanjem, ali je sploh mogoče, smiselno in potrebno (ali nujno!) poseči za tem

integracijskim pospeškom. Če drugega ne, se je korenito (upam!) razmajala predstava o homogenosti

romskih naselij v njihovi problematičnosti. Jasno je, da so prvi prekmurski pionirji, ki so orali ledino

dobrih praks, od najstarejše Pušče ali Vanče vasi do Kamencev, imeli trdo delo, veliko nezaupanja in

malo podpore. A so uspeli v prepričljivi povezljivosti svojih naselij, ki danes namesto utrjevanja barier

odpirajo poti, sadijo drevorede in skušajo naselja »odpreti« tako na simbolen kakor na praktičen –

osebni način ter krepijo institucionalno podporo. Postalo je običajno, da imajo vsaj večja naselja tudi

vrtec – torej javno institucijo slovenske države.

Jugovzhodna Slovenija ima drugačne izkušnje. Med tlorisno zasnovo naselij (ki je, med drugim, zelo

dober pokazatelj prostorskih vrednot in življenjskega stila njihovih stanovalcev) tu in v Prekmurju

praktičnih razlik. Do teh prihaja z modernizacijo in obenem ali / in sosledno integracijo z bližnjim

okoljem. Odprta ali zaprta: to je ključno vprašanje. To lahko pojasnimo tako, da je bila geneza

romskih naselij ne glede na določene razlike med »dolenjskimi« in »prekmurskimi« Romi zelo

podobna. Nastajala so s preobrazbo začasnih postajališč izza polnomadske ali celo nomadske faze,

takrat, ko je bila slovenska družba še pretežno podeželska in predvsem agrarna: socialno, prostorsko

in mentalno. Pri tem se rado pozablja, da je bila ob nagli socialni preobrazbi slovenskega družbe in

kmečke v pol- in nekmečko narejena tudi korenita sprememba naselbinske strukture, kar odraža tip

bivališč oziroma širše domačij ter naselij v celoti. Da smo pri tem dokaj obilno ubirali vrsto specifičnih

razvojnih korakov v na primer nadpovprečno razširjenost t.i. »vikendov«, pri čemer je bila – nikar ne

zatiskajmo oči – precejšnja mera grajena »na črno«. Razlogi so različni in so se zadržali dolgo,

marsikje do danes. A se nihče posebej na razburja nad tem, in celo ne nad dejstvom, da se sedaj

mnoge »skromni« vikendi postopoma levijo v povsem spodobne stanovanjske hiše, ki so seveda tudi

namenjene za stalno bivanje. Privlačnost »sončnega pasu« je očitna, čeprav v celoti gledano

prostorsko in ekonomsko potratna, da o posrednih stroških oskrbe pretežno ostarelega prebivalstva

marsikje sploh ne govorimo. Toda to je čisto druga tema; ta ekskurz je navržen v ilustracijo in

razmislek, da tudi slovenska naselja doživljajo intenzivno preobrazbo, fiziognomsko (vizualno) in

funkcijsko, skladno z menjavami načina življenja in dela, prostorskih vrednot in percepcij kakovosti

bivanja. Tu so še kričeče žive barve fasad v zadnjem desetletju. In povejmo naravnost, da za to ni

nobenih zares racionalnih razlogov, razen posnemanja.

Prav ti procesi se vršijo tudi v romskih naseljih kot celotah in v okviru stanovanjskih bivališč kot

prvobitnem odrazu osebnega prostora, ki ga človek oblikuje tako, da bi osnovnim funkcijam varnosti,

kakovosti in dolgoročnosti bivanja dodal tudi osebno noto. Pri tem je treba računati, da so in imajo

Romi realno manjšo možnost izbire lokacije in ekonomske možnosti izraziti v svojem bivališču

poosebljanje le-tega. Toda morda je še najpomembnejše, da lahko skozi različne poskuse sledimo

vztrajni težnji po prilagajanju okolju (kar pomeni ne le ambient, ampak tudi tehnične, okoljske in

37

ekonomske standarde ter norme): modernizacija je torej potekajoč in do neke mere spontan

prilagoditveni proces. Smiselno je, da ga družba stimulira in usmerja ter s tem skrajša čas, poveča

učinkovitost in zmanjša tveganja, ki jih pač vsak nosi s seboj. Če pa hočejo storiti to, je izjemnega

pomena, kako trije ključni dejavniki: osebni (stanovalci sami), lokalna skupnost in državne institucije

sodelujejo med seboj v skupnem, usklajenem cilju.

HUDEJE, TREBNJE

Hudeje sodijo z okrog 350 prebivalci med večja naselja z romskim prebivalstvom na Dolenjskem.

Naselje leži le nekaj km severno od Trebnjega, živahnega lokalnega središča. Na jugu je obdano z

gozdnatim hribom, severno pa se široko odpira v manjšo kotlinico, ki jo zaseda še pet manjših

slovenskih naselij. Lokalni toponim je V Blatih,kar nazorno opisuje manj vredno kmetijsko zemljišče,

kjer so v preteklosti izkopavali glino, a kmalu po drugi svetovni vojni to dejavnost opustili. V tistem

času so nastale prve zasilne in začasne barake – zasnova današnjega naselja. Povsem tipičen – torej

velikodružinski začetek je pozneje pripeljal sem še druge naseljence, dolenjske Rome. Naselje je bilo

zato skupek (agregat) naselbinic, različnih po svojem družinskem poreklu in navadah. Naselje je bilo

zaradi velikosti dalj časa nevralgična lokalna točka. Še v letu 2005 je bila naselje dokaj zanemarjeno, v

celoti nelegalno in neurejeno, odnosi z bližnjim prebivalstvom pa napeti in tudi občasni konflikti niso

bili redkost.

Medsebojna percepcija okolišanov in Romov je še sedaj precej različna in celo nasprotujoča si.

Odločitev Občine Trebnje, da razmere spremeni, so prispevale k razmeroma nagli (v nekaj letih)

preobrazbi, pri čemer je treba izpostaviti zlasti celovitost ukrepov. Morda je v tem kontekstu

smiselno posebej izpostaviti t.i. socialni vidik. Poleg ključnih dveh (občinska uprava, župan, občinski

svet na eni ter romski svetnik in Romi v Hudejah) je bilo pomembno sodelovanje še Centra za

socialno delo, ki je z inovativnim pristopom dosegel boljšo odzivnost Romov, osnovne šole in v tem

okviru tudi učiteljice, ki se je romskim otrokom še posebej posvetila. Z študentskim delom

(raziskovalni projekti za študente) Fakultete za družbene vede (Mednarodni odnosi) in Filozofske

fakultete (Geografija) je v naselje in okolico prišlo večje število ljudi. Ustvaril se je razmeroma stalen

pretok ljudi v naselje. Pozornost Urada za narodnosti na eni ter Foruma romskih svetnikov, Zveze

Romov na drugi strani je prav tako povečevalo komunikacijsko raven v tem okolju. Občina se je

odločila za »paketno« torej celovito rešitev, ki se sedaj potrjuje kot uspešna pot. V tem okviru je bila

zasnova sanacije razmer po odločitvi, da se na že naseljenem območju spremeni namenska raba in

prostor preoblikuje v območje stanovanjske gradnje. Infrastrukturni del je bil zelo zahteven in drag,

začel pa se je z adaptacijami obstoječega prometnega omrežja, odvoza komunalnih odpadkov,

napeljavo vodovoda, kanalizacije in elektrike. To infrastrukturo je bilo mogoče vzpostaviti do osnovne

mere, nato pa vzpostavljati legalno stanje; torej plansko opredeljenost (v zazidalna zemljišča), izvesti

parcelacijo in ob tem strukturno prenovo naselja, s čimer so bile dane možnosti za individualne

priključke na primarne infrastrukturne vode (elektrika, kanalizacija; pa tudi vodovodno omrežje). Zelo

pomemben je odkup zemljišč in ureditev lastniških odnosov s sosedi. Jeseni 2013 je – v dežju –

proslava ob zaključku investicij naselje Hudeje, ki ima v postopku spremembo imena (Vejar) – odkrila

to skupnost kot tisto, ki ima vso javno komunalno infrastrukturo! Individualno še marsikje ne, a javna

je na razpolago in naselje s plansko umestitvijo, sistemom vaških ulic ter ustrezno tehnično podporo

je zanesljivo na poti reševanja dolgoletnih težav.

Sedaj postajajo Hudeje kraj srečevanj. Izmed romskih naselij na Dolenjskem izstopajo zaradi živahnih

sprememb, ki smo jim priča v zadnjem desetletju. Je naselje, ki postaja vas v žlahtnem pomenu

besede. Otresla se je otresla spon samozaprtosti in zavestne anonimnosti. Pred leti je bilo še precej

38

zaprto območje, ki so se ga izogibali kot otočka, ker je bil zaznaven predvsem kot »problem«.

Sčasoma pa se je začela podoba spreminjati. Ključna je bila odprtost stanovalcev, da so sprejeli

integracijske izzive in s tem kolone »tujcev« ki so, kljub svoji anonimnosti vnesli tok sprememb. Ne

sami, temveč posledično. Študente, ki so naselje in razmere v njem raziskovali, predstavnike občine,

ki se je zelo potrudila za infrastrukurno modernizacijo, delo in prizadevanje centra za socialno delo z

inovativnim pristopom, šole, pa tudi drugih potnikov in sopotnikov. Hudeje so postale pojem, poznan

tudi v Evropi kot dobra praksa. Čeprav se je velikokrat zdelo, da gre za različne eksperimente, je bilo v

končni posledici odločilno prav to, da so Hudejčani (jutri Vejarčani) dovolili biti izziv.

Tu smo priče pionirskemu duhu vaščanov, občine in tudi drugih, ki so pripomogli k predrugačenju

Hudej. Košček življenja so spravili v muzej, ne da bi ga zaklenili, temveč da bi ga s ponosom odpirali.

Ta korak ima izjemen simbolni pomen, saj se lepo potrjuje pravilnost koncepta, da je modernizacijo

romskih naselij mogoče dosegati predvsem od znotraj navzven. Če danes govorimo o strateškem

načrtu vključevanja anonimnih (raznoimenih) romskih naselij v slovenski naselbinski sistem, potem je

treba jasno povedati, da tega ni mogoče storiti z ad hoc legalizacijo in podarjanjem infrastrukture, še

manj pa z občasnim podeljevanjem večjih ali manjših drobtinic. Ne, javna infrastruktura, ki že leži v

tej zemlji, ni samoumevna pravica, temveč v prvi vrsti dosežek. Je rezultat tega »odpiranja«, ki samo

po sebi najprej izraža pripravljenost na spremembe, torej toleranco do različnosti. Vendar slednja ni v

»toleriranju« odstopanja od na primer določenih bivalnih, tehničnih standardov, temveč izraža

pripravljenost do sprememb načina življenja, do prostorskega obnašanja in bistveno večje

odgovornosti do okolja kot skupne dobrine. Toleranco je torej koristno razumeti v dinamični luči, ki

dopušča videti prihodnost odgovorno, v soglasju in sožitju s svojo okolico. To pa najprej zahteva nekaj

poguma – volje po »spremeniti se«. Izpostavimo dve ključni točki: romski vrtec z dnevnim centrom in

romski muzej.

Prvi pionir je nesporno vrtec, ki je po dolgih polemikah in bojaznih odprl vrata in sprejel malčke iz

tega okolja. Rezultati so bili zelo spodbudni, kljub občasnim ekonomskim težavam. Obiskanost vrtca

(torej javne državne institucije) je bila dobra in hitro so ga sprejeli. Povezal je otroke in starše: kar je

mogoče še posebej pomembno. Nezaupanje, bojazen in strah sta se umikala prepričanju, da se da

delati bolje. Žal je vrtec, ki je lociran v zasebni stavbi, doživel neljub zaplet z odločbo gradbene

inšpekcije, da je zaradi neurejene dokumentacije treba objekt porušiti. V igri živcev in dobre volje se

je izkristaliziralo marsikaj, predvsem pa utrdilo prepričanje, da je vrtec razvojna nuja, duša in smisel

naselja, ki postaja zelo naglo vas; nekoliko posebna po svojem ustroju, a dolgoročno sorodna po

svojih ambicijah. Podobno pozitivne izkušnje je prinesel dnevni center (Kher šu beši) z oblikami

pomoči, posebej dejaven v času delovanja projekta INV (Dvig socialnega kapitala v okoljih kjer živi

romsko prebivalstvo) pod vodstvom M. Komaca.

Dedič dela omenjenega projekta je postal romski muzej. To ni konzervacija romskega načina življenja

(kakor muzeje dostikrat razumemo), temveč pot navzven. Kulturo je treba živeti, biti z njo v stiku.

Muzej je prostor, središče in posredovališče širše razumljene kulture. Je prostor dogajanja in verjeti

je, da bo predvsem postal točka družabnosti in povezovanja. Obenem ga lahko vidimo kot dokaz

spremenjenega vrednotenja lastne kulturne dediščine. Zavesti, da je to nekaj vredno, nekaj na kar ste

lahko ponosni in obenem tudi nekaj, kar nujno predpostavlja obiskovanost. Muzej je točka, zanimiva

za slovensko okolje. Seveda bo še preteklo nekaj vode, preden se bo usidralo v zavesti, da je romska

kulturna dediščina del slovenskega prostora, da je torej naša skupna stvar in mora biti potemtakem

tudi vrednota. Toda ključna premisa je vendarle preskok v zavesti in vrednotah. Hudejčani so s tem

torej spregovoriti z jezikom kulture in pokazali tisto, kar je prav zaradi velike dinamike in

modernizacijskih teženj zelo pogosto prezrto ali celo omalovaževano: materialna kulturna dediščina.

Pogosto se namreč dogaja, da so starejši objekti, premična kulturna dediščina in drugo pogosto

39

nevredni opažanja ali pa celo predmet zavestnega uničevanja. Ni prav, da vse to žrtvujemo v imenu

»napredka«.

Še celo več. Materialna kulturna dediščina je pot, pospeševalec modernizacije romskih naselij. V tem

duhu se muzej kot lokalna družbena infrastruktura pridružuje vrtcu, pa kulturnemu društvu,

dnevnemu centru: vse to so točke, ki omogočajo predvsem povečevanje komunikacije tega naselja –

imamo nekaj težav s poimenovanjem – ki postaja vas in prebivalci vaška skupnost – in to

komunikacije navzven. Muzej je ne nazadnje lahko tudi gospodarska kategorija. Tudi prek muzeja se

bo lažje prišlo ven. To pa je za nadaljnje delo in posodabljanje Hudej (Vejarja) odločilnega pomena.

Poleg tega je muzej tudi obveza k odgovornemu upravljanju s tistim, kar v širšem pomenu besede

imenujemo »javno dobro«. To je skrb za urejeno in čisto okolje, prizadevanje za estetiko in simboliko

prostora, v katerem živimo in ki ga zelo različno dojemamo.

Svoj kamenček k mozaiku sprememb naj prispeva tudi ta študija.

izr. prof. dr. Jernej Zupančič

40

Seznam slik:

Slika 1: Pregledna karta poselitve Romov in Sintov v Sloveniji ............................................................... 4

Slika 2: Delež lastništva zemljišč romskih naselij glede na površino parcele .......................................... 5

Slika 3:Lega romskega naselja Hudeje ..................................................................................................... 6

Slika 4: Prostorsko širjenje romskega naselja Hudeje ............................................................................. 8

Slika 5: Romski muzej Hudeje. ................................................................................................................. 9

Slika 6: Ali že od rojstva živite v istem naselju (N=29)? ......................................................................... 10

Slika 7: Ali se nameravate odseliti iz naselja (N=29)?............................................................................ 11

Slika 8: Število članov v družini (N=29). ................................................................................................. 11

Slika 9: Ali že od rojstva živite v naselju (N=31)? ................................................................................... 12

Slika 10:Ali se v prihodnosti nameravate odseliti iz naselja (N=31)? .................................................... 12

Slika 11: Sodelujoči študenti v družbi dr. Jerneja Zupančiča in romskega svetnika Mitje Hočevarja. .. 13

Slika 12: Študenti pri anketiranju. ......................................................................................................... 13

Slika 13: Ocena obstoječega bivališča (N=29). ...................................................................................... 15

Slika 14: Ali ste pripravljeni odkupiti zemljišče na katerem stoji vaše bivališče (N=29). ...................... 16

Slika 15: Ali je vaše bivališče priključeno na …(N=29)? ......................................................................... 16

Slika 16: Ali ima vaše bivališče… (N=29)? .............................................................................................. 17

Slika 17: Primer dobro urejene hiše v romskem naselju Hudeje. ......................................................... 18

Slika 18: Kako dobro je urejeno vaše naselje? (odgovori Romov (N=29)) ............................................ 19

Slika 19: Ali je v zadnjih letih prišlo do kakšnih sprememb? (odgovori Romi (N=29)) .......................... 20

Slika 20:Kako se po vašem mnenju urejajo razmere v zadnjih letih? (odgovori okoliški prebivalci

(N=31)) ...................................................................................................................................... 21

Slika 21: Ali bi sodelovali pri urejanju naselja? (odgovori Romi (N=29)) ............................................... 22

Slika 22: Kaj bi Romi lahko naredili sami za izboljšanje razmer v naselju? (odgovori okoliški prebivalci

(N=31)) ...................................................................................................................................... 22

Slika 23: Vrtec v romskem naselju Hudeje. ........................................................................................... 26

Slika 24: Romski izobraževalni inkubator. ............................................................................................. 26

Slika 25: Pogostost stikov med Romi in okoliškimi prebivalci (okoliški prebivalci (N=31)) ................... 27

Slika 26: Kako pogosto prihaja do sporov z okoliškim prebivalstvom (Romi (N=29))? ......................... 28

Slika 27: Kako pogosto prihaja do sporov z Romi (okoliški prebivalci (N=31))? .................................... 28

Slika 28: Ali med Romi in okoliškimi prebivalci neprestano prihaja do sporov (okoliški prebivalci

(N=31)). ..................................................................................................................................... 29

Slika 29: Ali med Romi in okoliškimi prebivalci neprestano prihaja do sporov (Romi (N=29)). ............ 29

Slika 30: Ali se strinjajo, da so odnosi z okoliškimi prebivalci dobri (Romi (N=29)). ............................. 30

Slika 31: Ali se strinjajo, da Romom ne zaupajo in se rajši izogibajo stikom (okoliški prebivalci (N=31)).

.................................................................................................................................................. 30

Slika 32: Zakaj največkrat pride do sporov/težav med Romi in okoliškimi prebivalci (Romi (N=29))? . 31

Slika 33: Ali so se odnosi z okoliškimi prebivalci z zadnjih letih kaj spremenili (Romi (N=29))? ........... 31

Slika 34: Ali se je položaj Romov v Sloveniji v zadnjih letih kaj spremenil (okoliški prebivalci (N=31))?

.................................................................................................................................................. 32

Slika 35: Smeti so eden ključnih problemov romskega naselja. ............................................................ 33

41

VIRI IN LITERATURA:

Anketiranje, 2013. Terenska anketa v romskem naselju Hudeje 29. novembra 2013. Oddelek

za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Demšar, J., Barborič, B., Kete P., et. al. 2013. Tematski atlas romske poselitve v Sloveniji.

Ljubljana, Geodetski inštitut Slovenije, 274 str.

Društvo za razvoj in oživitev Trebnjega (Drot), 2009. Poziv k legalizaciji romskega naselja

Hudeje. URL:

http://www.drot.org/index.php?option=com_content&view=article&id=62:poziv-k-

legalizaciji-romskega-naselja-hudeje&catid=42:pobude-in-vprasanja&Itemid=80 (Citirano 16.

1. 2014).

Elaborat - Romsko naselje Hudeje. 2010. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za

geografijo.

Gaj, M., 2013. Poimenovanja novih naselij v občini Trebnje. Glasilo občanov, 80.

http://www.trebnje.si/File/glasiloobcanov/št.80.pdf (Citirano 16. 1. 2014).

Glasilo občanov, 2006. V romskem naselju Hudeje začetek izgradnje infrastrukture. URL:

http://www.trebnje.si/File/obcan/200612obcan_1213197734.pdf (Citirano 16. 1. 2014).

Hočevar, V., 2008. Geodetske meritve. Glasilo občanov, 33. URL:

http://www.trebnje.si/File/obcan/glasilotrebnje_33_1223383430.pdf (Citirano 16. 1. 2014).

Hudeje 26. URL: http://hudeje26.si/ (Citirana 20. 01. 2014).

Kavčič, S., 2013a. Intervju z občinskim svetnikom (1) v Trebnjem (osebni vir, december 2013).

Trebnje.

Kavčič, S., 2013b. Intervju z občinskim svetnikom (2) v Trebnjem (osebni vir, december 2013).

Trebnje.

Kop, B., 2013. Intervju z direktorico Centra za socialno delo v Trebnjem – ga. Martina Plazar

(osebni vir, december 2013). Trebnje.

Krvina, T., Teraž, A., 2010. Prostorski problemi romskega naselja pri Hudejah (del elaborata,

interno gradivo) (Citirano 13. 1. 2014).

Kunst, N., 2013. Intervju z direktorjem občinske uprave občine Trebnje – g. Janez Pirc.

(osebni vir, 18. 12. 2013). Trebnje.

Občina Trebnje, 2010. Zapisnik 31. seje. URL:

http://www.trebnje.si/File/zapsejos10/zapisnik_31_r_seje_os_13jan2010_1264423998.pdf

(Citirano 16. 1. 2014).

Občina Trebnje, 2013. Izločitev dela naselja Hudeje in ustanovitev novega naselja Vejar –

poziv. URL: http://www.trebnje.si/sl/core_articles/1850 (Citirano 16. 1. 2014).

Pirc, J., 2013. Od skritosti so točke na zemljevidu: Socialno-prostorski razvoj izbranih romskih

naselij v Sloveniji. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja, 97 str.

PISO portal, 2014. URL: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=TREBNJE

(Citirano 24. 1. 2014).

Poročilo o izvedenih ukrepih pri reševanju romske problematike v Občini Trebnje v letu 2004.

2005. Občina Trebnje. URL: http://ls.lex-

localis.info/KatalogPristojnosti/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=f6916dd0-78f2-443a-

8762-f8116990d041 (Citirano 23. 01. 2014).

Poročilo o reševanju romske tematike v Občini Trebnje v letu 2006 in 2007. 2008. Občina

Trebnje. URL:

42

http://www.trebnje.si/File/kataloginformacij/romiporocilo22007_1212080528.pdf (Citirano

23. 01. 2014).

Repič, J. 2000. Romsko naselje pri Hudejah. Medkulturni dialog: diplomsko delo. Univerza v

Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Rogelj, B., 2013. Predavanja o problematiki romskih naselij (osebni vir, 14. 10. 2013).

Ljubljana.

SI-STAT, SURS, Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, naselja,

Slovenija, polletno. URL:

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C5002S&ti=&path=../Database/Dem_s

oc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/25_05C50_prebivalstvo_naselja/&lang=2 (Citirano 07.

02. 2014)

Tematski atlas romske poselitve v Sloveniji, 2013. Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana.

Trebanjsko romsko naselje Hudeje opremljeno čaka na legalizacijo. 2009. Dnevnik. URL:

http://www.dnevnik.si/clanek/1042257449 (Citirano 23. 01. 2014).

Zupančič, J. 2004. Prostorski problemi Romskih naselij na Dolenjskem in v Sloveniji. Evropa,

Slovenija in Romi, 112-129 str.

Zupančič, J. 2006. Funkcije in problemi romskih naselij v luči boljše družbene integracije

Romov. V: ŽAGAR, Nada (ur.), KLOPČIČ, Vera (ur.). Poklicno informiranje in svetovanje za

Rome - PISR : zbornik projekta. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo: = Institute for

Education and Culture, str. 56-74.

Zupančič, J. 2006. Poti k reševanju prostorske problematike romskih naselij. Rast, ISSN 0353-

6750, 2006, letn. 17, št. 6, str. 616-627.

Zupančič, J. 2006. Razmere kličejo po resni strokovni presoji : problematika romskih naselij.

Delo, ISSN 0350-7521, 4. nov. 2006, leto 48, št. 255.

Zupančič, J. 2007. Premisleki h koncepciji urejanja romskih naselij v Sloveniji. Rast, ISSN 0353-

6750, letn. 18, št. 6, str. 676-688.

Zupančič, J. 2007. Romska naselja kot poseben del naselbinskega sistema v Sloveniji. Dela 27,

215-246 str.

Zupančič, J. 2011. Koncept modernizacije romskih naselij v Sloveniji. MOP, Ljubljana str. 87.

Zupančič, J. 2012. Vključevanje romskih naselij v slovenski naselbinski sistem. V: HUMLJAN

URH, Špela (ur.). Država želi, da ostanemo cigani! : teoretske refleksije in prakse

izključevanja/vključevanja Romov v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, str. 89-

101.

Zupančič, J. 2013. Romi in romska naselja v Sloveniji v procesih modernizacije. Geografski

obzornik, ISSN 0016-7274, letn. 60, št. 1/2, str. 4-13, ilustr

Zupančič, J. ur. 2010. Prostorski problemi romskih naselij v Sloveniji. MOP, Ljubljana str. 156.

Žurnal, 2011. Romi dali 19 tisočakov. URL: http://www.zurnal24.si/romi-dali-19-tisocakov-

clanek-102093 (Citirano 16. 1. 2014).

Documents

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKA FAKULTETA … · Jasna Blaj, James Cosier, Tamara Danijel, Staša Grajš, Martina Herič, Sandra Kavčič, oštjan Kop, ... ki igra pomembno vlogo