Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za geografijo
DIPLOMSKO DELO
Nataša Kraner
Maribor, 2013
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za geografijo
DIPLOMSKO DELO
TURIZEM V OBČINI HOČE SLIVNICA
Mentor: doc. dr. Uroš Horvat Kandidatka: Nataša Kraner
Maribor, 2013
Lektorica:
Simona Sakelšek, prof. slovenščine in sociologije
Prevajalka:
Pija Samec, uni. dipl. prev. in tolm. za ang. j. in prof. ped.
Zahvala
Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Urošu Horvatu za prijaznost, strokovno pomoč
in vodenje pri izdelavi diplomskega dela.
Iz srca se zahvaljujem mami, očetu in sestri, ki so me vsa leta študija bodrili,
podpirali in vzpodbujali. Iskrena hvala mojemu možu Sašu za pomoč,
vzpodbudne besede in potrpežljivost.
Zahvaljujem se vsem bližnjim, ki so v tako pomembnem obdobju življenja stali ob
meni ter verjeli vame.
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
IZJAVA
Spodaj podpisana Nataša Kraner, rojena 22. 6. 1986, študentka Filozofske
fakultete Univerze v Mariboru, dvopredmetnega študijskega programa geografija
in sociologija, izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom Turizem v občini
Hoče Slivnica pri mentorju doc. dr. Urošu Horvatu, avtorsko delo.
V diplomski nalogi so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso
prepisani brez navedbe avtorjev.
________________________
(podpis)
Maribor, junij 2013
POVZETEK
Na območju občine Hoče–Slivnica je bila v preteklosti razvita predvsem
kmetijska dejavnost. Danes prihajajo v ospredje nove dejavnosti, med njimi tudi
turizem. Turizem pospešuje regionalni razvoj ter povečuje vrednost naravne in
kulturne dediščine. Za razvoj turizma je pomembna predvsem izgradnja
apartmajskega naselja Bolfenk, ki je poleg številnih koč in počitniških ter
mladinskih domov omogočila dodatne nočitvene kapacitete.
Diplomsko delo predstavlja razvoj turizma v občini Hoče–Slivnica. Veliko je
naravne in kulturne dediščine, ki krasijo občino ter privabljajo turiste. Številne
gozdne poti po Pohorju omogočajo sprostitev v naravi in aktivno preživljanje
dopustovanja. Navsezadnje vodi glavna pot do smučarskega središča Bellevue in
Areh skozi občino Hoče–Slivnica. Predstavila sem vse turistično pomembne
naravne in kulturne znamenitosti, značilnosti turizma, dejavnosti društev in
prireditve. Z analizo statističnih podatkov sem pregledala turistični promet v
občini. Z anketnim vprašalnikom so predstavljene ugotovitve o motivih in
zadovoljstvu turističnih obiskovalcev apartmajskega naselja Bolfenk na Pohorju.
Ključne besede: geografija turizma, občina Hoče–Slivnica, turistična ponudba,
turistična infrastruktura, značilnosti turistov
ABSTRACT
In the past, in the area of municipality Hoče-Slivnica, the most developed activity
was agriculture. Nowadays, new activities, including tourism, are being brought to
the fore. Tourism promotes regional development and increases the value of
natural and cultural heritage. For the development of tourism, the construction of
the apartment settlement Bolfenk was very important, because it has, besides
numerous cottages, holiday houses and youth hostels, provided additional lodging
capacities.
This diploma paper presents the development of tourism in the municipality
Hoče-Slivnica. There is a lot of natural and cultural heritage that adorns the
municipality and attracts the tourists. Numerous forest paths on Pohorje enable
relaxation in nature and active holidays. After all, the main road to the ski centres
Bellevue and Areh leads through the municipality Hoče-Slivnica. I presented all
important tourist natural and cultural sights, tourism features, societies’ activities,
and events. By analysing statistical data, I overviewed the tourism turnover in the
municipality. Besides that, the questionnaire presents findings about the motives
and contentment of tourist visitors of the apartment settlement Bolfenk on
Pohorje.
Key words: geography of tourism, municipality Hoče-Slivnica, tourist offer,
tourist infrastructure, characteristics of tourists.
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ......................................................................................................................... 1
1. 1. NAMEN IN CILJI .................................................................................................. 2
1. 2. POSTAVLJENE HIPOTEZE ................................................................................. 2
1. 3. METODE DELA .................................................................................................... 2
2. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV ....................................................................... 3
2.1. Turizem .................................................................................................................... 3
2. 2. Turist ....................................................................................................................... 7
2. 3. Pogoji za turizem .................................................................................................... 9
2. 4. Turistično povpraševanje ...................................................................................... 10
2. 5. Turistične potrebe ................................................................................................. 11
2. 6. Turistični motivi .................................................................................................... 11
2. 7. Dejavniki turističnega povpraševanja ................................................................... 13
2. 8. Turistični kraj ........................................................................................................ 15
3. GEOGRAFSKI ORIS OBČINE HOČE– SLIVNICA .................................................. 17
3. 1. Zgodovinski začetki naseljevanja ......................................................................... 17
3.2. Lega ....................................................................................................................... 17
3. 3. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ..................................................... 19
3. 3. 1. Geološka zgradba in reliefne značilnosti ...................................................... 19
3.3.2. Klimatske značilnosti ..................................................................................... 21
3.3.3. Prst in vegetacija ............................................................................................. 24
3.3.4. Vodovje ........................................................................................................... 26
3.4. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI .................................................... 28
3.4.1. Demografski razvoj ......................................................................................... 28
3.4.2. Gospodarstvo .................................................................................................. 35
3.4.3. Prometna infrastruktura ................................................................................... 41
4. TURISTIČNA PONUDBA........................................................................................... 44
4.1. NARAVNA DEDIŠČINA ..................................................................................... 45
4.2. KULTURNA DEDIŠČINA ................................................................................... 55
4.3. DRUŠTVA IN PRIREDITVE ............................................................................... 67
4.4. TURISTIČNA INFRASTRUKTURA ................................................................... 72
4.5. TURISTIČNA SUPERSTRUKTURA .................................................................. 76
4.5.1. ŠTEVILO LEŽIŠČ V OBDOBJU OD 1999 DO 2012 .................................. 80
4.5.2. ŠTEVILO LEŽIŠČ PO VRSTAH NAMESTITVENIH OBJEKTOV V
OBDOBJU OD 1999 DO 2012 ................................................................................. 82
5. TURIZEM V OBČINI HOČE–SLIVNICA.................................................................. 84
5.1. ANALIZA STACIONARNEGA TURISTIČNEGA PROMETA ......................... 90
5.1.1. ŠTEVILO TURISTOV V OBDOBJU OD 1999 DO 2012 ............................ 90
5.1.2. ŠTEVILO TURISTOV PO VRSTAH NAMESTITVENIH OBJEKTOV V
OBDOBJU OD 1999 DO 2012 ................................................................................. 92
5.1.5. ŠTEVILO NOČITEV V OBDOBJU OD 1999 DO 2012 ............................... 94
5.1.6. ŠTEVILO PRENOČITEV PO VRSTAH NAMESTITVENIH OBJEKTOV V
OBDOBJU OD 1999 DO 2012 ................................................................................. 95
5.1.7. ŠTEVILO NOČITEV PO MESECIH LETA 2004 IN 2012........................... 97
5.1.8. ŠTEVILO NOČITEV PO DRŽAVAH LETA 2004 IN 2012 ......................... 99
5.1.9. POVPREČNA DOBA BIVANJA GOSTOV V OBDOBJU OD 1999 DO
2012......................................................................................................................... 102
6. ANKETIRANJE TURISTOV..................................................................................... 103
6.1. RAZISKOVALNI VZOREC ............................................................................... 103
6.2. NAČIN ZBIRANJA PODATKOV ...................................................................... 103
6.3. NAČIN OBDELAVE PODATKOV ................................................................... 104
6.4. REZULTATI........................................................................................................ 104
7. SKLEP ........................................................................................................................ 121
LITERATURA ............................................................................................................... 126
VIRI ................................................................................................................................ 126
PRILOGE ........................................................................................................................ 128
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Gibanje števila prebivalcev v občini Hoče–Slivnica med leti 1999–2011 .... 28
Grafikon 2: Naravni prirastek v občini Hoče–Slivnica med leti 1999–2011 .................... 30
Grafikon 3: Število priseljenih in odseljenih v občini Hoče–Slivnica med leti 1999 in
2011 .................................................................................................................................. 31
Grafikon 4: Odstotek prebivalcev starih 15 ali več let po stopnji izobrazbe, leta 2011 .... 32
Grafikon 5: Prebivalstvo staro 15 ali več let po statusu aktivnosti v občini Hoče–Slivnica,
leta 2011 ............................................................................................................................ 33
Grafikon 6: Starostna piramida občine Hoče–Slivnica, 2012 ........................................... 35
Grafikon 7: Število ležišč v obdobju 1999-2012 .............................................................. 81
Grafikon 8: Delež ležišč po vrstah namestitvenih objektov od leta 1999 do 2009 ........... 82
Grafikon 9: Delež ležišč po vrstah namestitvenih objektov od leta 2010 do 2012 ........... 83
Grafikon 10: Število turistov v občini Hoče–Slivnica od leta 1999 do 2012 ................... 91
Grafikon 11: Delež gostov po vrstah namestitvenih objektov od leta 1999 do 2009 ....... 92
Grafikon 12: Delež gostov po vrstah namestitvenih objektov od leta 2010 do 2012 ....... 93
Grafikon 13: Število nočitev od leta 1999 do 2012 .......................................................... 94
Grafikon 14: Delež prenočitev po vrstah namestitvenih objektov od leta 1999 do 2009 . 96
Grafikon 15: Delež nočitev po vrstah namestitvenih objektov od leta 2010 do 2012 ...... 96
Grafikon 16: Število nočitev po mesecih leta 2004 in 2012 ............................................. 98
Grafikon 17: Število nočitev po državah leta 2004 in 2012............................................ 101
Grafikon 18: Delež anketirancev po glavnem motivu dopustovanja .............................. 105
Grafikon 19: Delež anketirancev po osebah, s katerimi dopustujejo .............................. 106
Grafikon 20: Delež anketirancev po nočitvenih objektih ............................................... 107
Grafikon 21: Delež anketirancev po številu dopustovanja ............................................. 109
Grafikon 22: Delež anketirancev po številu dopustovanja v tem kraju .......................... 110
Grafikon 23: Delež anketirancev po vrsti objekta prehranjevanja .................................. 111
Grafikon 24: Delež anketirancev po priporočilu kraja prijateljem, sorodnikom ............ 115
Grafikon 25: Delež anketiranih po spolu ........................................................................ 116
Grafikon 26: Delež anketirancev po starosti ................................................................... 117
Grafikon 27: Delež anketirancev po zaposlitvenem statusu ........................................... 118
Grafikon 28: Delež anketirancev po porabi denarja na osebo ........................................ 119
KAZALO TABEL:
Tabela 1: Naravno gibanje prebivalcev v občini Hoče–Slivnica med leti 1999 in 2011 .. 29
Tabela 2: Selitveno gibanje prebivalstva občine Hoče–Slivnica med leti 1999 in 2011 .. 30
Tabela 3: Odstotek prebivalcev starih 15 ali več let po stopnji izobrazbe, leta 2011 ...... 32
Tabela 4: Prebivalstvo staro 15 ali več let po statusu aktivnosti v občini Hoče–Slivnica,
leta 2011 ............................................................................................................................ 33
Tabela 5: Starostna struktura in spolna struktura prebivalcev v občini Hoče–Slivnica, leta
2011 .................................................................................................................................. 34
Tabela 6: Velikost posesti glede na rabo zemljišč za leti 2000 in 2010............................ 39
Tabela 7: Število kmetijskih gospodarstev v občini leta 2000 in 2010 ............................. 39
Tabela 8: Število živali v občini leta 2000 in 2010 ........................................................... 39
Tabela 9: Sestavine turistične ponudbe ............................................................................. 45
Tabela 10: Prireditve ob občinskem prazniku leta 2013 ................................................... 70
Tabela 11: Gostišča in okrepčevalnice .............................................................................. 76
Tabela 12: Vinotoči in izletniške kmetije ......................................................................... 77
Tabela 13: Hoteli, apartmaji, penzioni, planinski domovi in koče ................................... 78
Tabela 14: Število ležišč v obdobju 1999–2012 ............................................................... 80
Tabela 15: Število turistov v obdobju 1999–2012 ............................................................ 90
Tabela 16: Število gostov po vrstah namestitvenih objektov od leta 1999–2009 ............. 92
Tabela 17: Število gostov po vrstah namestitvenih objektov od leta 2010 do 2012 ......... 93
Tabela 18: Število nočitev od leta 1999 do 2012 .............................................................. 94
Tabela 19: Število prenočitev po vrstah namestitvenih objektov od leta 1999 do 2009 ... 95
Tabela 20: Število nočitev po vrstah namestitvenih objektov od leta 2010 do 2012 ........ 96
Tabela 21: Število nočitev po mesecih leta 2004 in 2012 ................................................. 97
Tabela 22: Število nočitev po državah leta 2004 in 2012 ................................................. 99
Tabela 23: Povprečna doba bivanja gostov od leta 1999 do 2012 .................................. 102
Tabela 24: Število anketirancev po glavnem motivu dopustovanja ................................ 104
Tabela 25: Število anketirancev po osebah, s katerimi dopustujejo ............................... 106
Tabela 26: Število anketirancev po nočitvenih objektih ................................................. 107
Tabela 27: Število anketirancev po številu nočitvenega dopustovanja ........................... 108
Tabela 28: Število anketirancev po številu dopustovanja v tem kraju ............................ 110
Tabela 29: Število anketiranih po vrsti objekta prehranjevanja ...................................... 111
Tabela 30: Število anketirancev po priporočilu kraja svojim prijateljem, sorodnikom .. 114
Tabela 31: Število anketiranih po spolu .......................................................................... 115
Tabela 32: Število anketirancev po starosti .................................................................... 116
Tabela 33: Število anketirancev po zaposlitvenem statusu ............................................. 118
Tabela 34: Število anketirancev po porabi denarja na osebo .......................................... 119
Tabela 35: SWOT analiza - prednosti in slabosti........................................................... 125
Tabela 36: SWOT analiza - priložnosti in nevarnosti ..................................................... 125
KAZALO SLIK
Slika 1: Karta občine Hoče–Slivnica ................................................................................ 19
Slika 2: Klimogram mesta Maribor .................................................................................. 21
Slika 3: Povprečna letna višina merjenih padavin za obdobje 1961–1990 ....................... 22
Slika 4: Povprečna letna temperatura zraka za obdobje 1971–2000 ................................. 23
Slika 5: Pedološka karta občine Hoče–Slivnica 1:250 000 ............................................... 24
Slika 6: Pokrovnost tal v občini Hoče– Slivnica, leta 2006 .............................................. 38
Slika 7: Avtocestni odsek Pesnica–Slivnica ..................................................................... 42
Slika 8: Prometni križ v Slivnici ....................................................................................... 43
Slika 9: Vaška lipa in kapelica v Hotinji vasi ................................................................... 49
Slika 10: Drevored pri Slivniškem gradu .......................................................................... 50
Slika 11: Ribnik v Hotinji vasi .......................................................................................... 52
Slika 12: Slap Skalca na Hočkem Pohorju ........................................................................ 53
Slika 13: Karta naravne dediščine Hoče–Slivnica ............................................................ 54
Slika 14: Karta kulturne dediščine Hoče–Slivnica............................................................ 56
Slika 15: Cerkev sv. Jurija v Hočah .................................................................................. 57
Slika 16: Hočka kripta ...................................................................................................... 58
Slika 17: Cerkev sv. Križa ali Križna kapela .................................................................... 59
Slika 18: Cerkev sv. Lenarta na Pohorju ........................................................................... 60
Slika 19: Zračni posnetek celotnega izkopanega polja z vidnim tlorisom vile ................. 61
Slika 20: Oglarska delavnica. Ohranjene arhitekturne ostaline rimskega objekta,
vkopanega v prazgodovinsko naselbino ........................................................................... 63
Slika 21: Karta Arheološke poti Maribor z okolico .......................................................... 64
Slika 22: Slivniški grad ..................................................................................................... 65
Slika 23: Grad Hompoš ..................................................................................................... 66
Slika 24: Karta turistične infrastrukture v občini Hoče–Slivnica ..................................... 74
Slika 25: Karta Kotnikove pešpoti .................................................................................... 75
Slika 26: Rozkina učna pot ............................................................................................... 76
Slika 27: Apartmajsko naselje Bolfenk ............................................................................. 79
Slika 28: Zemljevid lokacij zdravilnih točk energijske poti na Pohorju ........................... 87
1
1. UVOD
Turizem je v sodobnem svetu vedno bolj razvit. Razvoj turizma pospešuje kupna
moč ljudi, prosti čas in drugi dejavniki, ki spodbujajo sprostitev v bolj ali manj
oddaljenih krajih.
V diplomski nalogi predstavljam turistično ponudbo občine Hoče–Slivnica,
naravno in kulturno dediščino, društva in prireditve ter turistično infrastrukturo in
superstrukturo. V analizi statističnih podatkov za občino Hoče–Slivnica, v
obdobju 1999–2012, predstavljam obseg in značilnosti stacionarnega turizma.
Podatke sem za lažjo predstavo in preglednost tudi grafično prikazala.
V zadnjem delu diplomske naloge s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljam
značilnosti turističnega obiska v naselju Bolfenk. Občina ima še posebej veliko
turističnih obiskovalcev pozimi, zato sem se pri anketiranju osredotočila na
zimsko sezono. Anketirala sem turiste na Hočkem Pohorju v bližini turističnega
naselja Bolfenk. Predvsem so me zanimali motivi in trajanje obiska, zadovoljstvo
in poznavanje ter koriščenje drugih turističnih ponudb. Raziskovanje potreb in
zadovoljstva turistov je ključno pri izboljševanju turistične ponudbe in pripomore
k še večjemu obisku in prepoznavnosti občine tako v Sloveniji kot tujini.
2
1. 1. NAMEN IN CILJI
- Navesti in opisati osnovne pojme o turizmu,
- predstaviti naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti občine,
- predstaviti turistično ponudbo v občini: naravno in kulturno dediščino, nočitvene
kapacitete, gostinsko ponudbo, društva in prireditve,
- analizirati in grafično prikazati turistični promet in ponudbo,
- raziskati in predstaviti značilnosti turističnega obiska v občini.
1. 2. POSTAVLJENE HIPOTEZE
- Naravna in kulturna dediščina je ključen dejavnik pri razvoju turizma.
- Pohorje s svojimi naravnimi lepotami pomembno prispeva k razvoju turizma v
občini.
- Največ turističnega prometa v občini je na Hočkem in Slivniškem Pohorju.
- V občini je premalo tradicionalnih prireditev, ki bi privabile turiste.
- Višek turistične sezone je v zimskem času.
- Izgradnja turističnega naselja Bolfenk je povečala turistični obisk.
1. 3. METODE DELA
Na začetku diplome sem s pregledovanjem različnih virov in literature predstavila
različne definicije turizma. Pri tem sem uporabila predvsem deskriptivno metodo.
Prav tako sem to metodo uporabila pri predstavitvi občine Hoče–Slivnica, njene
turistične ponudbe in turistične infrastrukture.
3
Pri analiziranju statističnih podatkov o turističnem prometu in ponudbi sem
uporabila komparativno metodo, metodo klasifikacije ter metodo analize in
sinteze.
Z metodo anketiranja sem prišla do podatkov o motivih in zadovoljstvu turistov v
zimski sezoni na Hočkem Pohorju. Predstavila sem tudi njihove predloge za
izboljšave.
V diplomskem delu sem uporabila tudi metodo kartiranja s pomočjo katere sem na
kartah prikazala vse najpomembnejše naravnogeografske znamenitosti, turistično
superstrukturo ter Kotnikovo pešpot.
2. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV
2.1. Turizem
Izvor besede turizem iščejo nekateri avtorji v grški besedi »tornos«, ki naj bi se
kasneje v latinščini spremenila v izraz »tornos«, in dalje v starofrancoskem izrazu
»tour« (Zorko, 1999, str.14).
Turizem kot splošno uveljavljena beseda je izvedena iz francoske in angleške
besede »tour«, ki pomeni krožno gibanje ali krožno potovanje. Besedo turizem so
uvedli v jezike številnih narodov, s čimer je postal mednarodno priznan in
4
uveljavljen pojem (Jeršič, 1990, str.11). Nekateri avtorji sicer trdijo, da izvira
beseda turizem iz besede tour-ist, s katero so poimenovali mlade evropske
plemiče in intelektualce, udeležence tako imenovanega Grand Toura, ki so med
17. in 19. stoletjem tudi po več let potovali po evropskih mestih (Zorko, 1999, str.
14).
Težje kot opredelitve besede turizem je opredelitev turizma kot pojava. Prve
definicije so turizem označevale enostransko, največkrat kot posebno obliko
potovanja ali kot posebno obliko potrošnje (Jeršič, 1990, str. 11). V letih okrog
1889 do 1950 je skoraj vsak pisec strokovnih razprav, knjig ali člankov o turizmu
uvodoma podal, tolmačil in zagovarjal svojo lastno definicijo turizma. Znanih in
nam dostopnih definicij se je do danes nabralo preko petdeset, značilno je, da se
definicije med seboj močno razlikujejo. Pojav se z razvojem spreminja in
spreminja se tudi definicija. Danes so razlike v pojmovanju vse manjše in pojavlja
se težnja po enotnem oblikovanju definicije (Planina, 1995, str. 17). Turizem kot
zelo raznolik in hkrati gospodarski in družbeni pojav je zelo težko natančno tako
opredeliti, da bi v definiciji zajeli celotni splet vsebin. Zato nobena od številnih
definicij, ki so jih doslej oblikovali in ponudili številni teoretiki, praktiki in
strokovnjaki v okviru mednarodnih organizacij, ni popolna. Številne definicije
turizma opredeljujejo pojem enostransko, ene s poudarkom na potovanjih za
zabavo, druge s poudarkom na gospodarskem pomenu turizma z vsemi njegovimi
ekonomskimi vzroki, posledicami in značilnostmi in tretje izključno za namene
statističnega spremljanja pojava (Zorko, 1999, str.18).
Prva opredelitev turizma se pojavi že ob koncu 19. stoletja, vendar za prava
teoretika turizma veljata Švicarja Walter Hunziker in Kurt Krapf. Postavila sta
strokovne temelje turistični vedi. Njuna definicija je sicer nepopolna in za
današnje potrebe nezadostna, vendar je še vedno uporabna. Definicija se glasi:
»Turizem je celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja
tujcev v nekem kraju, če to bivanje ne povzroči stalne naselitve in ni povezano s
5
pridobitno dejavnostjo.« V njuni definiciji je na eni strani opredeljeno potovanje
in bivanje izven domačega kraja, ki ne dopušča stalne naselitve in opravljanja
pridobitne dejavnosti. S tem so izključena poslovna potovanja. Na drugi strani
definicija opozarja na zapletene odnose in pojave, ki nastanejo med turisti in med
prebivalci v turističnem kraju oziroma v počitniški deželi ter dejavnostmi, ki
zadovoljujejo turistične potrebe. Hkrati opozarja na učinke, ki so posledica
potrošnje turistov in vplivajo na gospodarski in družbeni razvoj držav in njihovih
območij (Zorko, 1999, str. 18). Posebnost te definicije turizma je omejitev turizma
na potovanja in bivanja oseb v drugem kraju zgolj zaradi rekreativnih in kulturnih
nagibov. Po tej definiciji naj turisti ne bi bili obiskovalci zaradi poslovnih
potovanj. Takšna omejitev je sporna, saj veliko ljudi potuje v drug kraj zaradi
službene obveznosti in hkrati zadovoljuje svoje rekreativne in kulturne nagibe. Ti
ljudje uporabljajo ista transportna sredstva, objekte in oskrbo in s tem vplivajo na
turistični kraj podobno kot drugi turisti (Jeršič, 1990, str. 11). Hunziker-Krapfovo
univerzalno definicijo je kot najprimernejšo leta 1954 sprejelo tudi Mednarodno
združenje znanstvenih turističnih strokovnjakov (AIEST-Association
Internationale d'Experts Scientifiques de Tourisme). AIEST sodi med vodilne
mednarodne turistične organizacije, na svojih vsakoletnih srečanjih se posvečajo
aktualnim strokovnim in znanstvenim temam. Leta 1971 so strokovnjaki AIEST-a
prvotno definicijo turizma preoblikovali tako, da poslovna dejavnost kot omejitev
ni bila več omenjena: »Turizem je celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi
potovanja in bivanja tujcev v nekem kraju, če to bivanje ne povzroči stalne
naselitve.« Pomanjkljivosti temeljne strokovne definicije turizma, ki sta jo
postavila Hurziker in Krapf, je odpravila sodobna santgallenska definicija Inštituta
za turizem in promet v St. Gallenu, po kateri je turizem opredeljen kot »celota
odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja oseb, za katere kraj
vzdrževanja ni niti glavni niti stalni kraj bivanja ali zaposlitve« (Zorko, 1999, str.
19).
Pojavlja se tudi statistična opredelitev turizma, ki omogoča čim večjo poenotenje
zbiranje in analiziranje podatkov o turizmu ter zagotavlja zaneslivejše
6
mednarodne primerjave med gospodarskimi dejavnostmi, ki so povezane s
turizmom. Na mednarodnem srečanju v Ottawi leta 1991 so oblikovali novo
definicijo turizma, ki naj bi olajšala delo vsem, ki spremljajo dogajanje v turizmu.
Definicija se glasi: »Turizem je splet odnosov in pojavov, povezanih z aktivnostjo
oseb, ki potujejo in bivajo v krajih izven stalnega prebivališča neprekinjeno do
največ enega leta zaradi preživljanja prostega časa, poslovnih in drugih razlogov«
( Zorko, 1999, str. 19).
Na statističnem uradu Republike Slovenije se pojavlja metodološko pojasnilo, ki
pravi, da je turizem splet dejavnosti oseb, ki potujejo in bivajo v kraju izven
svojega običajnega okolja zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali
drugih razlogov, in sicer najmanj en dan (z najmanj eno prenočitvijo), vendar ne
več kot eno leto brez prekinitev (http://www.stat.si/).
Veliko definicij opredeljuje turizem tudi kot turistično gospodarstvo (v
najnovejšem času tudi kot turistično industrijo – »tourism industry«, »travel
industry«). Pojem turistično gospodarstvo zajema vse tiste dejavnosti, ki
proizvajajo proizvode in storitve, za katere se zanimajo, jih kupujejo ali koristijo
obiskovalci. Večina proizvodov in storitev je neposredno ali posredno predmet
turistične potrošnje. Po mednarodni statistični klasifikaciji dejavnost turizma nima
svojega samostojnega področja. Nekateri proizvodi in storitve so lahko predmet
turistične potrošnje ali pa tudi ne, odvisno od tega, kdo jih kupuje in uporablja ter
s kakšnim namenom. Težava turizma je tudi v tem, da ga ni mogoče dovolj dobro
opredeliti po merilih strokovnostih za statistično spremljanje (Zorko, 1999, str.
19).
7
2. 2. Turist
Človek lahko postane turist na eni strani na podlagi potrebe po spremembi okolja,
rekreacije in prostočasnih aktivnostih, presežku prostega časa in presežku denarja
ter osnovne in izvedene privlačnosti in dejavnosti, ki zadovoljujejo njegove
potrebe na poti v kraj, v kraju, v območju in v državi, kamor je kot turist
namenjen, na drugi strani (Zorko, 1999, str. 28).
Jeršič v svojem delu Osnove turizma, 1990, govori o pojmu turist v širšem in
ožjem smislu. V širšem smislu so turisti tiste osebe, ki potujejo in se začasno
mude ali bivajo v drugem kraju svoje ali druge države, ki ni niti kraj njihovega
stalnega prebivališča ali stanovanja, niti kraj dela. To so tiste osebe, ki se mude v
drugih krajih, ne glede na namen obiska. Izvzete so osebe, ki imajo v kraju stalno
prebivališče ali delovno mesto, pa tudi vojaki, študenti in učenci, ki so začasni
stanovalci in ne obiskovalci ter osebe okoliških krajev, ki so prišle v drug kraj le
po opravkih. Med turiste v širšem smislu uvrščamo tudi osebe, ki se mude v kraju
zaradi občasnih poslovnih dolžnosti in dodatnega izobraževanja. Te osebe so prav
tako turisti, saj rabijo enake storitve kot drugi turisti.
V ožjem smislu besede so turisti samo tisti obiskovalci nekega kraja, pri katerih
sta rekreacijski ali kulturni motiv poglavitna (Jeršič, 1990, str. 12).
Na Konferenci Združenih narodov o turizmu in mednarodnih potovanjih so
sprejeli definicijo pojma turist, ki je podlaga za statistično beleženje. Uvedli so
pojem obiskovalec, s katerim označujejo vsako osebo, ki obišče nek kraj, v
katerem nima stalnega prebivališča, in to iz kateregakoli razloga, razen če v njem
8
ne opravlja svoje zaposlitvene dejavnosti. Pojem obiskovalec zajema dve skupini
oseb:
a) turiste, s katerimi poimenujemo začasne obiskovalce, ki se v določeni
državi ali kraju zadržujejo najmanj 24 ur in katerih potovalni nagibi so:
rekreacija, pod katero razumemo počitek, zabavo, šport, dodatno
izobraževanje, okrevanje, zdravljenje pa tudi verske razloge; poslovni
(razgovori) in družinski (obiski) razlogi.
b) Izletnike, s katerimi označujemo začasne obiskovalce, katerih obisk v
določeni državi ali kraju ne traja dlje kot 24 ur. V to skupino uvrščamo
tudi potnike križarjenj z ladjami.
Statistika zajema samo obiskovalce turističnih krajev, ki so v kraju prenočevali,
vendar pa med turiste prištevamo tudi osebe, ki v drugem kraju niso prenočevale.
To pomeni, da čas obiska v drugem kraju ni smiseln pri opredeljevanju pojma
turist (Jeršič, 1990, str. 12).
Na statistični strani Republike Slovenije je turist opredeljen kot oseba, ki potuje
zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov, vendar
ne zaradi zaslužka (turist ne prejme plačila, nagrade), in ki prenoči vsaj eno noč
(vendar zaporedoma ne več kot 365-krat) v gostinskem ali kakem drugem
nastanitvenem objektu v kraju zunaj svojega običajnega okolja. Ker je turist ob
prihodu registriran v vsakem nastanitvenem objektu, v katerem se nastani, se
lahko zgodi, da je med svojim bivanjem v kakem kraju/državi registriran tudi
večkrat. Zato prikazujejo podatke o prihodu turistov (http://www.stat.si/).
9
2. 3. Pogoji za turizem
Zorko v svoji knjigi Uvod v turizem (1999, str. 29) opredeli dva pogoja za
turizem. To sta:
pogoji, ki so vezani na človeka, ki želi postati turist in
pogoji, ki so vezani na prostor, dejavnost, predpise in dogodke, ki
omogočajo (ali onemogočajo) uresničitev turistovih želja.
Pogoji, ki so povezani s človekom, ki želi postati turist, so turistične potrebe,
prosti čas in denar.
Mariotti (1938, str. 45 v Planina, 1995, str. 41) je ločil dve skupini pogojev za
razvoj turizma v turističnem kraju oziroma regiji:
1. osnove privlačnosti, ki so nastale ne glede na razvoj turizma. To so naravne in
kulturne privlačnosti,
2. izvedene privlačnosti, ki so nastale zaradi potreb turistov in turističnega
gospodarstva. To so npr. ceste, hoteli, turistične agencije, trgovine, kopališča,
marine, žičnice.
Da se naredijo osnovne privlačnosti za turiste dostopne, je potreben postopek, ki
pretvori obstoječe privlačnosti v del turistične ponudbe, in sicer s pomočjo
izgradnje ali ureditve izvedenih privlačnosti. Ponudba potem nastopi na trgu, kjer
dobi svojo ceno.
Hunkizer in Krapf sta opredelila tri skupine dejavnikov, ki določajo kraju
turistični značaj: naravne faktorje, prometno lego ter naprave in prireditve
(Planina, 1995, str. 41–42).
10
2. 4. Turistično povpraševanje
Turistično povpraševanje je količina turističnih dobrin, storitev in blaga, ki so jih
turisti pripravljeni uresničiti ob določeni ravni cen.
Turistično povpraševanje vzpodbujajo in oblikujejo tako imenovane turistične
potrebe in turistični motivi ljudi. Omogočajo, pospešujejo ali zavirajo ga številni
zunanji dejavniki turističnega povpraševanja (Jeršič, 1990, str. 15).
Turistično povpraševanje se z razvojem turizma in pod vplivom različnih
dejavnikov neprestano spreminja. Dejavnike, ki vplivajo na turistično
povpraševanje, razvrščajo avtorji najpogosteje na:
- objektivne (ali zunanje, racionalne), kamor uvrščajo ekonomske, demografske,
politične, geografske in še druge, in
- subjektivne (ali notranje, iracionalne), kamor sodijo tisti, ki so odvisni od
dobljenih navad, znanj in kulturnega okolja, v katerem živi človek kot fizično in
duhovno bitje.
Redko vpliva na turistično povpraševanje samo en sam dejavnik (Zorko, 1999, str.
51).
11
2. 5. Turistične potrebe
Zakaj želi vedno več ljudi odpotovati v prostem času iz kraja stalnega bivališča v
drug kraj, turistični kraj in preživeti nekaj ur, dni ali celo več tednov v drugačnem
okolju? Potrebo po turističnem potovanju budi pri mnogih ljudeh nezadovoljstvo z
vsakdanjim življenjem. Številni ljudje tako želijo občutek nezadovoljstva
odpraviti z občasnim bivanjem v drugačnem okolju, kjer nimajo vsakodnevnih
neprijetnih ali utrujajočih delovnih ali študijskih obveznosti. Turistično potovanje
naj bi pomenilo spremembo vsakdanjega življenja (Jeršič, 1999, str. 15).
Turistične potrebe imajo točno določeno mesto na lestvici potreb, razvrščenih po
stopnji nujnosti, ki jo je postavil Abraham Maslow in jo citirajo številni avtorji v
različnih strokovnih delih. Poenostavljeno razvrščajo nekateri avtorji človekove
potrebe v tri skupine, in sicer v:
- osnovne (nujne, fiziološke, primarne, eksistenčne), to so potrebe po hrani,
stanovanju, obleki, obutvi, varnosti, higieni, zdravju in podobno;
- potrebe višje kakovosti (ne nujne, relativno nujne, ne eksistenčne, sekundarne),
to so potrebe po izobrazbi, ljubezni, prijateljstvu, druženju, rekreaciji, kulturi ipd;
- luksuzne (razkošne), to so potrebe po razkošnih in dragih dobrinah, ekskluzivnih
potovanjih, igranju rulet ipd. (Zorko, 1999, str. 52).
Turistične potrebe lahko zadovoljujejo ljudje šele, ko so bile zagotovljene njihove
primarne in eksistenčne potrebe, šele nato si lahko izboljšujejo življenje z drugimi
potrebami, ki niso nujne, vendar pa jim omogočajo lažje, lepše in kulturnejše
življenje (Jeršič, 1990, str. 16).
2. 6. Turistični motivi
12
Turistični motivi so notranje vzpodbude in nagibi, zaradi katerih človek v
določenem času zapusti kraj stalnega bivanja in se odloči za določeno obliko
turistične potrošnje. Turistični motivi se iz najrazličnejših vzrokov spreminjajo, z
njimi pa se spreminjajo tudi navade turistov.
Pogosto so omenjeni prirojeni in pridobljeni motivi. Med prirojene so uvrščeni
nagibi po gibanju, igri, počitku, samoohranitvi. Med pridobljene motive sodijo
nagibi po spremembi okolja, rekreaciji, posnemanju, modnem oblačenju, po
kulturnem ali športnem udejstvovanju, utrjevanju zdravja itd. Turistični motivi
vzpodbujajo potencialno turistično povpraševanje, spodbujajo k določeni turistični
aktivnosti. Katera turistična aktivnost bo izbrana, kako obsežna bo in koliko časa
bo trajala, je odvisno od intenzivnosti motivacijskega procesa, ki ga sproži
turistična potreba ali določena turistična zanimivost ali ponujena turistična
storitev (Zorko, 1999, str. 54).
V strokovni literaturi srečamo najpogosteje pet skupin turističnih motivov:
motivi, ki jih pogojuje človekova duševnost (popoln odklop, popolna
duševna sprostitev, človek sme početi, kaj si želi, beg iz vsakdanjega
enoličnega okolja, okrevanje, krepitev telesa, psihični počitek, razvajanje,
pomirjanje, doživljanje lepega);
motivi, ki jih pogojuje telo (gibanje: hoja, tek, plezanje, smučanje,
plavanje, jadranje, kolesarjenje, druge športne aktivnosti ali nasprotno:
mirovanje, telesna sprostitev in počitek);
motivi, ki se izražajo z željo po komuniciranju, druženju, prijateljevanju
(več igre in druženje z otroki, več časa namenjenega drug drugemu,
spoznavanje ljudi, srečevanje s sorodniki, prijatelji, znanci, sklepanje
novih prijateljstev);
motivi, ki se izražajo kot želja po raziskovanju, spremembah,
pustolovščinah, izobraževanju, nakupovanju (pridobivanje izkušenj in
novih znanj, učenje česa novega, doživljanje in spoznavanje pokrajine in
13
življenja v novih krajih, širjenje obzorja, potovanje z namenom
spoznavanja zgodovine, kulture in kulturne dediščine, običajev, jezika,
navad, hrane in pijače, noš in vere narodov in dežel, doživljanje česa
nenavadnega, sodelovanje na strokovnih prireditvah, srečanjih, kongresih,
obiskovanje prireditev, sejmov, poslovna potovanja);
motivi, ki so povezani z naravo in vremenom (doživljanje narave, beg pred
slabim vremenom, potovanje za soncem, beg od onesnaženega okolja in
zadušljivega zraka, lov, ribolov).
Turistični motivi so vedno vezani na odhod od doma oziroma na obisk nekega
turističnega kraja ali znamenitosti (Zorko, 1999, str. 54).
V zadnjih dvajsetih letih je med motivi postala zlasti pomembna želja po športni
aktivnosti. Za turizem je pomembno, da se ljudje s svojimi priljubljenimi
aktivnostmi ne morejo ukvarjati v kraju stalnega bivanja, kar jih sili na turistično
potovanje. Take aktivnosti so predvsem: smučanje, jadranje, plavanje in sončenje
v primerni klimi, deskanje, alpinizem, planinska hoja, kajakaštvo, ribolov in lov
(Zorko, 1999, str. 19).
2. 7. Dejavniki turističnega povpraševanja
14
Turistični motivi in turistične potrebe bi za vedno ostale neizpolnjene želje, če ne
bi bilo dejavnikov, ki omogočajo njihovo uresničitev. Na področju turizma je teh
dejavnikov še posebej veliko, med seboj so močno prepleteni. Na turistično
povpraševanje ne vplivajo vsi enako intenzivno. Med glavnimi dejavniki je še
vedno najpogostejša členitev na:
objektivne ali racionalne, na katere človek ne more vplivati in jih
spreminjati po mili volji in
subjektivne ali iracionalne, ki so odsev osebnih nagnjenj človeka in nanje s
svojim ravnanjem lahko vpliva.
Od objektivnih dejavnikov turističnega povpraševanja je odvisno, ali se bo
posameznik vključil v turistična gibanja in postal turist ali ne:
razpoložljiva denarna sredstva namenjena turistični potrošnji,
prosti čas,
demografske značilnosti,
dostopnost, obseg, kakovost in pestrost turistične ponudbe,
cene turističnih dobrin in storitev,
geografske in naselitvene razmere,
tehnična opremljenost in mobilnost potencialnih turistov,
varnostno-politične razmere,
obstoječi in predvideni turistični tokovi,
dejavnost konkurence,
vpliv turistične promocije,
javno mnenje, vpliv medijev, nasveti, priporočila,
pravne norme in predpisi (Zorko, 1999, str. 56).
Subjektivni turistični dejavniki povpraševanja so psihološko obarvani, izvirajo iz
človekove osebnosti, njegovih navad, tradicije, vere, želje po posnemanju drugih
ljudi in modnih trendov, iz želje po prestižu, snobizmu in podobno (Zorko, 1999,
str. 66).
15
2. 8. Turistični kraj
Mnoge razvite države v Evropi, zlasti Avstralija in Francija, imajo s predpisi
natančno opredeljene pogoje, ki jih mora izpolnjevati kraj, če želi imeti status
turističnega kraja. V Sloveniji tega predpisa ni bilo do leta 1998. Ne glede na to
ali v državi veljajo predpisi, ki urejajo status turističnih krajev ali ne, velja pravilo,
da je kraj turističen, če ima naravne ali (in) kulturne privlačnosti zaradi katerih
vlada zadnje večje zanimanje kot za nek drug kraj. Kraj mora seveda biti dostopen
in imeti urejene zmogljivosti za sprejem gostov.
Turistične kraje lahko ločimo na turistične kraje v ožjem in širšem pomenu.
Turistični kraji v ožjem pomenu so usmerjeni k zadovoljevanju želja in potreb
turistov in je potrošnja turistov ena od osnovnih gibal razvoja kraja. V turističnih
krajih v širšem smislu pa prevladujejo drugačni motivi od zadovoljevanja potreb
turistov. Večina prebivalstva je poslovnežev, diplomatov, tranzitnih potnikov ipd.
Turistične kraje lahko razvrstimo tudi po prevladujoči obliki ponudbe.
Najpogosteje se omenjajo:
rekreacijski turistični kraji (sem potujejo turisti na počitnice za dlje časa,
zaradi rekreacije in obnavljanja telesnih in duševnih moči za krajši čas ob
koncih tedna, ob praznikih ali le en dan),
zdraviliški turistični kraji (termalna, mineralna, termomineralna, klimatska
in druga naravna zdravilna sredstva),
kraji z bogato kulturno ponudbo (kulturni in zgodovinski spomeniki,
kulturne prireditve, kulturne in izobraževalne ustanove, zabaviščni centri,
verska središča),
16
gospodarska središča (kraji, kjer se srečujejo poslovneži in prirejajo
razstave, sejme, kongrese, posvete in druge oblike poslovnih in
znanstvenih srečanj),
politična upravna središča (lahko so glavna mesta držav, posameznih dežel
ali regij znotraj držav, kamor potujejo diplomati, poslovneži, zanstveniki
ali turisti),
prometna vozlišča (kraji so lahko turistično zanimivi tudi zaradi
prometnega vozlišča v kopenskem prometu (cestna in železniška križišča),
v zračnem prometu (letališča) ali pristanišča (rečna, morska) (Zorko, 1999,
str. 115).
Glede na to ali obiskujejo turistične kraje turisti dokaj enakomerno skozi vse leto
ali v večji meri le v določenem obdobju leta, se turistični kraji razvrščajo v tri
skupine: turistični kraji s celoletnim poslovanjem, sezonski turistični kraji in
turistični kraji z dvema sezonama.
V Sloveniji so najbolj jasno opredeljeni zdraviliškoturistični kraji. Obmorski
turistični kraji vzdolž obale so Ankaran, Koper, Izola, Piran, Portorož, Strunjan in
drugi. Turistični kraj je tudi naše glavno mesto Ljubljana, ki je privlačno tako za
domače kot tuje turiste. Po definiciji Statističnega urada RS veljajo kot gorski
turistični kraji tisti, ki ležijo na nadmorski višini nad 500 metrov in izpolnjujejo
osnovne pogoje ter imajo urejeno vso ostalo turistično nadgradnjo, ki jo gorski
turistični kraji potrebujejo (Zorko, 1999, str. 115–120).
Opisala sem nekatere poglavitne pojme, ki se pojavljajo v turizmu. Opredeljeni in
razloženi pojmi so pomembni pri razumevanju mojega diplomskega dela. V
nadaljevanju bom občino Hoče–Slivnica družbenogeografsko in
naravnogeografsko opredelila ter predstavila turistične znamenitosti, ponudbo in
značilnosti.
17
3. GEOGRAFSKI ORIS OBČINE HOČE–SLIVNICA
3. 1. Zgodovinski začetki naseljevanja
850 let je že minilo od prve omembe župnije Slivnica in Hoče. O tem nam pričajo
pisni viri in gradbene priče preteklosti.
Na južnem vznožju Pohorja so ljudje živeli od mlajše kamene dobe dalje. V
Slivnici, Čreti in Radizelu so arheologi našli najdbe iz mlajše dobe v Radizelu,
rimske gomile v Čreti, ostanke 9. kamnitih rimskih spomenikov, ki med drugim
prikazujejo služabnika, 6 človeških glav, 3 leve, vinsko trto in delce nagrobnih
napisov. V naselitvenem jedru v Slivnici je bila že v 11. stoletju zgrajena
župnijska cerkev (Crnjac, 1996, str. 43). Pričevanje o naselitvah v pradavnih časih
pričajo tudi arheološke najdbe na hoški ravnici, višje v Pivoli in na Hočkem
Pohorju. Izkopano je bilo kamnito orodje, ki se je v minulih tisočletjih ohranilo do
današnjih dni. Še večjo prisotnost prvih naseljencev hoškega kraja pričajo najdbe
na območju današnje oglarske delavnice, kjer so našli zanimive lončarske izdelke.
3.2. Lega
Občina Hoče–Slivnica leži na severovzhodu Slovenije, med Pohorjem in
Dravskim poljem, ob drugem največjem slovenskem mestu - Maribor. Občina je
bila ustanovljena leta 1998. Meji na mestno občino Maribor ter občine Slovenska
Bistrica, Ruše, Rače–Fram, Starše in Miklavž na Dravskem polju.
18
Slika 1: Lega občine Hoče–Slivnica
Vir: www.združenjeobčin.si
Občinsko središče so Spodnje Hoče, v občini pa je še 12 naselij: Bohova, Pivola,
Zgornje Hoče, Hočko Pohorje, Slivniško Pohorje, Čreta, Radizel, Slivnica,
Orehova vas, Hotinja vas in Rogoza. Skupaj obsega občina 5.411,28 ha, na
katerem živi 11.048 prebivalcev.
Naravnopokrajinsko sestavo občine ustvarjajo štiri naravne enote:
- ravnina Dravskega polja,
- podpohorski deluvialni vršaji,
- gričevnato obrobje Pohorja,
- hribovito Vzhodno Pohorje.
(Fridl, 1996, str. 42).
19
Slika 1: Karta občine Hoče–Slivnica
Vir: www.geopedia.si
3. 3. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
3. 3. 1. Geološka zgradba in reliefne značilnosti
Severovzhodno predalpsko hribovje je zgrajeno pretežno iz magmatskih in
metamorfnih kamnin, Panonski bazen na vzhodu pa iz terciarnih sedimentnih
kamnin. Kamninska zgradba pomembno vpliva na reliefno podobo, nastanek in
razvoj prsti in vodne razmere (Ogrin, 2009, str. 28,33).
Prevladujoča reliefna oblika je hribovje, sledi ji ravnina, pojavlja se tudi gričevje.
Vzhodni del občine leži na rečnih terasah, ki jih je oblikovala Drava v lastnih
sedimentih na izstopu iz Dravske doline. Večina Dravskih teras je že erodiranih.
Na Dravsko-Ptujskem polju je Drava vrezala štiri glavne terase in več vmesnih
nivojev, katerih višine znašajo do trideset metrov. Med terasnimi sedimenti je 70
% proda, 20 % peska in 10 % gline. Po starosti pripadajo terasni sedimenti
pleistocenu in holocenu. Značilnost ravninskega sveta je velika propustnost za
20
vodo, intenzivna kmetijska raba zemljišč, koncentracija prebivalstva, križiščne
infrastrukture in ekološka obremenjenost podtalnice. Na robove teras so se
naslonila naselja med katerimi je tudi občina Hoče–Slivnica. Na tem območju so
prod izkoriščali za izgradnjo cest, zato je to polje posuto s številnimi
gramoznicami, v katere so v novejšem času marsikje odlagali tudi odpadke in tako
onesnažili podtalnico. Velike in globoke gramoznice najdemo tudi v občini Hoče–
Slivnica.
Gričevje z nadmorsko višino od 300 do 500 m se širi v kilometer in pol širokem
pasu vzdolž zahodnega dela Dravskega polja. Zaradi nevezanosti rečnih
sedimentov je gričevje erodirano in prepleteno s potočnimi jarki. Prevladujejo
vzhodne in jugovzhodne ekspozicije in naklon 5–10 °. Ob potokih se je naselitev
podaljšala iz ravnine v notranjost Pohorja. Na območju vznožja Pohorja in
Rogozo se pojavlja izgonska pokrajina. Ime je dobila po mnogih strugah
pohorskih potokov, ki so na Dravskem polju zaradi premajhnega strmca začeli
intenzivno odlagati fini material ter si tako ustvarili strugo na lastnih naplavinah.
Potoki po izgonski pokrajini tečejo po površju, ko naletijo na prod, pogosto
poniknejo.
Pohorje je bilo nagubano in dvignjeno v terciarju kot posledica alpidskih
gorotvornih premikanj. Hribovje je iz metamorfnih kamnin in dosega nadmorsko
višino nad 1000 m. Široka območja so pokrita z gozdom, potoki so vanje vrezali
ozke grape, kjer se pojavljajo veliki nakloni. Vzhodno Pohorje je znano po
številnih počitniških hišicah in vikendih ter turistični opremljenosti (Fridl, 1996,
str. 45–47, Žnidarič, 2001, str. 20).
21
3.3.2. Klimatske značilnosti
Občina leži na stiku subpanonskega in osrednjeslovenskega podnebja, ki proti
zahodu prehaja v subalpsko (Fridl, 1996, str. 47). Značilna je radiacijska megla, s
katero je povezan temperaturni obrat. Najpogostejša je v hladni polovici leta, ko
se po dolini ta lahko zadrži ves dan ali celo več dni skupaj (Ogrin, 2009, str. 85).
V času inverzije se na ravnini zadržuje hladnejši in vlažnejši zrak, kar pogojuje
prizemno meglo. Ob potočnih dolinah se hladen zrak širi globoko v notranjost
Pohorja (Fridl, 1996, str. 47).
V severovzahodnem delu Slovenije izstopa Pohorje kot »klimatski otok«.
Slika 2: Klimogram mesta Maribor
Vir: www.meteo.arso.sov.si
Vremenski podatki mesta Maribor so v veliki meri podobni vremenskemu delu
območja občine, saj leži v sosednji občini. Klimogram nam prikazuje povprečne
mesečne temperature zraka in višine padavin tekom leta. Referenčno obdobje je
1961–2000. Najvišje temperature zraka so v mesecu juliju in avgustu, in sicer
20,1°C. V mesecu avgustu se prav tako kot najvišje povprečne letne temperature
pojavlja tudi najvišja višina padavin, 122 mm. Po višini padavin v mesecu avgustu
22
sledi tudi mesec junij z 119 mm padavin. V zimskem času je padavin malo.
Najnižja količina padavin je na začetku leta v mesecu juniju, ki ga označuje tudi
najnižja povprečna temperatura, -0,3°C.
Slika 3: Povprečna letna višina merjenih padavin za obdobje 1961–1990
Vir: www.meteo.arso.sov.si
23
Slika 4: Povprečna letna temperatura zraka za obdobje 1971–2000
Vir: www.meteo.arso.sov.si
Pohorju oblikujeta klimo dva dejavnika, in sicer kontinentalni vplivi, ki prihajajo
iz Celovške kotline po Dravi navzdol, so hladni in znani po mrzlih vetrovih in
nevihtah ter panonski vplivi, ki se odražajo zlasti v manjši količini padavin ter
višjih temperaturah na vzhodnem obrobju Pohorja (Fridl, 1996, str. 48). Na
vzhodnem delu Pohorja ter po Dravski dolini se povprečne letne temperature
gibljejo med 8–10° C. Vrhovi Pohorja dosežejo povprečne letne temperature 4–6°
C.
Na karti lahko opazimo, da se količina padavin z nadmorsko višino dokaj pravilno
veča, in sicer vsakih 100 metrov za okoli 58 milimetrov. Vrhovi Pohorja prejmejo
med 1500 in 1600 milimetrov padavin. Zaradi subpanonskih klimatskih vplivov je
na vzhodu manj padavin kot na zahodnem Pohorju na isti nadmorski višini. Na
celotnem območju Pohorja pade največ padavin poleti in jeseni, najmanj pa
pozimi. Zaradi labilnega ozračja poleti nad Pohorjem zlasti v popoldanskem času
24
pogosto nastajajo nevihtni oblaki, ki lokalno prinašajo velike količine padavin v
obliki ploh (Radovanovič, 2010, str. 17).
3.3.3. Prst in vegetacija
Slika 5: Pedološka karta občine Hoče–Slivnica 1:250 000
Vir: www.gis.arso.gov.si/atlasokolja/
LEGENDA:
ranker, distričen
evtrična rjava tla na aluvialno-koluvialnih nanosih in deluviju
evtrična rjava tla na ilovicah in glinah
distrična rjava tla na nekarbonatnih peščeno-prodnatih sedimentih
distrična rjava tla na metamorfnih kamninah
distrična rjava tla na ilovicah in glinah
distrična rjava tla na aluvialnih in deluvialnih nanostih
rigolana tla, distrična
hipoglej, evtričen, mineralen
urbane, vodne in nerodovine površine
Pedološka karta občine Hoče–Slivnica nam prikazuje razširjene prsti na tem
območju. Te prsti so se razvile glede na matično podlago in relief. Slivniško in
Hočko Pohorje prekriva ranker. Je plitev in skeleten. Bogat je z rudninsko snovjo.
Je izredno kisel in za vodo prepusten.
25
Zahodni in severni del Hočkega Pohorja prekrivajo distrične rjave prsti na
metamorfnih kamninah. Evtrične rjave prsti na ilovicah in glinah se nahajajo na
vznožnem pasu med Spodnjimi in Zgornjimi Hočami. Evtrična rjava tla na
nekarbonatno peščeno-prodnatih sedimentih pa na ozkem pasu med naseljema
Rogoza in Hotinja vas ter Pohorjem. Distrične rjave prsti so na območju Črete,
Polane in Pivole. Od tod se proti vzhodu do Bohove zvrstijo rigolana tla, distrična
rjava na aluvialnih in deluvialnih nanosih in hipoglej, evtričen, mineralen.
Vzhodni del občine pokrivajo distrična rjava tla na nekarbonatnih peščeno-
prodnatih sedimentih.
Rastiščni pogoji za uspevanje rastlin so na Pohorju pogojeni s klimo in reliefom,
na Dravskem polju pa z vplivom talne površinske vode ter z antropogenimi
posegi. Pedološka proučevanja so pokazala, da je obstoječa vegetacija prilagojena
na lastnosti prsti.
Gozdne združbe kisoljubnih bukovin in jelovih gozdov poraščajo rankerje in
distrične rjave prsti na Pohorju, medtem ko na Dravskem polju uspeva združba
rdečega bora in borovničevja. Ob potokih in na vlažnejših rastiščih je subpanonski
gozd gabra in doba.
Prsti so najintenzivneje kmetijsko rabljene na Dravskem polju. Na evtričnih rjavih
prsteh, ki so ponekod oglejene, prevladujejo njive in travniki, hkrati je to območje
najgostejše poselitve. Odločilen vpliv na antropogeno rabo ima relief in lega v
bližini Maribora (Fridl, 1996, str. 58).
26
3.3.4. Vodovje
Hribovje Hočkega in Slivniškega Pohorja je razrezano s plitvimi potočki, ki se po
krajšem toku združujejo v večje vodotoke. Ustvarjajo strme jarke in grebene v
nepropustni matični podlagi in delajo pobočja težko prehodna v vzhodno–zahodni
smeri. Značilnost pohorskih potokov je sorazmerno velika gostota, ki se proti
vzhodu zmanjšuje, dokler voda potokov ne ponikne pod dravski prod.
Razvodnica po Pohorju teče po najvišjih vrhovih tako, da ga navidezno prereže na
severni in južni del. V preteklosti so vodno moč potokov izkoriščali za pogon
fužin, mlinov, žag in vodne drče.
Ob vznožju potokov in v dolinah so naselja. Glede na podzemne vire spada
Pohorje v območje z izviri majhne izdatnosti, Dravsko polja pa v območje s
podzemno vodo produ. Oblika rečne mreže je enostavna, vsi potoki tečejo od
srednjega grebena na jug oziroma sever. Po vodni izdatnosti in lastnostih vode so
si potoki v zgornjem toku podobni, v spodnjem se razlikujejo glede na
antropogeno spremenjenost struge in po stopnji onesnaženosti. Večina potokov je
bila v spodnjem toku regulirana.
Izkoriščanje vodne sile potokov se je spremenilo zaradi drugačnih načinov
gospodarjenja, čeprav so naravni pogoji ustrezni: dovolj padavin (povprečna
januarska količina je 60–80 mm, julijska 150–180 mm), neprepustna do slabo
prepustna podlaga pospešuje površinski vodni tok, kar je pogojeno še s
konvekcijsko obliko pobočij.
Od vznožja Pohorja do ceste Maribor–Ptuj ležijo na površju slabo prepustne
glinasto-peščene naplavnine pohorskih potokov. Debelina naplavnin je 2–8
27
metrov. Pod naplavninami je plast proda s primesjo melja in gline, ki kažeta na
akumulacijo pohorskih potokov v pleistocenu.
Prodne naplavine Dravskega polja so vodonosnik, ki se napaja z vodo pohorskih
potokov, ki ob stiku z Dravskim poljem ponikne. Podtalna voda se napaja še z
filtracijo padavin, saj so holocenske naplavnine dobro vodoprepustne.
Na Dravskem polju so tri aktivna črpališča, to so Bohova, Betnava in Dobrovce,
ki zagotavljajo skupaj v povprečju 300 l/s pitne vode. Za zaščito območja
podtalnice na Dravskem polju je bil sprejet »Odlok o varstvenih pasovih in
ukrepih za zavarovanje zaloge podtalnice Dravskega polja« ter »Načrt rabe
kmetijskih zemljišč II. in III. Varstvenega območja pitne vode«. Načrt opredeljuje
načine in pogoje za opravljanje kmetijske dejavnosti v varstvenem pasu. Dravsko
polje je izrazito kmetijsko. Pereči problemi se nanašajo na ureditev kanalizacije,
cestne infrastrukture in prestrukturiranje kmetijskih dejavnosti.
Opravljene analize kvalitete pitne vode za črpališče Bohova so pokazale najvišje
vrednosti pesticidov v mesecu februarju in marcu 0,55–0,66 g/l. Po veljavni
zakonodaji so bile vrednosti še dovoljene. Pesticidi v vodi so posledica
intenzivnega kmetovanja na peščeno-prodnati prsti z nizko sposobnostjo
zadrževanja strupenih snovi. Brez uporabe kemizacije bi bili pridelki na
Dravskem polju precej nižji. Prsti so kisle in vsebujejo zelo malo baz in glinastih
delcev, kar pospešuje izsuševanje in prepustnost za vodo (Fridl, 1996, str. 53–55).
28
3.4. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
3.4.1. Demografski razvoj
Občino, ki zavzema 5.411,28 ha ozemlja, sestavlja dvanajst naselij: Bohova,
Spodnje Hoče, Pivola, Zgornje Hoče, Slivniško Pohorje, Polana, Čreta, Radizel,
Slivnica, Orehova vas, Hotinja vas, Rogoza. Skupno število prebivalcev je 11 048,
od tega 5525 moških in 5523 žensk.
Grafikon 1: Gibanje števila prebivalcev v občini Hoče–Slivnica med leti 1999–2011
Vir: Statistični urad RS
Število prebivalcev se je v občini Hoče–Slivnica povečevalo od ustanovitve
občine do leta 2011. Leta 1999 je bilo v občini 9613 prebivalcev in se je do leta
2011 povečalo za 1330 prebivalcev. Največje povečanje prebivalstva lahko
opazimo med leti 2003 in 2007. Na demografski razvoj je odločilno vplivala
bližina mesta Maribor, ki je ponujala številna delovna mesta in ugodna prometna
lega ob glavni cesti Maribor–Celje. Tukaj se je oblikovalo suburbano območje.
8500
9000
9500
10000
10500
11000
11500
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Št. preb.
Št. preb.
29
Delež med številom žensk in moških je na strani žensk vse do leta 2005, od koder
naprej prevladujejo moški. Leta 2011 spet prevladuje ženski del populacije, in
sicer je zabeleženih 5483 žensk in 5460 moških.
Tabela 1: Naravno gibanje prebivalcev v občini Hoče–Slivnica med leti 1999 in 2011
ŽIVOROJENI UMRLI NARAVNI
PRIRASTEK
leto skupaj M Ž skupaj M Ž skupaj M Ž
1999 80 38 42 97 59 38 -17 -21 4
2000 71 44 27 78 43 35 -7 1 -8
2001 77 37 40 94 52 42 -17 77 37
2002 72 45 27 89 50 39 -17 -5 -12
2003 68 38 30 93 53 40 -25 -15 -10
2004 72 38 34 88 51 37 -16 -13 -3
2005 82 43 39 112 63 49 -30 82 43
2006 106 46 60 110 54 56 -4 -8 4
2007 68 42 26 96 52 44 -28 -10 -18
2008 122 62 60 81 45 36 41 17 24
2009 105 62 43 82 49 33 23 13 10
2010 120 57 63 88 51 37 32 6 26
2011 91 47 44 85 58 27 6 -11 17
Vir: Statistični urad RS
Podatki naravnega prirastka v občini kažejo na negativni naravni prirastek vse od
ustanovitve občine do leta 2008. Leta 2005 je zabeležen največji negativni naravni
prirastek, in sicer –30. Leta 2008 je prvič zabeležen pozitiven naravni prirastek,
kar pomeni, da se je več prebivalcev rodilo kot umrlo (41) in je največji v
zgodovini občine. Zadnji podatki za občino, leta 2011, kažejo na zmanjšan
naravni prirastek glede na predhodna leta (6). V zadnjih letih je rojenih več
dečkov kot deklic, umrljivost pa se v istih letih kaže višja pri moških.
30
Grafikon 2: Naravni prirastek v občini Hoče–Slivnica med leti 1999–2011
Tabela 2: Selitveno gibanje prebivalstva občine Hoče–Slivnica med leti 1999 in 2011
priseljeni odseljeni
selitveni
prirast leto skupaj
iz
drugih
občin
iz
tujine skupaj
v druge
občine
v
tujino
1999 197 187 10 99 92 7 98
2000 197 187 10 126 123 3 71
2001 228 217 11 159 143 16 69
2002 247 235 12 158 142 16 89
2003 173 161 12 103 96 7 70
2004 240 200 40 136 109 27 104
2005 359 282 77 167 130 37 192
2006 500 353 147 273 177 96 227
2007 582 323 259 241 165 76 341
2008 859 600 259 645 481 164 214
2009 678 533 145 722 565 157 -44
2010 644 587 57 645 568 77 -1
2011 710 655 55 645 597 48 65
Vir: Statistični urad RS
-40
-30
-20
-10
0
10
20
30
40
50
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
število ljudi
naravni prirastek
31
Po pregledu podatkov na Statističnem uradu Republike Slovenije sem ugotovila,
da je bilo število priseljenih do leta 2009 vedno večje od odseljenih prebivalcev.
Leta 2009 je bilo 44 več odseljenih kot priseljenih, leto kasneje še samo 1 več
odseljeni kot priseljeni. Leta 2011 je priseljenih 710, kar je več kot odseljenih,
645. Iz podatkov je tudi razvidno, da se največ prebivalcev odseli in priseli iz
drugih občin.
Kot sem že omenila, menim, da je vzrok priseljevanja ugodna prometna lega
občine, bližina mesta Maribor in gospodarska razvitost. V občini je tudi vsa
infrastruktura, ki jo prebivalci potrebujejo: trgovine, lekarna, zdravstveni dom,
knjižnica, športni center, …
Grafikon 3: Število priseljenih in odseljenih v občini Hoče–Slivnica med leti 1999 in 2011
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
št. prebivalcev
priseljeni
odseljeni
32
Tabela 3: Odstotek prebivalcev starih 15 ali več let po stopnji izobrazbe, leta 2011
stopnja izobrazbe št. preb. v
občini
odstotek
(%)
št. preb. v
Sloveniji
odstotek
(%)
Brez izobrazbe 344 5,9 5832 0,4
Osnovna šola 1887 32,5 435108 26,2
Srednja šola 2366 40,7 913346 55
Visoka in višja
šola
1611 27,3 307669 18,5
Skupaj 5808 100 1661955 100 Vir: Statistični urad RS
Grafikon 4: Odstotek prebivalcev starih 15 ali več let po stopnji izobrazbe, leta 2011
V tabeli sem prikazala izobrazbeno strukturo občine Hoče–Slivnica. Največ
prebivalcev starih 15 ali več let ima dokončano srednjo šolo. Iz grafikona je
razviden 41 % delež prebivalcev z dokončano srednjo šolo. Najmanjši je odstotek
prebivalstva, ki nima dokončane nobene šole. Takšnih je 6 %. Predvidevam, da so
to predvsem starejši prebivalci občine, ki so v svoji mladosti živeli na kmetiji in
zaradi dela in nujne pomoči doma, niso obiskali ali dokončali osnovne šole. Kot
že vemo, je bila občina v preteklosti izrazito kmetijsko usmerjena. Osnovnošolsko
izobrazbo ima dokončanih 33 % občanov starih 15 ali več let. 27 % prebivalcev
občine ima visoko ali višjo izobrazbo, kar menim, da je kar velik odstotek.
5,9%
32,5%
40,7%
27,3%
brez izobrazbe
osnovna šola
srednja šola
visoka in višja šola
33
Predvidevam, da ima na boljše izobraževanje prebivalstva tudi velik vpliv bližina
Maribora in višji standard prebivalcev ter upad kmetijskih dejavnosti.
Tabela 4: Prebivalstvo staro 15 ali več let po statusu aktivnosti v občini Hoče–Slivnica, leta 2011
Št. prebivalcev Odstotek
Zaposleni 4425 47,5
Brezposelni 679 7,3
Učenci, dijaki in študenti 836 9
Upokojenci 2693 28,9
Drugi neaktivni 679 7,3
Skupaj 9312 100
Vir: Statistični urad RS
Grafikon 5: Prebivalstvo staro 15 ali več let po statusu aktivnosti v občini Hoče–Slivnica, leta
2011
Pri proučevanju občine Hoče–Slivnica me je zanimala tudi statusna aktivnost
prebivalstva za zadnje leto. Zelo pozitiven je podatek, da se na prvem mestu po
aktivnosti prebivalcev občine nahajajo zaposleni in to z 48 %. Glede na trenutno
svetovno gospodarsko krizo sem pričakovala večji delež brezposelnih. Občina je
48%
7% 9%
29%
7%
zaposleni
brezposelni
učenci, dijaki in študenti
upokojenci
drugi neaktivni
34
gospodarsko razvita, saj ima veliko večjih in tudi manjših podjetij, ki zaposlujejo
prebivalce, med zaposlitvenimi možnostmi je tudi trgovina ter šolstvo in
zdravstvo. Podatki za leto 2011 kažejo 7 % brezposelnost in 7 % ljudi je
neaktivnih. Med prebivalci občine zavzemajo 29 % upokojenci. Učenci, dijaki in
študenti zavzemajo 9 % prebivalcev. To je suburbano območje, kjer potekajo
intenzivne dnevne migracije na delo, šolanje, nakupovanje, kulturno
udejstvovanje itd.
STAROSTNA IN SPOLNA STRUKTURA PREBIVALCEV
Tabela 5: Starostna struktura in spolna struktura prebivalcev v občini Hoče–Slivnica, leta 2011
Starostna skupina Moški Ženske
0–4 let 290 286
5–9 let 279 234
10–14 let 247 238
15–19 let 248 241
20–24 let 309 281
25–29 let 384 312
30–34 let 429 356
35–39 let 394 394
40–44 let 436 420
45–49 let 466 433
50–54 let 452 405
55–59 let 436 437
60–64 let 330 374
65–69 let 280 301
70–74 let 271 309
75–79 let 166 227
80–84 let 82 155
85 + let 26 120 Vir: Statistični urad RS
35
Grafikon 6: Starostna piramida občine Hoče–Slivnica, 2012
Starostna piramida prebivalcev občine Hoče–Slivnica kaže obliko žare. Zoožanje
lahko vidimo v spodnjem delu med petim in devetnajstim letom. Največ
prebivalcev je srednje starosti, ki po letu 59 prične padati.
3.4.2. Gospodarstvo
Do druge svetovne vojne so bile Hoče izrazito agrarno območje, čeprav so v kraju
že bile tri večje tovarne: Pfeiferjeva, Impregnacija in Sana.
Pfeiferjava Tovarna poljedeljskih strojev je postala kasneje tudi livarna. Vlivali
so tudi zvonove. Impregnacija Hoče obstaja od leta 1906. V času vojne je podjetje
delalo za nemško vojsko in je predstavljajo pomembno vojno industrijo. V
Jugoslaviji je podjetje redno proizvajalo za potrebe železnic in
elektrogospodarstva. Impregnacija Hoče je bila v 60-ih letih največji proizvajalec
lesenih impregniranih drogov med jugoslovanskimi impregnacijami. Podjetje
posluje še danes in je poleg Pfeiferjeve tovarne, eno izmed najstarejših podjetij v
občini.
36
Zelo dolgo tradicijo je imela tudi prehrambna obrt in industrija Sana. Spada med
najstarejše proizvodne obrate. Ustanovljena je bila leta 1922. Tovarna je imela
izreden pomen za kraj, saj je reševala problematiko zaposlovanja delovne sile,
prihajajoče iz kmetijstva. Podjetje je skozi leta doživljalo mnoge krize, poraze,
požare, vzpone in padce. S svojim poslovanjem je s časoma tudi zaključilo.
Leta 1991 je prišlo zaradi težke gospodarske situacije do zmanjševanja delovnih
mest v mariborski industriji. Pričelo se je razvijati privatno podjetništvo, ki so ga
večinoma vodile osebe, ki so izgubile zaposlitev. Večina novonastalih dejavnosti
se opravlja v prirejenih stanovanjskih prostorih (v garažah, v kletnih prostorih, v
pritličnih prostorih), v Spodnjih Hočah tudi v prostorih bivšega Atmos-a in v novi
obrtni coni ob železniški progi Fridl, 1996, str. 23).
Danes je občina prepredena s podjetji, ki dajejo zaposlitve tudi prebivalcem
občine Maribor. Gospodarske dejavnosti se izredno širijo na predelu industrijske
cone in obrtne cone Hoče. Občina dosega vse večji gospodarski razvoj. V občini
rastejo številne gospodarske družbe in druge organizacije, ki so s svojimi
proizvodi in storitvami znane širom po Sloveniji in tudi v tujini. Med
pomembnejše dejavnosti spadajo strojegradnja, industrija gradbenega materiala,
tiskarska dejavnost, trgovina, turizem in kmetijstvo z okoli 3000 hektarji
obdelovalnih površin, ki ležijo vse od obronkov Pohorja in do ravninskega dela
občine.
Danes so obrati z največ zaposlenimi Leykam tiskarna d.o.o., ki je v Sloveniji
uspešno uveljavljeno podjetje. Večja podjetja so tudi Stavbar IGM d. o. o., ADK,
Ledinek d. o. o., Mibra d. o. o., Meteorit d. o. o., Pomgrad d. o. o., Insem-Atmos
d.o.o. Med neagrarnimi dejavnostmi, ki so razvite v občini Hoče–Slivnica so tudi
manjši podjetniki, ki se ukvarjajo z elektroinštalaterstvom, gradbeništvom,
avtokleparstvom, avtoličarstvom, vulkanizerstvom, krovstvom.
37
Med storitvenimi dejavnostmi v občini najdemo frizerstva, kozmetične salone,
trgovine. Tukaj se nahaja tudi pošta, banka, knjižnica, lekarna, zdravstveni dom,
zobozdravstvena ambulanta, ambulanta za male živali, bencinska črpalka,
kmetijska zadruga. Veliko je gostinskih lokalov, turističnih kmetij, vinotočev, ki v
sodelovanju z naravnimi in kulturnimi dediščinami razvijajo turizem.
Na Hočkem Pohorju deluje apartmajsko naselje Bolfenk. Tukaj se nahaja hotel
Bolfenk ter hotel Videc. Hotel Bolfenk nudi tudi wellness center, ki nudi bazen,
whirpool, otroški bazen, finsko, turško in zeliščno savno.
V občini imamo dve osnovni šoli in eno podružnico. V Slivnici se nahaja osnovna
šola Franca Lešnika–Vuka, v Hočah osnovna šola Dušana Flisa s podružnico
Reko. Prav tako so v občini trije vrtci: Slivnica, Hoče in Rogoza. Poleg osnovne
šole Dušana Flisa je lani leta 2012 odprla vrata nova športna dvorana Hoče.
Na gradu Hompoš v Pivoli od leta 2008 deluje Fakulteta za kmetijstvo in
biosistemske vede Univerze v Mariboru.
38
Slika 6: Pokrovnost tal v občini Hoče– Slivnica, leta 2006
Vir: www.gis.arso.gov.si/atlasokolja/
LEGENDA:
nesklenjene urbane površine
industrija, trgovina
letališča
dnevni kopi
nenamakane njivske površine
sadovnjaki in nasadi jagodičevja
pašniki
kmetijske površine drobnoposestniške strukture
pretežno kmetijske površine z večjimi območji vegetacije
listnat gozd
iglast gozd
mešan gozd
Večino površine Pohorja pokriva mešani gozd. V nižjih legah se pojavlja listnat, v
višjih legah pa prehaja v iglasti gozd. Po dolinah in slemenih Pohorja so razširjeni
pašniki in kmetijske površine z večjimi območji vegetacije. Na območju Pivole se
nahajajo sadovnjaki in nasadi jagodičevja. Nesklenjene urbane površine
zavzemajo območja naselij Spodnje Hoče, Slivnice in Rogoze. V občini se
nahajajo tudi gramozne jame in letališče Edvarda Rusjana.
39
Tabela 6: Velikost posesti glede na rabo zemljišč za leti 2000 in 2010
Raba zemljišč Površina (ha)
2000 2010
Kmetijska zemljišča 1731 1928
Gozd 1188 874
Nerodovitna zemljišča 56 50
Skupaj 2975 2852
Vir: www.stat.si
Tabela 7: Število kmetijskih gospodarstev v občini leta 2000 in 2010
Občina Število kmetijskih gospodarstev
2000 2010
Hoče–Slivnica 235 185
Vir: www.stat.si
Tabela 8: Število živali v občini leta 2000 in 2010
Občina Število živali
2000 2010
Hoče–Slivnica 6897 5568
Vir: www.stat.si
Kmetijska raba zemljišča se je skozi leta spreminjala. Nekoč je bila redkejša
poselitev in več zemlje je bilo namenjene kmetovanju. Relief občine zajema
Dravsko polje ter vznožje in hribovje Pohorja. Kot vidimo na karti, je večina
občine, ki obsega Pohorje, prekrita z naravno vegetacijo gozdov, veliko je tudi
kmetijskih obdelovalnih površin in pašnikov ter nasadov in sadovnjakov. Iz tabele
je razvidno zmanjšanje števila živali od leta 2000 do 2010 za 1329 živali. Občina
je s svojo lego in prstmi ugodna za gojenje vinske trte ter drugih poljščin. Kmetje
večina pridelujejo koruzo, nekateri so svoje delovanje razširili na turistične
kmetije in vinotoče ter si tako zagotovili dodaten vir zaslužka. Na hribovitem delu
pokrajine je še vedno relativno močno zastopana polkmečka in kmečka struktura.
40
Zaradi možnosti dnevnega migriranja prebivalcev se stopnja poselitve zmanjšuje,
kar omogoča nadaljnje ohranjanje kulturne pokrajine ter s tem tudi njeno
privlačnost za rekreativne dejavnosti in gradnjo počitniških stanovanj.
Iz statističnih podatkov, ki sem jih prikazala v zgornjih tabelah lahko opazimo, da
so se kmetijska zemljišča od leta 2000 do 2010 povečala za 197 ha. Razviden je
tudi podatek zmanjšanja gozdov za 314 ha in prav tako zmanjšanje nerodovitnih
območij za 6 ha. Sklepam lahko, da so se kmetijske površine povečale na račun
izsekavanja gozdov in uporabe nerodovitnih območij.
Iz tabele je razvidno zmanjšanje števila kmetijskih gospodarstev. Tako sklepam,
da so se glede na povečano površino obdelovalnih površin povečala posamična
kmetijska gospodarstva, saj se število le-teh ni povišalo.
Svoje kmetijsko obdelovalne površine ima tudi Fakulteta za kmetijstvo in
biosistemske vede, h kateri spada botanični vrt v Pivoli. Ohranjanje in varovanje
rastlinskih vrst je ena najpomembnejših nalog vrta. V vrtu gojijo več kot 75
ogroženih rastlinskih vrst in kvalitetne stare sorte jablan in hrušk. Botanični vrt
omogoča visokošolsko izobraževanje, strokovno vodene šolske in obšolske
dejavnosti.
V občini že od leta 1976 deluje mariborsko letališče, najprej za komercialni
promet, kasneje še za potniški. Letališče je že dolga leta center za šolanje pilotov
letalske družbe Swissair, Aero Llyod in LTU, Deutsche BA ter Lauda Air. Leta
2008 je vlada sprejela sklep o preimenovanju mariborskega letališča v letališče
Edvarda Rusjana. Trenutno na letališču potekajo tudi obnove in razširitve.
41
3.4.3. Prometna infrastruktura
Infrastrukturna omrežja uresničujejo možnost funkcioniranja regije oziroma
posameznika v prostoru na višjem nivoju. Promet omogoča transport ljudi, blaga
in informacij. Šele z razvitim prometnim omrežjem lahko regija in država delujeta
kot celota, kot funkcionalno povezan sistem (Pogačnik, 1992, str. 94).
Občinsko središče Hoče leži na vozlišču prometnih poti mednarodnega in
regionalnega pomena in v vplivnem območju Maribora in Gradca v Avstriji. Za
uspešen razvoj gospodarstva želi izkoristiti prednost izrazito ugodne prometne in
strateške lege prometnih poti mednarodnega in regionalnega pomena in tako
usklajeno razvijati prometno in poselitveno omrežje, ki bo omogočilo razvoj
gospodarske cone ob prometnem vozlišču z neposredno železniško povezavo, s
ciljem boljše dostopnosti in preusmerjanja prometnih tokov s cestnega na
železniško omrežje (www.vprostoru.si).
Na ozemlju Slovenije potekata dve osnovni prometni poti, ki tvorita prometni
križ. Prvi krak prometnega križa, imenovan Slovenika, poteka v smeri
severovzhod-jugozahod. Drugi krak, ki ga imenujemo tudi Ilirika, poteka v smeri
severozahod-jugovzhod. Na osnovi prometnih osi so nastala tudi gospodarsko
razvita območja Slovenije, med katerimi je tudi Maribor. Lega občine na
prometnem kraku Slovenike je omogočila hiter gospodarski razvoj v zgodnjih
letih. Občina ima 13,5 kilometrov avtoceste, 29,1 kilometrov regionalnih cest in
42,5 kilometrov lokalnih cest. Občinsko središče Hoče je od Ljubljane oddaljeno
118 kilometrov, od meje s sosednjo Avstrijo 20 kilometrov, s Hrvaško 45
kilometrov in od meje z Madžarsko 100 kilometrov. Cestno omrežje je na
območju močno razvejano in pozitivno vpliva in pripomore h gospodarskemu in
turističnemu razvoju občine. Lokalne ceste so v dobrem stanju in se sproti
obnavljajo. Prometna dostopnost in prehodnost območja je zelo dobra.
42
Do leta 2009 sta bila zgrajena dva pomembna prometna kraka avtoceste. Trasa
avtoceste Pesnica–Slivnica in Slivnica–Draženci. Avtocesta Pesnica–Slivnica se
na severu navezuje na avtocestni odsek Šentilj–Pesnica, na jugu na avtocesto
Hoče–Arja vas. Trasa se začne na priključku z glavno cesto (Ptujsko cesto),
premosti Novi Hočki potok, regionalno cesto, kjer je formiran tudi priključek
Rogoza, z viaduktom premosti Hočko gramoznico ter železniško progo Šentilj–
Maribor–Zidani Most in se konča v razcepu Slivnica oziroma Maribor–jug.
Slika 7: Avtocestni odsek Pesnica–Slivnica
Vir: www.dars.si
43
Julija 2009 je bila zgrajena avtocesta Slivnica–Draženci. Na avtocesti so izvedeni
zgrajeni avtocestni priključki Letališče Maribor, Marjeta, Zlatoličje in Hajdina.
Izgradnja avtocestnih krakov je prispevala k večji prometni pretočnosti, boljši
povezanosti in večji varnosti udeležencev v prometu.
Slika 8: Prometni križ v Slivnici
Vir: www.bpi.si
Občina zavzema dve železniški postaji v Hočah in v Orehovi vasi ter 12
kilometrov železniške proge. Dvotirna proga omogoča transport v vse smeri.
Splošno lahko trdimo, da ima občina dobro razvito prometno infrastrukuro. Poleg
lege ob glavni cesti Maribor–Celje ima občina tudi dve železniški postaji in
mednarodno letališče. Javni promet (avtobusni in železniški) je dobro razvit in
zagotavlja mobilnost prebivalcev in delovne sile. Avtobusne in železniške linije
so redne. Občina je dobro dostopna preko cestnega, železniškega in letalskega
prometa, kar tudi ugodno vpliva na gospodarski in turistični razvoj občine.
44
Turistom je sama občina dobro dostopna, ob cestah se nahajajo tudi smerokazi in
informacijske table, ki nakazujejo naravno-kulturne znamenitosti.
Skozi občino pelje tudi zelo pomembna cestna povezava na sam vrh Pohorja. V
zimski sezoni je cesta zelo obremenjena s prometom, saj večina turistov za dostop
do smučišč na Bellevueju in Arehu uporabi to lokalno cesto. Dostop do
smučarskega središča na Pohorju je možen tudi z javnim avtobusnim prevozom.
Cesta je na posameznih delih obnovljena, vendar je še vedno velik del potreben
prenove, saj se zaradi obremenjenosti in drugih vremenskih razmer pojavljajo
razpoke ter druge poškodbe cestišča.
4. TURISTIČNA PONUDBA
Turistično ponudbo je treba razumeti v gospodarskem in tržnem smislu kot tisto
količino turističnih dobrin in storitev, ki so jih ponudniki pri določeni ravni cen in
določenem deviznem tečaju pripravljeni prodati. Turistična ponudba je tista
količina turističnih dobrin, ki so na voljo turistom po določenih cenah z namenom,
da bi zadovoljile njihove turistične potrebe. Turistična ponudba je tržna kategorija
in gre za prodajo materialnih dobrin in storitev (Zorko, 1999, str. 71).
Materialne dobrine in storitve, ki sestavljajo turistično ponudbo, so tiste naravne
in družbene privlačnosti, ki potegujejo ljudi v določene kraje in na določena
območja, jim omogočijo prevoz, bivanje, rekreativno udejstvovanje, razvedrilo,
jih bogatijo z novim znanjem in s spoznanji, novimi izkušnjami, jim širijo
obzorje, obnovijo telesne moči, vrnejo zdravje ipd.
Elemente turistične ponudbe razvrščajo teoretiki turizma v dve temeljni skupini:
45
elemente primarne turistične ponudbe (naravne dobrine, ki jih je ustvarila
mati narava in niso proizvod človekovega dela) in
elemente sekundarne turistične ponudbe (ustvarjal jih je človek skozi
stoletja in jih še ustvarja, a jih v enaki kakovosti ni mogoče ponoviti).
Tabela 9: Sestavine turistične ponudbe
Vir : Zorko, 1999, str. 71
4.1. NARAVNA DEDIŠČINA
Območje je iz ekološkega in naravovarstvenega vidika zelo zanimivo, saj se
nahaja na območju prehoda Pohorja v Dravsko polje, kjer prihaja do
neposrednega stika dveh velikih biografskih področij, alpskega in panonskega,
preko katerega potekajo tudi vse biološke povezave. Od posameznih naravnih
vrednot jih je na območju občine evidentiranih 29, vse so tudi zavarovane z
Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (MUV,
št. 17/1992). To število še ni dokončno. Terensko delo in proučevanja
strokovnjakov prinašata nova spoznanja, stare vrednote, npr. drevesa neizogibno
propadajo, pojavljajo se nova … (http://www.hoce-slivnica.si/)
Sestavine turistične ponudbe
Sestavine primarne turistične ponudbe Sestavine sekundarne turistične ponudbe
Naravne turistične privlačnosti: podnebje,
površje, vode, rastlinstvo, živali,
pokrajinska slika.
Promet: železniški promet, gorske železnice,
cestni promet, pomorski promet, promet po
jezerih, rečni promet, letalski promet.
Družbene turistične privlačnosti: kulturni in
zgodovinski spomeniki, kulturne ustanove,
prireditve, druge družbene zanimivosti.
Zmogljivost za sprejem gostov: razvoj in
pomen gostinskih zmogljivosti, vrste in
kakovost gostinskih obratov, nastanitvene
gostinske zmogljivosti, časovni zakup
prenočitvenih zmogljivosti, vrste prenočitvenih
zmogljivosti, prehrambni gostinski obrati.
46
V nadaljevanju bom naštela in opisala pomembne naravne znamenitosti občine, ki
se že koristijo kot obiskane znamenitosti in so pomemben dejavnik razvoja
turizma.
Botanični vrt
Botanični vrt, katerega bi lahko poimenovali tudi naravni biser v Pivoli pri Hočah,
se razprostira med Hočami in Razvanjem, južno od mesta Maribor. Z osmimi
hektarji zasajene površine je največji v Sloveniji. Od leta 1999 je Botanični vrt v
Pivoli vključen v združenje mednarodno priznane botanične vrtove »BOTANIC
GARDENS CONSERVATION INTERNATIONAL.«
Vrt nudi in omogoča izobraževanje, raziskovanje, ohranjanje rastlinskih in
živalskih vrst, vzdrževanje lokalno ogroženih rastlinskih vrst, samoniklih
gospodarsko pomembnih vrst, funkcije genskih bank in pospeševanje sonaravnega
turizma. Ena imed najpomembnejših nalog botaničnega vrta je ohranjanje in
varovanje rastlinskih vrst. Rastline v botaničnem vrtu predstavljajo najcenejšo,
najzaneslivejšo in natrajnejšo semensko gensko banko. Poleg zbiranja semen v
botaničnem vrtu se po potrebi zbirajo tudi v naravi, še zlasti pod Pohorjem
(http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/botanicni-vrt.html).
Namen botaničnega vrta je spoznavanje večnamenske vloge botaničnih vrtov, ki
zajema ohranjanje rastlinskih vrst, spoznavanje zavarovanih ogroženih rastlin,
zdravilnih in strupenih rastlin, različnih vrst dreves, ogled živih fosilov. Njen
pomen se izraža predvsem s prikazovanjem tuje in domače flore. Tam je bogata
zbirka iglavcev s 115 do 120 let starimi mamutskimi drevesi in obsegom debel do
8 metrov, orjaškim klekom, bogato zbirko tis, izredno lepih jelk, smrek, ceder,
čug in borov. Zelo lepo uspevajo tudi suličevka in aravkarija ter živi fosili
taksodijevk. Posebno doživetje so rastline v sistematskem polju, skalnjaku,
lokvanji v štirih vodnih biotopih, zdravilne rastline, bogate zbirke vrtnic v
rozariju, slečev, maslenic in perunik, javorjev, hrastov, jesenov, topolov, lip,
brinov, pacipres, magnolij, omorik, hortenzij, drenov, nepozebnikov in
47
brogovitov. Bogata je tudi zbirka starih odpornih sort jablan in hrušk ter pravih
kostanjev (http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/botanicni-vrt.html).
V botaničnem vrtu je urejena stalna arheološka razstava prazgodovinskih
ostankov; geološka razstava, ki prikazuje kamnine in minerale Pohorja ter kalcite
Slovenije in bogata lovska razstava, ki prikazuje živali Pohorja (http://www.hoce-
slivnica.si/naravne-znamenitosti/botanicni-vrt.html).
Pohorske bukve
V pokrajini imajo posebno vlogo drevesa na razpotjih in počivališčih. Med ta
drevesa spada debela bukev na križišču poti na pohorskem grebenu med
Ledinekovim koglom in Reškim vrhom ter nekoliko tanjša, a še vedno debela
bukev pri odcepu h Kagerjevem domu in Andrejevem (Pajkovem) domu, nedaleč
od Mariborske koče. V vzhodnem delu Hočkega Pohorja, pri spodnjem odcepu od
asfaltirane ceste k Aparthotelu Pohorje, raste velika bukev z obsegom debla 335
centimetrov in v višino približno 25 metrov ter sodi med večje bukve v Sloveniji
(http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/pohorske-bukve.html).
Martinškovi tisi
Rasteta na Martinškovem, v zadnjem koncu doline Hočkega potoka. Kljub
močnejšemu obžagovanju v preteklosti sta pognali nove vrhove. Spodaj pri tleh,
sta tisi debeli dober meter, v prsni višini pa imata vsaka dve, danes že mogočni
debli (http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/martinskovi-tisi.html).
Berledinova tisa
Tisa je bila v preteklosti običajno in pogosto drevo slovenskih gozdov. Zaradi
cenjenega in uporabnega lesa so jo v minulih stoletjih močno sekali, tako da je v
slovenski naravi danes redka in zato zavarovana. Danes najdemo v gozdovih
predvsem manjše tise. Predvsem okrog domačij na severovzhodnem delu Pohorja
in vzhodnega Kozjaka je ohranjenih kar nekaj mogočnih tis, ki so jih ljudje nekoč
48
zidali kot hišna drevesa. Ena od teh je Berledinova tisa, ki se ponaša z več kot
metrskim premerom debla in sodi med najdebelejše tise v Sloveniji. Raste ob
domačiji Berledin v dolini Hočkega potoka (http://www.hoce-slivnica.si/naravne-
znamenitosti/berledinova-tisa.html).
Krjancova lipa
Krjancova lipa je najdebelejša v občini Hoče–Slivnica. Premer debla je dobrih
170 centimetrov (http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/krjancova-
lipa.html).
Vaška lipa v Hotinji vasi
V neposredni bližini ribnika, na severovzhodnem delu Hotinje vasi, stoji mogočna
vaška lipa, katere bogata krošnja daje senco manjši vaški kapelici. Je izrazito
vaško drevo in sodi med večje lipe v občini, saj meri obseg debla 325
centimetrov, njena višina se bliža 25-im metrom. Za to lipo je v veljavi varstveni
režim za dendrološko naravno dediščino zaradi spomeniško-pričevalne
namembnosti. Kapelica kot sakralni objekt vaščanom še danes služi za oznanjanje
in potrkavanje ob verskih in podobnih priložnostih (http://www.hoce-
slivnica.si/naravne-znamenitosti/vaska-lipa-v-hotinji-vasi.html).
49
Slika 9: Vaška lipa in kapelica v Hotinji vasi
Vir: lasten vir, 2012
Trbisova jelka
Tik ob cesti proti hotelu Bellevue, malo naprej od nekdanjega Železniškega doma,
raste velika in košata Trbisova jelka. S 104. centimentri premera sodi med
največje na Pohorju. Označena je s posebno tablo in je tudi točka na Rozkini
gozdni učni poti, ki se začne in konča pri hotelu Bellevue (http://www.hoce-
slivnica.si/naravne-znamenitosti/trbisova-jelka.html).
Lipi na polju
Če se odpravimo peš skozi Hotinjo vas, mimo ribnika na polje v smeri proti
mariborskemu letališču, bosta naš pogled pritegnili močni lipi, ki varujeta manjšo
kapelico. Obseg debla severne lipe meri 362 centimetrov, južne 296 centimetrov,
obe sta visoki 24 metrov. Zaradi lege sredi polja imata velik krajinsko-estetski
pomen, za obe lipi velja varstveni režim za dendrološko naravno dediščino in sta
kot takšni razglašeni za naravni spomenik (http://www.hoce-slivnica.si/naravne-
znamenitosti/hotinja-vas-lipi-na-polju.html).
50
Drevored pri Slivniškem gradu
Ob glavni cesti do Slivniškega gradu stoji okoli 450 metrov dolg mlajši platanov
drevored. Pri vrtcu je ohranjen tudi del lipovega drevoreda, ki je bil nekoč zasajen
na celotni poti do gradu. Na nasipu nekdanjega ribnika raste skupina treh jesenov,
največji izmed njih ima obseg debla 386 centimetrov in je visok 32 metrov.
Najpomembnejša drevesa v parku so rdečelistna bukev (obseg 440 cm), dve
smreki (340 in 300 cm), jeseni (največji v obsegu 397 cm), navadna bukev (403
cm) in lipa (335 cm). Od nekdaj velikega grajskega kompleksa je ohranjen del
angleško oblikovanega parka pred grajskim portalom. Grajski park in drevored sta
uvrščena med spomenike oblikovane narave in sta zaščitena (http://www.hoce-
slivnica.si/naravne-znamenitosti/drevored-pri-slivniskem-gradu.html).
Slika 10: Drevored pri Slivniškem gradu
Vir: lasten vir, 2013
51
Domadenikov domači kostanj
Raste na severnem pobočju doline Hočkega potoka, dobrega pol kilometra južno
od Hočke koče na nekdanjem pašniku, ki je danes močno zarasel. Z obsegom 666
centimetrov sodi med najdebelejša drevesa v okolici (http://www.hoce-
slivnica.si/naravne-znamenitosti/domadenikov-domaci-kostanj.html).
Dolarjev domači kostanj
Domači kostanj je posebna značilnost občine. Kot najbolj značilno drevo je zato
tudi simboliziran v občinskem grbu. Dolarjev domači kostanj se imenuje po
kmetiji Dolar na Pohorju. Sodi med najmogočnejša drevesa na Pohorju in po vsej
Sloveniji. Raste na travniku nad kmetijo Dolar na južnem pobočju nad Hočkim
potokom. V prsni višini meri deblo v obseg 850 centimetrov. Po pripovedovanju
naj bi bil kostanj star okoli 500 let.
O kostanju je znana tudi anekdota. V časih, ko so vojaki cesarja Franca Jožefa in
cesarice Marije Terezije opravljali nabor, so v ta namen »lovili« fante po
kmetijah. Tako so prišli tudi na kmetijo takratnega lastnika Dolarja in tam ujeli
več fantov. Po uspešno opravljeni nalogi so vojaki posedeli k malici, kar so
nekateri izkoristili za beg v gozd. Nekaterim izmed njih je beg pred vojaščino
uspel tako, da so splezali na kostanj in se skrili v njegovi bogati krošnji
(http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/dolarjev-domaci-kostanj.html).
Slivniški ribniki
Zahodno od ceste Hoče–Slivnica, na robu Hočkega gozda, ležijo Slivniški ribniki,
ki so nastali umetno. Zanimiva je njihova vodna in poplavna vegetacija. Tukaj
uspevata redki rastlini evropska gomoljčica (Pseudostellaria europaea) in vodni
orešek (Trapa natans). Ribniki z okolico so življenjski prostor številnim ptičem,
predvsem pa raznim dvoživkam, od katerih je žaba česnovka (Pelobates fuscus) v
Sloveniji redka in ogrožena vrsta. Velik pomen za naravo ima celoten Hočki gozd
52
v zaledju ribnikov, kar dokazuje v Sloveniji izredno redka štorklja, ki v njem
občasno gnezdi. Za Slivniške ribnike velja poseben varstveni režim,zaradi svojih
posebnosti so pomembni za biotopsko, znanstveno-raziskovalno in učno-vzgojno
dejavnost ter za ribogojstvo (http://www.hoce-slivnica.si/naravne-
znamenitosti/slivniski-ribniki.html).
Ribniki v Hotinji vasi
Na robu Hotinje vasi leži ribnik površine približno 1 ha. Ribnik je nastal kot vodni
zbiralnik, ki je omogočal stalno oskrbo z vodo za napajanje živine in kot zbiralnik
vode v primeru požarne nevarnosti. Danes ribnik okoliški prebivalci uporabljajo
predvsem za ribarjenje. Ribnik, krasi ga tudi otok z vrbo, je naseljen z
avtohtonimi vrstami sladkovodnih rib in je pomembna ornitološka lokaliteta ter
habitat ogroženih živalskih vrst dvoživk, zato zanj velja varstveni režim za
zoološko naravno dediščino (http://www.hoce-slivnica.si/naravne-
znamenitosti/ribnik-v-hotinji-vasi.html).
Slika 11: Ribnik v Hotinji vasi
Vir: lasten, 2013
53
Slap Skalca
Framski potok, ki sodi med ohranjene pohorske potoke, izvira v dveh krakih, pod
kočo Zarjo in Kaglerjevim domom. Pod danes skoraj opaznimi ostanki starega
gradu se kraka združita. Celoten tok Framskega potoka je v metamorfnih
kamninah, ki gradijo obrobje pohorskega masiva, predvsem v gnajsu, ki ga
prekinjajo vložki kvarcita, marmorja in amfibolita. Na enem amfibolitnih pragov
je nastal 12 metrov visok Framski slap ali slap Skalca. Do slapa pridemo v desetih
minutah po označeni poti od križišča, kjer se od ceste Hoče–Areh odcepi cesta
proti zgornji postaji mariborske Vzpenjače. Pohorje zaradi svoje kamninske
sestave tvori ogromno slapov. Slap Skalca je eden večjih na Pohorju
(http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/slap-skalca.html).
Slika 12: Slap Skalca na Hočkem Pohorju
Vir: http://213.161.7.9:52102/Skupne/Slap%20Skalca/slides/SlapSkalca_022.html
Lipov drevored
Med naravne znamenitosti v občini lahko zaradi njene lepote prištejemo kar
obronke Hočkega in Slivniškega Pohorja z gozdovi in vinogradi na severu občine.
54
Posebnost je 1500 metrov dolg lipov drevored ob cesti, ki vodi do Pohorskega
dvora, kjer si lahko ogledamo botanični vrt, v katerem najdemo nasad domačih in
eksotičnih dreves (http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/lipov-
drevored.html).
Slika 13: Karta naravne dediščine Hoče–Slivnica
Vir: osnova karte: www.geopedia.si, 2013
55
4.2. KULTURNA DEDIŠČINA
V občini je precej zgradb z zgodovinsko vrednostjo. O davnih prednikih, ki so
živeli na območju današnje občine pričajo ohranjeni rimski marmorni kamni
različnih zvrsti in iz različnih obdobij. Kulturna dediščina ima pomembno vlogo
pri razvoju turizma.
Pomembnejši objekti kulturne dediščine v občini Hoče–Slivnica so:
najdbe prvih naselbin iz 3. tisočletja pred našim štetjem (Rogoza, Bohova,
Slivnica),
rimski nagrobniki in spomeniki,
Grad Hompoš - Pohorski dvor iz 12. st.,
graščina in dvorec Slivnica iz 15. st.,
dvorec v Rogozi,
cerkev Marijinega rojstva v Slivnici iz 11. st. z rimskimi spomeniki,
cerkev sv. Jurija v Spodnjih Hočah iz 15. st. z romansko kripto in rimskimi
spomeniki,
cerkev sv. Lenarta nad Reko iz 17. st.,
cerkev sv. Križa na Glivniku - Križna kapela,
Glaserjev spomenik,
Spomenik 20. talcem - Čreta,
Spomenik padlim v I. svetovni vojni – Orehova vas,
Spomenik padlim v I. svetovni vojni – Slivnica,
Spomenik žrtvam vojnega nasilja – Rogoza.
Kulturno dediščino bom prikazala na karti in opisala nekatere objekte kulturne
dediščine, ki imajo največji pomen in so hkrati turistično najbolj zanimivi.
56
Slika 14: Karta kulturne dediščine Hoče–Slivnica
Vir: osnova karte: www.geopedia.si, 2013
Sakralni spomeniki
Cerkev sv. Jurija v Hočah
Staro jedro naselja Hoče, ki se prvič omenja leta 1146, je ob romansko-gotski
pražupnijski cerkvi sv. Jurija. Kraj je bil sedež ene prvih in najobsežnejših
pražupnij na Slovenskem. Na cerkvenem prostoru je bila odkrita antična vila in
več rimskih kamnov. Cerkev se prvič omenja leta 1146, vendar je v svojem jedru
starejša. Z obzidjem nekdanjega pokopališča obdelano cerkev tvorita ladja in
57
gotski prezbiterij, kapeli, zakristija in zvonik s čebulasto streho (http://www.hoce-
slivnica.si/kulturne-znamenitosti/cerkve.html). Cerkev kaže v ladji romarsko,
zgodnjegotsko in baročno gradbeno fazo, prezbiterij in zvonik sta bila sezidana v
15. stoletju, kapeli, zakristija z oratorijem in vhodna veža v 18. stoletju. Stranska
oltarja in prižnica so delo Jožefa Holzingerja iz let 1760–1770 (Radovanovič,
2010, str. 63, 64).
Slika 15: Cerkev sv. Jurija v Hočah
Vir: lasten, 2013
Hočka kripta
Kripta leži pod župnijsko cerkvijo sv. Jurija v Hočah iz 10. stoletja. Sestoji iz
dveh prostorov, ki sta pravokotno postavljena drug na drugega. Prvi prostor je
usmerjen v smeri vzhod-zahod in leži več ali manj v osi prezbiterija, drugi prostor
poteka od severa proti jugu pravokotno na zadnji del prvega prostora. Sedanji
vhod v kripto skozi južni zid prezbiterija pod zakristijo je novejši in so ga
napravili v drugi polovici 18. stoletja, ko so v kripti pokopavali. Iz baročne dobe
je hodnik, ki vodi v vzhodni del prvega prostora kripte (http://www.hoce-
slivnica.si/kulturne-znamenitosti/hocka-kripta.html).
58
Slika 16: Hočka kripta
Vir: lasten, 2013
Cerkev sv. Križa na Glivniku
Podružnična cerkev sv. Križa na Glivniku južno od Zgornjih Hoč, imenovana tudi
Križna kapela, je bila zgrajena leta 1773, zvonik pred glavnim portalom je bil
prezidan v tridesetih letih 19. stoletja in ima pločevinasto piramidalno streho.
Pravokotna ladja ima velika segmentno zaključena okna in močno stopnjevane
zunanje opornike, na jugu je prizidana zakristija. Namesto oltarne slike je na steno
naslikana freska Jezusa na križu. Ob križu sta upodobljena lobanja in jabolko, v
odzadju je veduta Jeruzalema. Kristusov pogled je oprt v nebo tako, da se sreča s
pogledom Boga Očeta, ki je upodobljen na stropu (http://www.hoce-
slivnica.si/kulturne-znamenitosti/cerkve.html). Freske so delo Mölka iz leta 1775
(Radovanovič, 2010, str. 64).
59
Slika 17: Cerkev sv. Križa ali Križna kapela
Vir: lasten, 2013
Cerkev sv. Marije v Slivnici
Marijina cerkev leži na levem bregu Polanskega potoka in ob magistralni cesti
Maribor–Slovenska Bistrica. Cerkev se prvič omenja leta 1146, vendar je
najverjetneje iz 11. stoletja. O tem priča v zunanjščino vzidana kamnita plošča s
pleteninasto ornamentiko, ki je značilna za čas predromantike. Sedanja
poznoromanska cerkev ima bogato baročno opravo. Glavni oltar, stranski oltarji in
prižnica so delo Jožefa Strauba iz sredine 18. stoletja. Na pevski empori sta
Lerchingerjevi sliki iz 18. stoletja. V cerkvi je več rimskih marmornatih
spomenikov in nagrobnikov plemiških družin od 16. stoletja dalje. Pred cerkvijo
stoji kip Brezmadežne iz 18. stoletja (Radovanovič, 2010, str. 62).
60
Cerkev sv. Lenarta nad Reko na Pohorju
Na Hočkem Pohorju stoji podružnična cerkev sv. Lenarta, kot podružnica hoške
župnije prvič omenjena leta1529. Po legendi naj bi jo zgradili cisterijanski
redovniki iz Vetrinja. Okrog leta 1640 so jo obnavljali, na kar opozarja tudi
letnica 1642 v pragu glavnega portala. Po ljudskem izročilu naj bi tu nekoč stala
kapela s samostanom. Cerkev tvorijo ladja, prezbiterij, vzhodna lopa in zvonik,
katerega pritličje je zakristija. Streha je škriljasta, notranjščina z zelo bogatimi in
lepimi zgodnjebaročnimi oltarji se ponaša s tlemi iz belega pohorskega marmorja.
Tako je cerkev z naravnim zaledjem zlita tudi v izbiri materialov, ki so bili nekoč
na razpolago (http://www.hoce-slivnica.si/kulturne-znamenitosti/cerkve.html).
Slika 18: Cerkev sv. Lenarta na Pohorju
Vir: http://www.slovenia.info/?planinske_poti=3212&lng=2
Kapela v Hotinji vasi
Kapela je bila sezidana leta 1921 pod lipo pri ribniku, obzidana z nizko leseno
ograjo. Sodi k tipu kapel, ki so miniaturni posnetek cerkvene arhitekture. Zato nad
glavno fasado čepi zvonični stolpič (http://www.hoce-slivnica.si/kulturne-
znamenitosti/kapele-in-gradovi.html).
61
Arheološki spomeniki
Villa rustica v Bohovi
Rimska podeželska Villa rustica v Bohovi je nekdaj stala približno na mestu
današnjega trgovskega centra OBI. Med raziskavami pred gradnjo so arheologi
leta 1987 odkrili in raziskali precej poškodovan stanovanjsko-gospodarski
podeželski kompleks, velik približno 98 x 93 metrov. Vila je bila obdana z
obodnim zidom. Bivalni del kompleksa je sestavljalo najmanj deset prostorov,
med katerimi so bili tudi takšni s centralnim ogrevanjem in dva vogalna objekta,
orientirana proti delavnicam. Po običaju je bilo okrog tega dela več samostojno
grajenih gospodarskih objektov, pri čemer je posebno zanimiva skupina obrtniških
delavnic, verjetno povezanih s kovaštvom. V osrednjem delu vile je bil odkrit
vodnjak, grajen iz granitnih in gnajsnih plošč, ki je v globino meril več kot 12,5
metrov. Na podlagi arheoloških najdb je vila datirana v sredino 2. stoletja pred
našim štetjem
(http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5Catachments_1%5C201
2%5CArheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_14711.pdf).
Slika 19: Zračni posnetek celotnega izkopanega polja z vidnim tlorisom vile
Vir:http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5Catachments_1%5C2012%5CArheoloska_pot_po_Mariboru_i
n_okolici_14711.pdf
62
Arheološko najdišče Spodnje Hoče
Hoški kraj je bil zaradi svoje lege in naravnih danosti poseljen že zelo zgodaj v
prazgodovini in v številnih kasnejših zgodovinskih obdobjih. Temu kraju lahko
pripišemo vodilno vlogo v času rimskodobne poselitve, saj je lahko prav hoška
naselbina – vicus – pomenila izhodišče za širjenje gospodarskih vezi v širšem
okolišu. Od glavne rimske ceste so vodile lokalne ceste predvsem na Pohorje do
kamnolomov marmorja, granita in drugih dragocenih virov. Tudi reko Dravo s
pritoki so zagotovo uporabljali kot pomembno trgovsko-prometno vodno pot.
Pri izgradnji oglarske delavnica leta 1988 so odkrili rimske gradbene ostaline in
prazgodovinsko keramiko. Ohranile so se zidnate stene posameznih gradbenih faz
z bogato arhitekturo od zgodnjega do poznega rimskega obdobja. Med dobnimi
najdbami je poleg mnogo keramike bil najden še nakit, šivanke, steklo, 42 novcev,
itd. Posebna je tudi zakladna najdba bronastega orodja in orožja, nakitnih
predmetov, ostankov pločevine ter staljenega brona, iz okoli 12. stoletja pred
našim štetjem pri Špurejevi domačiji, 730 metrov visoko na Pohorju.
Naslednje večje izkopavanje je bilo ob gradnji hitre ceste mimo Hoč leta 1997 in
potem še leta 2005 ter 2006 pred gradnjo trgovskega centra Hofer. Raziskano je
bilo večdobno najdbišče z najzgodnejšimi ostanki iz bronaste dobe pa tudi iz
mlajše železne dobe, rimskega obdobja in zgodnjega srednjega veka. Raziskali so
tudi lesene objekte s poglobljenim dnom iz časa prvega naselitvenega vala
Slovanov, ki so se po koncu 6. stoletja počasi naseljevali na današnjem
slovenskem prostoru. To je bila prva najdba te vrste pri nas.
63
Slika 20: Oglarska delavnica. Ohranjene arhitekturne ostaline rimskega objekta, vkopanega v
prazgodovinsko naselbino
Vir:http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5Catachments_1%5C2012%5CArheoloska_pot_po_Mariboru_i
n_okolici_14711.pdf
V letu 2012 se je otvorila pot z naslovom Arheološke poti po Mariboru, ki je
potekala v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Arheološka pot
povezuje pomembnejša arheološka najdišča, kot so Villa rustica v Radvanju,
Poštela, gomile v Pivoli in hoška kripta. Pot je označena z novimi informativnimi
tablami s kratkimi vsebinskimi opisi.
Pot Arheološke poti po Mariboru obsega naslednje lokacije:
- Villa rustica in slovansko grobišče,
- arheološko najdišče Zgornje Radvanje,
- arheološko najdišče Betnava,
- Villa rustica v Bohovi,
- Villa rustica pri kapelci,
- arheološko najdišče Spodnje Hoče, cerkev sv. Jurija,
- gomilno grobišče v Pivoli,
- arheološko najdišče Poštela.
64
Slika 21: Karta Arheološke poti Maribor z okolico
Vir: http://maribor-pohorje.si/arheoloska-pot-po-mariboru-z-okolico.aspx
Gomilno grobišče v Pivoli
Več deset gomil šteje grobišče v Pivoli, ki je del obsežnega območja, na katerem
so v starejši železni dobi pokopavali prebivalci utrjene naselbina na Pošteli. V
začetku starejše železne dobe se uveljavi pokopavanje v gomilah kot nov pogrebni
običaj, povezan z ideološko-religioznimi spremembami. Te so določale, da so
umrlega sežgali v njegovi obleki na grmadi. Njegov pepel so z žaro ali brez nje
prenesli v kvadratno grobno kamro, narejeno iz kamna in/ali lesa, prek nje pa je
bila nasuta zemljena gomila
65
(http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5Catachments_1%5C201
2%5CArheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_14711.pdf).
Umetnostno arhitektonski spomeniki
Slivniški grad
Dvorec je prvič omenjen leta 1378, pozidan je bil že sredi 14. stoletja. Skozi
stoletja je menjal več lastnikov. Hrvaški plemiči Kolokiči so stavbo predelali v
renesančni dvorec s tipično štiritraktno zasnovo z notranjim dvoriščem in vodnim
jarkom okoli oboda, dvorec so krasili tudi štirje okrogli vogalni stolpi. Kasneje so
videz gradu spreminjali Herbersteini, sedanja podoba je nastala po zaslugi grofa
Brandisa okoli leta 1862, v času, ko so prevladovali historični krogi.
Danes je grad, v lastništvu Ministrstva za izobraževanje znanost in šport, vidno
propada pred nedavnim je v njem tudi zagorelo. V preteklosti je občina pozivala
lastnika k reševanju te problematike, saj lahko objekt v tako slabem stanju pripelje
tudi do nesreče. Tako je ministrstvo v maju 2011 izvedlo dražbo za odprodajo
gradu s pripadajočim zemljiščem, vendar ni bila uspešna.
Slika 22: Slivniški grad
Vir: lasten, 2013
66
Grad Hompoš
Hompoš je bil prvotni sedež podravskega mejnega grofa. Verjetno je bil grad
pozidan že v 11. stoletju, čeprav je prvič omenjen konec 12. stoletja.
Dvonadstropna stavba z obzidanim dvoriščem je bila prva srednjeveška zasnova
gradu. V 17. stoletju so ga povečali, mu pozneje prizidali trakt, nasproti pa
pomožno poslopje. Pozneje so grad povečevali po dvoriščni liniji, končno je bil
pozidan v drugi polovici 19. stoletja, ko mu je bil dodan stolp na severni strani.
Leta 1945 je bila notranjost predelana. V sklopu celotne podobe gradu je sodil
tudi grajski park. Po drugi svetovni vojni je bil v gradu sanatorij za pljučne
bolnike.
V letu 2008 je Mariborska univerza odprla nove prostore Fakultete za kmetijske in
biosistemske vede na prenovljenem gradu in prizidku. Fakulteta ima 20
predavalnic, pet učnih in 21 raziskovalnih laboratorijev. Fakulteta razpolaga s 400
hektarji zemljišč na območju s tisočletno zgodovino.
Slika 23: Grad Hompoš
Vir: http://www.fk.uni-mb.si/index.php?id=259
67
Dvorec Rogoza
Dvorec Rogoza je svojo sedanjo podobo dobil že v 19. stoletju. Srednjeveški
dvorec je bil središče posesti, ki je bila sprva deželnoknežja, vas sta že v 12.
stoletju dobila v dar vetrinjski in žički samostan. Dvorec se v prvotni obliki do
danes ni ohranil, vidno so le še preprosti profilirani okenski okviri.
V občini je veliko naravne in kulturne dediščine, ki pa ni v celoti izkoriščena.
Takšna dediščina lahko pomembno prispeva k razvoju turizma. V zadnjih letih so
te naravne in kulturne znamenitosti označili s tablami, ki usmerjajo obiskovalce.
Občina bi lahko postavila še kakšne dodatne table z informacijami, ki bi
obiskovalce seznanila s pomembnostjo določene znamenitosti. Različno urejene
kolesarske in pešpoti bi lahko te znamenitosti povezovale in tako povečale obisk
znamenitosti.
4.3. DRUŠTVA IN PRIREDITVE
V občini je kulturna dejavnost precej razvita. Kulturno-umetniška društva
vključujejo okoli 250 članov.
Kulturno-umetniško društvo Hoče ima Mešani pevski zbor, Tamburaško sekcijo
in Dramsko recitacijsko sekcijo. Kulturno-umetniško društvo Slivnica sestavljajo
predvsem pevci, v Orehovi vasi deluje Vokalna skupina Liguster. Zelo raznoliko
kulturno dejavnost gojijo v kulturno-umetniškem društvu Milke Zorec v Hotinji
vasi, kjer imajo dve folklorni skupini, odraslo in otroško, gledališko in recitacijsko
sekcijo ter ljudske godce in pevce, k društvu pa spada tudi knjižnica.
68
V Mladinskem kulturnem zaklonišču Hoče sodelujejo predvsem mladi, ki
prirejajo kulturne in glasbene prireditve, gledališke predstave, literarne večere in
likovne razstave. V pestro kulturno dogajanje v občini se vključuje tudi Katoliško
društvo doktorja Antona Murka.
Člani kulturno-umetniških društev s svojimi nastopi navdušujejo domače
občinstvo, nemalokrat tudi publiko v tujini. Uspešni so na številnih revijah in
tekmovanjih, sooblikujejo kulturni program ob različnih praznikih in drugih
priložnostih ter tako predstavljajo svoj kraj in domače kulturno izročilo
(http://www.hoce-slivnica.com/slo/Kultura.html).
V občini se odvijajo razni drugi dogodki, kot so ekološka tržnica pred kulturnim
domom, ki se odvija vsako soboto. Ponudba izdelkov okoliških kmetij je izredno
velika. Na voljo so vrtnine, mesni izdelki, mlečni izdelki, olja, sadje, meso in še
kaj. Tržnica je zelo obiskana, saj je osveščenost o pomenu ekoloških izdelkih
velika. Enkrat tedensko je na voljo tudi suha roba v središču Hoč, nasproti cerkve
sv. Jurija.
V občini je zelo razvita tudi športna dejavnost. V okviru občinske Športne zveze
deluje več kot 15 različnih društev in klubov. Med najuspešnejše in najbolj razvite
športne panoge v občini spadajo odbojka, nogomet, tenis, košarka, streljanje,
biatlon, konjeništvo in motokros. Na progi za motokros progi v Radizelu poteka
vsako leto tradicionalno mednarodno tekmovanje. Vedno si ga ogleda več tisoč
ljubiteljev te športne zvrsti, ki spodbujajo tudi domačina, državnega prvaka Saša
Kraglja. Med uspešne športnike v občini spadajo tudi odbojkarice in odbojkarji ter
nogometaši. Vrhunski športnik občine, biatlonec, udeleženec štirih olimpijad, je
Sašo Grajf. V občini organizirajo tudi vrsto športnih prireditev, ki so iz leta v leto
bolj obiskane. Med pomembnejšimi so mednarodno strelsko tekmovanje, shod
69
slovenske ženske odbojke, festival mini košarke ter kolesarjenje in tek na smučeh
po Pohorju (http://www.hoce-slivnica.com/slo/Sport.html). Pred ali v dvorani
kulturnega doma se odvija vsakotedenska telovadba. Telovadba je primerna tako
za mlajše kot starejše prebivalce in je pogosto obiskana.
Med znanejše prireditve v občini Hoče–Slivnica spada tudi Rečki pok. V Reki
pod Pohorjem je »pok« ali pležuh doma že dolga leta. Že v petdesetih letih so se
pojavila prva tekmovanja. Leta 1959 so organizirali tekmovanje v vožnji s »poki«,
ki je potekalo od Kaple do Rečnika. To je bila prva tekma s »poki«, ko so
domačini organizatorji prvič merili čas in na koncu razglasili zmagovalca.
Organizacija samega dogodka združuje številne ljudi. Večina dela kot je
pripravljanje proge in druge organizacijske oblike so opravljene prostovoljno.
Rečani si želijo ohraniti to tradicijo in jo nadaljevati. Domačinom je pomembno,
da to tradicijo ohranijo, saj je del njihove preteklosti in del kulturne dediščine
(http://www.hoce-slivnica.com/recki_pok/index.html).
Jurjevo je praznik pomladi in pomemben ljudski praznik. V občini že več let
poteka praznovanje Jurjevanje. Prireditev poteka pred kulturnim domom in v
njem. Pred domom poteka tradicionalen blagoslov konjev. Pestra je tudi ponudba
domačih dobrot iz ponudbe domačih pridelovalcev. V kulturnem domu poteka
osrednja proslava, kjer sodeluje veliko društev in skupin, kot so KUD Hoče,
Katoliško društvo dr. A. Murka Hoče, tamburaši, ljudske pevke, Samotarji. Po
zaključku proslave sledi tradicionalni hoški golaž in prosta zabava.
Tradicionalna je tudi prireditev ob občinskem prazniku. Teden prireditev ob
občinskem prazniku 2013 je:
70
Tabela 10: Prireditve ob občinskem prazniku leta 2013
Ponedeljek
20. 5. 2013
20.00
Turistično
društvo
Oreh
Meddruštvena
bowling tekma
Planetu Tuš
Maribor
Torek
21. 5. 2013
16.00
do
21.00
Strelsko
društvo
Franc Lešnik
Vuk
Razstava orožja
in strelske
opreme ter
streljanje z
zračno puško
Strelišče -
Strelsko društvo
Franc Lešnik
Vuk
Sreda
22. 5. 2013 16.00
DU
Orehova -
Hotinja vas
Šahovski turnir Prostori
DU Hotinja vas
Četrtek
23. 5. 2013
16.00
do
18.00
KO RK Orehova
-Hotinja vas
Humanitarna
akcija zbiranja
oblačil in obutve
Pred gasilskim
domom
Petek
24. 5. 2013
18.00
DU
Orehova -
Hotinja vas
Tekmovanje v
ruskem kegljanju
Brunarica na
gmajni
Petek
24. 5. 2013 18.00
Turistično
društvo Oreh Tekma v raftingu
Vaški ribnik
pri gasilskem
domu
Sobota
25. 5. 2013
9.00 -19.00
Turistično
društvo
Hotinja vas
Razstava ročnih
del in izdelkov
V dvorani
PGD
Hotinja vas
Sobota
25. 5. 2013 16.00
PGD
Hotinja vas
Meddruštveni
nogometni turnir Vaška gmajna
Sobota
25. 5. 2013 20.00
KUD Milke
Zorec
Koncert skupine
Atlas band (jazz
in blues) ob
zaključku
prireditev ob
krajevnem
prazniku
KC Hotinja vas
Nedelja
26. 5. 2013 9.00
Turistično
društvo
Oreh
Kolesarski trim
in pohod
Start -
Stara preša
Orehova vas Vir: http://www.hoce-slivnica.si/dogodki-in-prireditve/program-prireditev-ob-prazniku-ks-orehova-hotinja-vas-20.-do-26.-
5.-2013.html
Kulturna, športna, turistična, društva upokojencev in ostala društva v občini
Hoče–Slivnica so:
kulturno društvo Maribor – ženska komorna skupina Zarja,
kulturno društvo Slivnica,
kulturno-umetniško društvo Hoče,
kulturno-umetniško društvo Milke Zorec Hotinja vas,
71
katoliško društvo dr. Antona Murka,
vokalna skupina Liguster,
društvo upokojencev Hoče,
avto moto društvo Orehova vas,
avto moto društvo Pohorje,
balinarski klub Hoče,
košarkarski klub Slivnica,
strelsko društvo Franc Lešnik Vuk,
športno društvo Hoče,
športno društvo Rogoza,
odbojkarski klub Formis Rogoza – Miklavž,
športno društvo Slivnica,
teniški klub Hoče,
športno badmintonsko društvo Pohorje,
športno rekreacijsko vodno društvo Surf,
smučarski klub Pohorje,
letalsko društvo aeroklub Hoče – Slivnica,
kolesarsko društvo Kuščar kolesar,
taborniški rod 20 talcev Hoče,
Jeep club Pohorje,
turistično društvo Hotinja vas,
turistično društvo Oreh – Orehova vas,
turistično društvo Pohorje,
društvo upokojencev Hoče,
društvo upokojencev Orehova – Hotinja vas,
društvo upokojencev Rogoza,
društvo upokojencev Slivnica,
planinsko društvo »Skalca« Hoče–Slivnica,
združenje rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije,
športno novinarsko društvo – agencija Ultras Hoče,
društvo za družabne igre »Pagat« Hoče–Slivnica,
72
klub gojiteljev športnih golobov pismonoš »Poštar hoče«,
društvo žena občine Hoče–Slivnica,
čebelarsko društvo Rače,
čebelarsko društvo Alojz Greif Hoče,
krajevna organizacija Rdečega križa Hoče,
krajevna organizacija Rdečega Križa Orehova–Hotinja vas,
krajevna organizacija Rdečega Križa Slivnica,
krajevna organizacija Rdečega Križa Rogoza,
župnijski Karitas Hoče,
župnijski Karitas Slivnica.
4.4. TURISTIČNA INFRASTRUKTURA
V nasprotju s splošno infrastrukturo, ki ne nastaja zaradi turističnih potreb, je
turistična infrastruktura prav to. Turistična infrastruktura nastaja in obratuje prav
zaradi turističnih potreb. Razlikujemo objekte turistične infrastrukture in
superstrukture. Pod pojem turistična infrastruktura uvrščamo tudi splošno
infrastrukturo, ki je nastala zaradi vpliva turizma. To splošno infrastrukturo
pogojujejo povečane potrebe zaradi turističnega obiska. V to kategorijo spadajo
objekti in naprave za različne športne aktivnosti, kot so igrišča za nogomet, tenis,
odbojko, igralnice itd (Jeršič, 1985, str. 33–32).
Turistična infrastruktura v občini Hoče–Slivnica:
nogometno igrišče Rogoza,
nogometno igrišče Slivnica,
nogometno igrišče Zgornje Hoče,
igrišče za mali nogomet in rokomet Rogoza,
igrišče za mali nogomet in rokomet Hotinja vas,
73
odbojka na mivki Zgornje Hoče,
odbojka na mivki Slivnica,
odbojkarsko igrišče Hotinja vas,
košarkarsko igrišče Rogoza,
košarkarsko igrišče Hotinja vas,
tenis igrišča Spodnje Hoče,
proga za balinanje Spodnje Hoče,
tenis igrišča Slivnica,
športna dvorana Zgornje Hoče,
telovadnica OŠ Dušana Flisa Hoče,
telovadnica OŠ Franca Lešnika Vuka Slivnica,
številne sprehajalne in kolesarske poti,
motokros proga v Radizelu.
74
Slika 24: Karta turistične infrastrukture v občini Hoče–Slivnica
Vir: osnova karte: www.geopedia.si
Leta 2008 je občina uredila novo pešpot, imenovano Kotnikova pešpot, ki se
razteza na vznožju Pohorja in vključuje razne postojanke pri znamenitih objektih.
Pot sem prikazala tudi na karti.
75
Slika 25: Karta Kotnikove pešpoti
Vir: osnova karte: www.geopedia.si
Na Pohorju je speljana tudi prva gozdna učna pot na mariborskem gozdno-
gospodarskem območju. Med potjo se obiskovalci seznanijo z bogastvom
pohorskega gozda, njegovo rastjo, razvojem in pomenom ter delom gozdarjev.
Učna pot je bila speljana leta 1981 pod idejnim vodstvom dipl. ing. gozdarstva
Rozke Debevec–Lesjak, po kateri se pot tudi imenuje: Rozkina učna pot.
Pot vodi po stezi ali gozdni poti od zgornje postaje žičnice proti cerkvi sv.
Bolfenka, nato po severnem območju do razglednega stolpa, od koder se spusti na
južno stran proti Aparthotelu Pohorje in nato nazaj do Bolfenka. Za večje skupine
je omogočeno tudi strokovno vodstvo.
76
Slika 26: Rozkina učna pot
Vir: http://www.zgs.gov.si/fileadmin/zgs/main/img/OE/12Maribor/GUP/RozkinaPotZlozenka.pdf
4.5. TURISTIČNA SUPERSTRUKTURA
Pod turistično superstrukturo spadajo objekti namenjeni bivanju in prehranjevanju
turistov: gostišča, bari, vinotoči, kmečki turizmi. Poleg bivalnih objektov so
pomembne tudi razne pohodne, kolesarske in vinske poti (Jeršič, 1985, str. 33–
32).
Tabela 11: Gostišča in okrepčevalnice
Zap. št. Gostišče ali
okrepčevalnica Odgovorna oseba Naselje
1. Gostišče Bor Trstenjak Stanko Rogoza
2. Gostišče Malajner Peter Malajner Spodnje Hoče
77
3. Motel in gostišče
Divjak Marjetka Rožič Spodnje Hoče
4. Gostišče Lapizzeta Blanka Polajžar Spodnje Hoče
5. Picerija pri Siničevem
mlinu Gregor Frešer Zgornje Hoče
6. Gostišče Kobalej Slavica Kobalej Gajser Spodnje Hoče
7. Gostišče Milenium Mirko Kramberger Zgornje Hoče
8. Okrepčevalnica Blue
night Ivan Žamut Zgornje Hoče
9. Gostišče Rečnik Sonja Rečnik Zgornje Hoče
10. Gostišče Veronika Jože Klinc Slivniško Pohorje
11. Gostišče Lesjak Rafko Lesjak Orehova vas
12. Gostišče Zupanc Tadeja Zupanc Orehova vas
13. Pizzerija Lili Sanela Slanič Radizel
14. Gostišče Lobnik Jože Lobnik Orehova vas
Vir: http://www.hoce-slivnica.si/turizem/vodnik-po-obcini-hoce-slivnica.html
Tabela 12: Vinotoči in izletniške kmetije
Zap. št. Vinotoči in izletniške
kmetije Odgovorna oseba Naselje
1. Vinotoč Ortan Stojan Pemič Zgornje Hoče
2. Vinotoč Vrecl Bogomir Vrecl Zgornje Hoče
3. Izletniška kmetija
Šafarič Dragorad Šafarič Zgornje Hoče
4. Izletniška kmetija
Grašič Andrej Grašič Pivola
5. Izletniška kmetija
Ledinek Ferdinand Ledinek Pivola
6. Vinotoč Fajfar Darinka Fajfar Pivola
7. Turistična kmetija
Grašič - Gradišnik Alojz Grašič Hočko Pohorje
8. Vinotoč Šega Marija Šega Orehova vas
9. Izletniška kmetija
Mikuž Danilo Mikuž Orehova vas
Vir: http://www.hoce-slivnica.si/turizem/vodnik-po-obcini-hoce-slivnica.html
78
Tabela 13: Hoteli, apartmaji, penzioni, planinski domovi in koče
Zap. št. Penzioni, planinski
domovi in koče Odgovorna oseba
Naselje
1. Hotel Tisa Ivan Jurišič Hočko Pohorje
2. Planinska koča
Planinka Aleksander Janc
Slivniško
Pohorje
3. Penzion Pohorc Kočevar Vlado Hočko Pohorje
4. Penzion Martin
šc Pohorje d.o.o. Turjak Judita
Hočko Pohorje
5. Planinska koča Jelka Spesič Marta Hočko Pohorje
6. Planinski dom
Mariborska koča Vindiš Terezija
Slivniško Pohorje
7. Planinska koča
Andrejev dom Pajk Andrej Kamerički
Slivniško Pohorje
8. Dom Miloša Zidanška Marjan Štajmec Slivniško Pohorje
9. Turistična kmetija
Grašič Alojz Grašič
Hočko Pohorje
10. Hotel Bolfenk Vasja Ilešič Hočko Pohorje
11. Apartmajska hiša
Bolfenk Brigita Hat
Hočko Pohorje
12. Hotel Videc Ludvik Pustek Hočko Pohorje
13. Apartma Storžek Hočko Pohorje
14. Apartmaji Bona Hočko Pohorje
15. Aparthotel Pohorje Pogorevčnik Alenka Hočko Pohorje
16. Apartmaji Jurček Požar Irena Hočko Pohorje
17. Apartmajska hiša
Ruševec Križnič Ivo
Hočko Pohorje
Vir: http://www.hoce-slivnica.si/turizem/vodnik-po-obcini-hoce-slivnica.html
Apartmajsko naselje Bolfenk se nahaja na 1050 metrov nadmorske višine na
Pohorju, na področju Bolfenk, v središču zimsko-letnega turizma na vzhodnem
Pohorju. Naselje je dostopno z avtomobilom, gondolo ali avtobusom iz smeri
Hoč. K naselju spada 5 apartmajskih hiš, 2 hotela, 1 depadansa hotel in gorski
wellness center. Apartmajske hiše so značilne po svojem zunanjem izgledu, saj so
obdane z lesom in kamnom, opremljene so s skrbno izbranim interjerjem.
Apartmaji so na voljo za 2–12 oseb, vsaka hiša ima tudi shrambo za smuči. Hotel
Bolfenk ima 20 nadstandardnih sob. V hotelu je restavracija, a la carte
79
restavracija, sončna terasa, hotelska avla s kaminom, barom in kavarnico, shramba
za smuči, otroško previjalnico ter seminarska soba. Hotel je povezan z eno izmed
apartmajskih hiš in gorskim wellness centrom Bolfenk – Hišo dobrega počutja.
Pred hotelom je urejeno javno parkirišče. Drugi hotel v naselju je hotel Videc s
tremi zvezdicami. Hotel ima 28 sob in veliko seminarsko dvorano, ki sprejme 120
udeležencev in se po potrebi lahko pregradi na tri manjše dvorane oz. v
restavracijo. V zimskem času je hotel namenjen predvsem mladinskemu turizmu
in veččlanskim družinam, v poletnem času pa pričakuje predvsem športnike na
pripravah, kolesarje in družine. Od wellness centra Bolfenk – Hiše dobrega
počutja je oddaljen le 20 metrov in ima zagotovljeno parkirišče ter prostor za
smučarsko opremo in kolesa. Wellnes center Bolfenk se nahaja v treh sodobno
opremljenih etažah s prečudovitim razgledom na naravni pohorski ambient. V
Hiši dobrega počutja lahko turisti poskrbijo za sprostitev telesa in duha, koristijo
lahko bazene, savne in spa ter beauty in druge masažne programe
(http://www.pohorje.org/mariborsko-pohorje-poleti/hotel-bolfenk).
Slika 27: Apartmajsko naselje Bolfenk
Vir: lasten, 2013
Približno na 1000 metrov nadmorske višine se nahaja Penzion Martin s tremi
zvezdicami. Penzion ima restavracijo s točilnico in 22 ležišč v dvoposteljnih,
80
troposteljnih in družinskih štiriposteljnih sobah. Gostom je na razpolago parkirni
prostor. Penzion je bil leta 2007 popolnoma obnovljen in renoviran. Dostop do
penziona je mogoč z avtomobilom ali avtobusom iz smeri Hoč. V sklopu naselja
Martin je delavnica za lastno vzdrževanje koles, opremljena z vsem potrebnim
orodjem in pralnica koles. Kolesarska vas Martin je še posebej primerna za večje
skupine kolesarjev in organizacijo kolesarskih trening kampov
(http://www.pohorje.org/mariborsko-pohorje-poleti/penzion-martin).
4.5.1. ŠTEVILO LEŽIŠČ V OBDOBJU 1999–2012
Tabela 14: Število ležišč v obdobju 1999–2012
leto št. ležišč
1999 329
2000 319
2001 317
2002 452
2003 538
2004 676
2005 546
2006 656
2007 1111
2008 1100
2009 1158
2010 1230
2011 1219
2012 1167 Vir: letni pregled turizma, www.stat.si
81
Grafikon 7: Število ležišč v obdobju 1999-2012
Iz grafikona je razvidna stagnacija ležišč v prvih dveh letih analiziranega obdobja.
Leta 2001 se je število ležišč dvignilo in naraščalo do leta 2004. Turistična
zmogljivost se je povečala predvsem na račun ležišč v hotelih in apartmajih
Bolfenk, turističnega naselja, ki je bilo leta 2001 na novo zgrajeno na območju
Bolfenka na Pohorju. Med leti 2007 in 2008 število ležišč stagnira, nato proti letu
2010 raste in nato prične padati in doseže 1167 ležišč.
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
št. ležišč
82
4.5.2. ŠTEVILO LEŽIŠČ PO VRSTAH NAMESTITVENIH OBJEKTOV V
OBDOBJU 1999–2012
Tabela 11: Število ležišč po vrstah namestitvenih objektov od leta 1999–2009
leto hoteli penzioni
in moteli apartmaji
gostilne s
prenočišči,
prenočišča
domovi
in koče
drugi
gostinski
nastanitveni
objekti,
sobe
skupaj
1999 82 21 18 82 123 326
2000 82 85 17 44 91 319
2001 82 131 60 44 317
2002 95 240 73 44 452
2003 116 95 228 57 42 538
2004 116 175 328 57 676
2005 175 328 43 546
2006 60 80 473 43 656
2007 454 143 378 43 80 26 1124
2008 454 32 473 42 80 19 1100
2009 440 33 473 57 136 19 1158
Vir: letni pregled turizma,
Grafikon 8: Delež ležišč po vrstah namestitvenih objektov od leta 1999 do 2009
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
drugi gostinski nastanitveni objekti, sobe
domovi in koče
gostilne s prenočišči, prenočišča
apartmaji
penzioni in moteli
hoteli
83
Tabela 12: Število ležišč po vrstah namestitvenih objektov od leta 2010 do 2012
leto hoteli in podobni
nastanitveni objekti
ostali
nastanitveni
objekti
skupaj
2010 655 575 1230
2011 641 578 1219
2012 639 528 1167 Vir: www.stat.si
Grafikon 9: Delež ležišč po vrstah namestitvenih objektov od leta 2010 do 2012
Grafikona nam prikazujeta analizi ležišč po vrstah namestitvenih objektov v
obdobju 1999–2012. Ležišča v domovih in kočah se od leta 1999 do leta 2004
zmanjšujejo. Hkrati se v tem obdobju povečuje število ležišč v apartmajih in v
letih 2002, 2003, 2004, 2005 in 2006 v razmerju do ležišč drugih objektov zasede
najvišje mesto. V naslednjih letih mu konkurirajo ležišča v hotelih. Povedati
moram, da število ležišč apartmajev in hotelov največ pripada apartmajskemu
naselju Bolfenk, ki je močno povečalo kapaciteto ležišč v občini in posledično
povečalo turistične nočitve v občini. Pred izgraditvijo tega naselja so v občini
prevladovala ležišča počitniških in mladinskih domov ter planinskih koč.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2010 2011 2012
ostali namestitveni objekti
hoteli in podobni nastanitveni objekti
84
5. TURIZEM V OBČINI HOČE–SLIVNICA
Občina Hoče–Slivnica je zanimiva v svojem ravninskem in hribovskem delu
območja. Območje je bogato z naravno in kulturno dediščino, ki privablja tako
izletniške kot dopustniške turiste.
Pohorje so že v 19. stoletju obiskovali turisti, in sicer z religioznim motivom.
Romali so na Pohorje k cerkvi sv. Henriha na Pohorju. Prvi planinci in romarji so
prespali v cerkvi sv. Bolfenka, ki je bila tako rekoč prva planinska postojanka na
Pohorju. Na prehodu v 20. stoletje je urban način življenja in drugačen življenjski
slog človeka, ki je potreboval oddih in sprostitev v naravi, povzročil zanimanje za
Pohorje. Območje je postalo zanimivo za rekreacijo in počitek. Nastale so
planinske poti in prve planinske postojanke. Leta 1907 Ruška koča in za njo
Mariborska koča leta 1912. Sledile so ji še ostale. Na današnjem območju občine:
Železničarski planinski dom, Pohorski dom Miloša Zidanška, Zarja, Jelka in
Planinka. Zelo hitro se je razvil planinski turizem, ki so ga poleg širnih pohorskih
gozdov omogočile tudi na novo zgrajene planinske koče. Koče so planincem
omogočale prenočitev in prehrano ter tako podaljšale turistični obisk.
Turistični obisk se je močno povečal leta 1957, ko je bila zgrajena Pohorska
vzpenjača, ki je turiste popeljala iz Razvanja na Bellevue. Kasneje sta bila
zgrajena tudi hotela Bellevue in Areh. Leta 1999 je Športni center Pohorje pričel z
gradnjo turističnega naselja Bolfenk. Leta 2001 so na mestu, kjer je nekoč stal
Železničarski dom, odprli Aparthotel Pohorje. Leta 2005 je bil dom Zarja
spremenjen v hotel Zarja. Nočitvene kapacitete so se v zadnjih letih precej
povečale. Čeprav je zimska sezona najbolj obiskana, je tudi poletje kar zanimivo
za turiste. Turistična podjetja, ki so našla svoje tržne niše, se lepo polnijo tudi
izven zimske sezone (športni turizem in različna izobraževanja), manjši ponudniki
85
na Pohorju, predvsem planinske koče in domovi, kjer so težave na relaciji lastnik-
najemnik, so zelo obupani in mnogi razmišljajo tudi o prenehanju
(http://www.natreg.eu/pohorje/uploads/datoteke/2_7_2_3%20TURIZEM.pdf).
Območje je privlačno zaradi svojega podnebja, narave, gozdov, pestre rastlinske
in živalske vrste, ribnikov in različnih kulturnih znamenitosti. Turizem sicer ni
prevladujoča gospodarska panoga, vendar je pomemben del razvoja občine in
prepoznavnosti. Veliko naravnih in kulturnih znamenitosti ter dogodkov
omogočajo turizem skozi vse leto. Gradnja turističnega apartmajskega kompleksa
Bolfenk na Pohorju pa je k pospešenemu razvoju turizma še pripomogla.
Apartmajsko naselje Bolfenk z dodatnimi ponudbami in dogodki skrbi za
zadovoljstvo svojih obiskovalcev. Tako lahko družine obiščejo fun park, kjer
lahko otroci uživajo v snow tubingu, trampolinih, snežnem go-kartu, monster
rollerjih in xxl nogometu. V bližini se nahaja tudi Bolfenkova pravljična vasica, ki
otroke s pohorskimi pripovedkami in pohorskimi pravljičnimi bitji skozi igro in
domišljijo popelje v svet otroškega veselja. Vasica v naravi poleg ogleda nudi tudi
bogat animacijski program z različnimi delavnicami ter možnostmi izvedbe
piknika ali rojstnega dne (http://www.pohorje.org/mariborsko-pohorje-
poleti/bolfenkova-pravljicna-vasica).
Mlajši in starejši obiskovalci se lahko poizkusijo tudi v jahanju. Za tiste manj
izkušene obiskovalce in najmlajše je na voljo šola jahanja in jahanje v ogradi.
Izkušnejši jahači si lahko ogledajo in doživijo lepote pohorskih gozdov in jas iz
sedla. Za tiste, ki jim ni do jahanja, si lahko izlet privoščijo z udobno kočijo. Vse
jahalne poti potekajo po prečudovitih gozdih poteh, ki se vijejo po pohorskih
gozdovih, kjer so tako klima kot tereni idealni za rekreativno jahanje
(http://www.pohorje.org/mariborsko-pohorje-poleti/jahanje).
86
Neposredno ob naselju Bolfenk se nahaja energijska pot Bolfenk. Leta 2009 je
Športni center Pohorje v turistični vasici poleg bioterapije, s priznanim
terapevtom Tomislavom Brumcem, otvoril tudi energetsko pot z osmimi
zdravilnimi točkami. Biser ponudbe je še energizirana izvirska voda,
oplemenitena s posebnim postopkom iniciacije, ki je bila izvršena na glavnem
izviru vode. Glede na to, da so vedno bolj v trendu potovanja z motivi v skladu z
naraščajočo skrbjo za zdravje, je to odlična novost na Hočkem Pohorju. Ljudje
vedno večjo pozornost namenjajo zdravemu okolju, sprostitvi in uživanju
življenja. Namen poti je telesna in duševna sprostitev, čiščenje sedmih telesnih
energijskih centrov ali t.i. čaker, vzpodbuditev telesne energije ter celostne psiho-
fizične podobe. Priporočen čas poti je 70 minut. Pot deluje zdravilno po treh
obhodih. Obiskovalci morajo za obisk poti uporabiti zloženko z zemljevidom, ki
jo lahko kupijo na recepciji Bolfenka po ceni 1,00 EUR, na voljo je tudi na
internetni strani. Začetek energijske poti je v gozdičku pred hotelom Bolfenk, kjer
se nahajajo štiri zdravilne točke, katerih opisi so na označenih tablicah. Pot je
označena s tablami. Pot poteka skozi gozdiček, preko ceste, skozi gozd do cerkve
sv. Bolfenka, ob kateri kraljuje velika zdravilna bukev. Čiščenje se zaključi na
hrbtni strani cerkve z osmo točko popolnega čiščenja ali po Tomislavu Brumcu
tako imenovano točko sodobne higiene (http://www.pohorje.org/mariborsko-
pohorje-poleti/energetska-pot-bolfenk).
87
Slika 28: Zemljevid lokacij zdravilnih točk energijske poti na Pohorju
Vir: http://www.pohorje.org/mariborsko-pohorje-poleti/zemljevid-energijska-pot-bolfenk-pohorje
Na Pohorju je na voljo nordijska hoja z bazičnim inštruktorjem nordijske hoje in
izposojo pohodniških palic. Nordijska hoja je zelo priljubljen šport zlasti med
starejšimi. Vadba je lahko namenjena lažji rekreaciji, rehabilitaciji, treningu za
moč rok, ramen in mišic na nogah ali kondicijskemu treningu
(http://www.pohorje.org/mariborsko-pohorje-poleti/nordijska-hoja).
Veliko izletniških kmetij, vinotočev in planinskih koč ponuja domačo hrano.
Ljudje vedno večjo pozornost namenjajo tudi zdravi prehrani, polnovredni,
biološko pridelani hrani. Ekološka ozaveščenost je večja. Vsi ti ponudniki bi
lahko nadgradili in povečali svojo ponudbo prehrane in jo približali turistom kot
zdravo in kvalitetno. Kmetije bi se lahko povezale z apartmajskim naseljem
Bolfenk in tako povečale svojo prepoznavnost. Ob obisku hotela Bolfenk sem
med prospekti zasledila le eno turistično kmetijo Štern iz Frama. Zmanjševanje
povpraševanja po vodenih in organiziranih potovanjih pomeni več potovanja z
88
lastnimi sredstvi. Takšni prospekti in oglaševanja ter promocije pomembno
prispevajo k spoznavanju in obisku drugih naravnih in kulturnih znamenitosti.
V sodelovanju z vodilnimi partnerji, občino Ruše in občino Maribor ter ostalimi
so pripravili skupni projekt z naslovom Skupen model upravljanja zavarovanih
območij Kamenjak Pohorje (KaPo). Projekt se je zaključil marca 2008. V okviru
tega projekta je občina Hoče–Slivnica dobavila montažni predstavitveni pano z
nosilci za prospekte, na katerem so brošure, zloženke in druga publikacija o
Pohorju ter dva informacijska terminala, ki sta mobilne narave in na svoji
aplikaciji predstavljata občino ter celotno Pohorje (naravne in kulturne
znamenitosti, turistično in gostinsko ponudbo). Pano in informacijski terminal se
nahajata v knjižnici Hoče. Glede na to, da turisti le malokdaj zahajajo v knjižnico
na svojem izletu, bi predlagala premestitev informacijskega terminala skupaj s
predstavitvenim panojem na območje, kjer bo služil novim obiskovalcem.
Primeren prostor bi lahko bila trgovina v središču Hoč, kjer se veliko turistov
ustavi za nakup in nato nadaljuje pot na Pohorje. Drug informacijski terminal bi
lahko služil svojemu namenu v naselju Slivnica (http://www.hoce-
slivnica.si/turizem/projekt-kapo.html).
V občini se nahaja Kotnikova pešpot, ki je bila izvedena v projektu KaPo s
finančno pomočjo Evropske unije. Pot je dolga približno 12 kilometrov po
obronkih Pohorja. Za čas hoje so predvidene 3 ure.
Pohorje je zaradi razgibanega površja, gozdov in razglednih točk zelo zanimivo za
številne turiste. Glede na pestrost naravne in kulturne ponudbe, ki jo občina ima,
bi lahko uredili več pohodniških, kolesarskih in drugih poti. Več možnosti bi
pritegnilo več turistov in tudi zadovoljstvo in ponovna vrnitev turistov bi bila
večja. Že obstoječe ceste in poti bi lahko očistili, opremili z informacijskimi
89
tablami in klopmi za počitek. Novost bi bila tudi trim steza, ob kateri bi bile
postavljene različne priprave za vadbo in razgibavanje.
Asfaltirane ceste so primerne za cestno, gozdne za gozdno kolesarstvo.
Kolesarske poti potekajo mimo turističnih kmetij, ki bi poleg tradicionalne hrane
lahko razširile ponudbo na izposojo koles in kolesarskih rekvizitov. Kolesarjenje
je vse bolj priljubljen šport, zato bi se ureditev proge in dodatne informacijske
table ter smerokazi vsekakor obrestovali z večjim obiskom turistov.
K številnim turističnim privlačnostim, ki privabljajo mnoge turiste v prijazno
naravo Pohorja, vinogradov in turističnih kmetij, se je zadnji čas pridružila še
pestra ponudba turističnega ribolova. Vodni objekti v občini so nastali kot stranski
učinek kopanja gramoza, izsuševanja ali pa za potrebe namakanj. Ribolov je
možen v gramozni jami, ki leži ob avtocesti in ob cesti za letališče. Gramoznica se
napaja z dravsko podtalnico in vodami Pohorja. Prav tako je ribolov dovoljen v
ribnikih Slivnica, ki leži med Hočami in Slivnico, sredi pohorskega gozda. Ribnik
univerze v Hočah leži ob plantaži jablan na obrobju naselja v Zgornjih Hočah.
Zelo znana po ribolovu sta tudi hotinjska ribnika.
90
5.1. ANALIZA STACIONARNEGA TURISTIČNEGA PROMETA
V preglednicah in grafih so prikazani statistični podatki stacionarnega turističnega
obiska v občini Hoče Slivnica, od leta 1999 do 2011.
Analizirala sem naslednje statistične podatke:
- število gostov,
- število gostov po vrstah namestitvenih objektov,
- število nočitev,
- število nočitev po vrstah namestitvenih objektov,
- število nočitev po državah,
- število nočitev po mesecih.
Iz zbranih podatkov sem izračunala še povprečno dobo bivanja turistov.
5.1.1. ŠTEVILO TURISTOV V OBDOBJU 1999–2012
Tabela 15: Število turistov v obdobju 1999–2012
leto št.
turistov
1999 4412
2000 6129
2001 7248
2002 10707
2003 11128
2004 12129
2005 13934
2006 14654
2007 20184
2008 22982
2009 21385
2010 20632
2011 20013
2012 17638 Vir: letni pregled turizma, stat.si
91
Grafikon 10: Število turistov v občini Hoče–Slivnica od leta 1999 do 2012
Grafikon prikazuje predvsem naraščanje števila turistov. Stalno večanje števila
beležimo od leta 1999 do leta 2009. Leta 1999 je bilo 4412 turistov, leta 2009 pa
21385. Pomeni, da se je število turistov v desetletju povečalo za 16973 turistov.
Konstantno naraščanje števila turistov lahko pripišemo večjemu zanimanju in
prepoznavnosti občine ter hkrati večji turistični ponudbi. Leta 2009 je obiskanost
občine dosegla vrhunec, od tukaj naprej je začela padati. 21385 turistov v letu
2009 se je v treh letih zmanjšalo za 3747 turistov, tako je bilo leta 2012
zabeleženih 17638 turistov. Padec obiskanosti lahko skoraj da v največji meri
pripišemo splošni ekonomski krizi, ki se je v drugih evropskih državah pričela
2007 in naše kraje dosega nekaj let kasneje.
0
5000
10000
15000
20000
25000
št. turistov
92
5.1.2. ŠTEVILO TURISTOV PO VRSTAH NAMESTITVENIH OBJEKTOV V
OBDOBJU 1999–2012
Tabela 16: Število gostov po vrstah namestitvenih objektov od leta 1999–2009
leto hoteli
penzioni
in
moteli
apartmaji
gostilne s
prenočišči,
prenočišča
domovi
in koče
drugi
gostinski
nastanitveni
objekti, sobe
skupaj
1999 824 873 72 782 1861 4412
2000 1509 1549 180 304 2587 6129
2001 2681 3581 373 337 276 7248
2002 1689 4415 3814 446 343 10707
2003 2180 3148 5265 318 217 11128
2004 1828 4470 5450 297 84 12129
2005 1645 5381 6653 255 13934
2006 2687 3766 7927 270 4 14654
2007 9267 2231 7430 103 846 307 20184
2008 12346 1401 7159 277 1736 63 22982
2009 11963 399 5986 152 2870 15 21385
Vir: letni pregled turizma
Grafikon 11: Delež gostov po vrstah namestitvenih objektov od leta 1999 do 2009
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
drugi gostinski nastanitveni objekti, sobe
domovi in koče
gostilne s prenočišči, prenočišča
apartmaji
penzioni in moteli
hoteli
93
Tabela 17: Število gostov po vrstah namestitvenih objektov od leta 2010 do 2012
leto hoteli in podobni
nastanitveni objekti
ostali namestitveni
objekti skupaj
2010 10402 10230 20632
2011 9949 10064 20013
2012 9410 8228 17638 Vir: www. stat.si
Grafikon 12: Delež gostov po vrstah namestitvenih objektov od leta 2010 do 2012
Iz grafikonov lahko vidimo, da večina gostov v prvih letih prevladuje v penzionih
in motelih. Od leta 2001 do 2006 se povečuje število gostov v apartmajih
(Ruševec, Storžek, Bona, Jurček, Bolfenk), do leta 2011 se povečuje tudi število
gostov v hotelih (Tisa, Bolfenk, Videc). Razmerja med nastanitvenimi objekti so v
prikazanem obdobju različna. Medtem ko obiski v domovih (Andrejev dom, dom
Milana Zidanška) in kočah (Planinka, Jelka, Mariborska koča) v prvih dveh letih
očitno prevladujejo, se v naslednjih letih znižajo na minimum. Najmanj obiska v
vseh letih je zaslediti v gostilnah s prenočišči.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2010 2011 2012
ostali namestitveni objekti
hoteli in podobni nastanitveni objekti
94
5.1.5. ŠTEVILO NOČITEV V OBDOBJU 1999–2012
Tabela 18: Število nočitev od leta 1999 do 2012
leto št. nočitev
1999 15725
2000 19969
2001 22320
2002 36706
2004 44451
2005 51642
2006 57406
2007 67540
2008 76159
2009 72960
2010 68588
2011 65262
2012 61456 Vir: letni pregled turizma, www.stat.si
Grafikon 13: Število nočitev od leta 1999 do 2012
Število nočitev je podatek, ki nam prikazuje obseg turističnega prometa. V grafu
sem prikazala število nočitev tujih in domačih turistov skupaj, v letih od 1999 do
2012. V vseh letih od 1999 do 2008 lahko vidimo večanje te vrednosti. Od leta
2001 do 2008 vrednost strmo narašča, iz 22320 nočitev naraste na 76159 nočitev.
0
10000
20000
30000
40000
50000
60000
70000
80000
1999 2000 2001 2002 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
št. nočitev
95
Nočitve od tega leta naprej padajo, in sicer so v štirih letih padle za 14703
nočitev. Kakšne spremembe se v občini v tem času niso zgodile, tako da bi ta
padec k večjemu pripisala svetovni ekonomski krizi.
5.1.6. ŠTEVILO PRENOČITEV PO VRSTAH NAMESTITVENIH OBJEKTOV V
OBDOBJU 1999–2012
Tabela 19: Število prenočitev po vrstah namestitvenih objektov od leta 1999 do 2009
leto hoteli
penzioni
in
moteli
apartmaji
gostilne s
prenočišči,
prenočišča
domovi
in koče
drugi
gostinski
nastanitveni
objekti,
sobe
skupaj
1999 2874 3133 300 3470 5948 15725
2000 5489 6434 574 498 6974 19969
2001 7246 12541 1098 689 746 22320
2002 6189 14138 14767 829 783 36706
2003 7060 10949 19005 779 593 38386
2004 6683 15190 21793 583 202 44451
2005 5928 18059 27109 546 51642
2006 9064 14453 33407 478 4 57406
2007 26858 8779 28900 175 2497 331 67540
2008 37164 5549 27274 462 5630 80 76159
2009 37422 750 26576 214 7983 15 72960
Vir: letni pregled turizma
96
Grafikon 14: Delež prenočitev po vrstah namestitvenih objektov od leta 1999 do 2009
Tabela 20: Število nočitev po vrstah namestitvenih objektov od leta 2010 do 2012
leto hoteli in podobni
nastanitveni objekti
ostali nastanitveni
objekti skupaj
2010 31488 37100 68588
2011 30513 34749 65262
2012 31570 29886 61456 Vir: www.stat.si
Grafikon 15: Delež nočitev po vrstah namestitvenih objektov od leta 2010 do 2012
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
domovi in koče
drugi gostinski nastanitveni objekti, sobe
gostilne s prenočišči, prenočišča
apartmaji
penzioni in moteli
hoteli
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2010 2011 2012
ostali namestitveni objekti
hoteli in podobni nastanitveni objekti
97
Iz grafikona, ki prikazuje število nočitev po vrstah namestitvenih objektov, lahko
razberemo, da se je trend zelo spreminjal. Medtem ko so na začetku prikazanega
obdobja prevladovale prenočitve v domovih in kočah, se je število teh nočitev po
letu 2000 močno zmanjšalo. Leta 2011 po številu prenočitev prevladujejo
penzioni in moteli, v naslednjih letih se veča število nočitev v apartmajih, po letu
2005, ko je bilo najmanj nočitev v hotelih, se poveča tudi ta kategorija. Število
nočitev v hotelih se veča vse do leta 2009, ko je zabeleženih 37422 hotelskih
nočitev. V letih do 2012 je med hoteli in podobnimi namestitvenimi objekti
navedeno manjše število, kar bi lahko povezali z manjšim obiskom turistov
nasploh ter nizko povprečno dobo bivanja, saj je tudi skupno število obiskov
manjše. Povečano število nočitev v apartmajih in hotelih lahko povežemo z
izgraditvijo apartmajskega naselja Bolfenk leta 2001, kjer se poleg apartmajev
nahajata tudi dva hotela.
5.1.7. ŠTEVILO NOČITEV PO MESECIH LETA 2004 IN 2012
Tabela 21: Število nočitev po mesecih leta 2004 in 2012
mesec 2004 2012
jan 13797 13622
feb 8887 13597
mar 5256 5711
apr 884 1836
maj 680 1497
jun 873 2096
jul 1976 4639
avg 3753 2008
sep 903 2330
okt 1391 2506
nov 1290 6428
dec 4761 5186
Vir: www.stat.si
98
Grafikon 16: Število nočitev po mesecih leta 2004 in 2012
V tabeli in grafikonu sem primerjala mesečne nočitve v občini Hoče–Slivnica v
letu 2004 in 2012. Grafikon nam prikaže izraziti sezonski značaj bivanja gostov.
Največje število nočitev je zabeleženo predvsem pozimi in poleti. Glede na
sezonskost lahko sklepamo na prevladujoče turistične aktivnosti. V zimski sezoni,
ki traja nekje od novembra do februarja oziroma marca prevladuje smučanje, tek
na smučeh in ostali zimski športi. Pohorje je prepredeno z raznimi smučarskimi
progami in turistično infrastrukturo, tako je nočitev v tem delu leta največja leta
2004 kot leta 2012. V poletnem času, med junijem in avgustom lahko rečemo, da
prevladuje izletniški turizem brez nočitev. Leta 2004 je bilo največ nočitev
meseca januarja, 13797 nočitev, najmanj 870 nočitev so zabeležili za mesec maj.
Leta 2012 se največje število nočitev prav tako pojavlja v prvem mesecu, 13622
nočitev. Najmanj nočitev leta 2012 je prav tako meseca maja, 1497 nočitev. Kot
lahko vidimo, se viški nočitev v osmih letih niso spremenili, kar kaže na
sezonskost turizma. V teh letih se je povečalo število nočitev v vseh mesecih,
torej je več obiskovalcev občine skozi vse leto.
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
16000
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
2004
2012
99
5.1.8. ŠTEVILO NOČITEV PO DRŽAVAH LETA 2004 IN 2012
Tabela 22: Število nočitev po državah leta 2004 in 2012
Države 2004 2012
Avstrija 415 735
Belgija 59 48
Belorusija 20
Bolgarija 12 356
Bosna in Hercegovina 212 2067
Ciper
Črna gora 92
Češka republika 295 201
Danska 9 73
Estonija 177
Finska 62 30
Francija 338 424
Grčija 87 4
Hrvaška 8732 8204
Irska 16 28
Islandija 3 26
Italija 257 312
Latvija 4
Litva 231
Luksemburg 77
Madžarska 4303 6590
Malta
Makedonija 19 278
Nemčija 761 400
Nizozemska 266 337
Norveška 69 3
Poljska 208 1006
Portugalska 9
Romunija 56 116
Ruska federacija 256 123
Slovaška 67 78
Srbija 1486
Srbija in Črna gora 133
Španija 33 93
Švedska 260 228
Švica 90 51
Turčija 4
Ukrajina 154 1023
Združeno kraljestvo 157 44
Druge evropske države 114 341
Izrael 142
100
Japonska 252
Kitajska 175
Koreja
Druge azijske države 680
Kanada 328
ZDA 37 74
Druge države in ozemlja
Severne Amerike 95
Avstralija 22
Nove Zelandija 50 6
Druge države Oceanije 55
Južna Afrika
Druge afriške države 4
Brazilija
Druge države Južne in
Srednje Amerike
15
Druge neevropske države Vir: www.stat.si
101
Grafikon 17: Število nočitev po državah leta 2004 in 2012
Pri analizi nočitev po državah sem za primerjavo izbrala leti 2004 in 2012. Na
grafikonu v obeh letih 2004 in 2012 izstopata dve državi, ki sta naši sosednji
državi. To sta Hrvaška in Madžarska. Leta 2012 je bilo zabeleženih 8204 hrvaških
državljanov in 6590 madžarskih državljanov. Glavni razlog velikemu številu
nočitev naših vzhodnih in južnih sosedov je predvsem bližina in ponudba
rekreativnega smučanja in drugih zimskih športov na Pohorju. Glede na nizko
število tujih državljanov leta 2004 je v letu 2012 več nočitev opravila Bosna in
Hercegovina (2067 nočitev), Srbija (1486 nočitev), Ukrajina (1023 nočitev) in
Poljska (1006 nočitev).
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
9000
10000
Avs
trija
Bel
gija
Bel
oru
sija
Bo
lgar
ija
Bo
sna
in H
erce
govi
na
Cip
er
Črn
a go
ra
Češ
ka r
epu
blik
a
Dan
ska
Esto
nija
Fin
ska
Fran
cija
Grč
ija
Hrv
aška
Irsk
a
Isla
nd
ija
Ital
ija
Latv
ija
Litv
a
Luks
emb
urg
Mad
žars
ka
Mal
ta
Mak
edo
nija
Nem
čija
Niz
oze
msk
a
No
rveš
ka
Po
ljska
Po
rtu
gals
ka
Ro
mu
nija
Ru
ska
fed
erac
ija
Slo
vašk
a
Srb
ija
Srb
ija in
Črn
a go
ra
Špan
ija
Šved
ska
Švic
a
Turč
ija
Ukr
ajin
a
Zdru
žen
o k
ralje
stvo
Dru
ge e
vro
psk
e d
ržav
e
Izra
el
Jap
on
ska
Kit
ajsk
a
Ko
reja
Dru
ge a
zijs
ke d
ržav
e
Kan
ada
ZDA
Dru
ge d
ržav
e in
oze
mlja
Sev
ern
e A
mer
ike
Avs
tral
ija
No
ve Z
elan
dija
Dru
ge d
ržav
e O
cean
ije
Južn
a A
frik
a
Dru
ge a
friš
ke d
ržav
e
Bra
zilij
a
Dru
ge d
ržav
e Ju
žne
in S
red
nje
Am
erik
e
Dru
ge n
eevr
op
ske
drž
ave
2004
2012
102
5.1.9. POVPREČNA DOBA BIVANJA GOSTOV V OBDOBJU 1999–2012
Tabela 23: Povprečna doba bivanja gostov od leta 1999 do 2012
leto povprečna doba
bivanja (PDB)
1999 3,6
2000 3,3
2001 3,1
2002 3,4
2003 3,4
2004 3,7
2005 3,7
2006 3,9
2007 3,3
2008 3,3
2009 3,4
2010 3,3
2011 3,3
2012 3,5
Vir: letni pregled turizma, www.stat.si
Povprečna doba bivanja gostov v občini Hoče–Slivnica se skozi vso analizo
giblje okoli 3,5 dni. Glede na to, da se je število turistov z leti zviševalo bi lahko
pričakovali, da se bo tudi doba bivanja povečala, a temu ni tako. Povprečna doba
bivanja kaže na sposobnost zadovoljevanja turističnega kraja za zadovoljevanje
potreb in motivov turistov. Občina bi morala svoj turistični potencial mnogo bolje
izkoristiti, turistom ponuditi večjo ponudbo, da bi se turisti v občini zadržali dlje
časa. Pozornost bi morali posvetiti ne samo privabljanju turistov, ampak tudi
turistom, ki že gostujejo v občini in jim skušati ponuditi čim več turističnih
dejavnosti.
103
6. ANKETIRANJE TURISTOV
Anketa se nanaša na mnenje in zadovoljstvo turistov v občini Hoče–Slivnica.
Glede na analizo statističnih podatkov obiska turistov mesečno sem ugotovila, da
je turizem v občini sezonsko obarvan, zato sem se odločila za anketiranje v zimski
sezoni, ki je najbolj obiskana. Turistično naselje Bolfenk na Pohorju je dokaj novo
apartmajsko naselje in predstavlja večino prenočitvene kapacitete v občini. Zaradi
bližine smučišč in prelepe narave je zelo priljubljena točka počitnikovanja.
Vprašanja se nanašajo na njihovo zadovoljstvo, motiv dopustovanja in predloge
za izboljšanje. Vprašanja kot so spol, starost, država, zaposlitveni status in
količina zapravljenega denarja sem postavila na koncu, saj so turisti ob začetku
intervjuja veliko bolj skoncentrirani, na koncu pa se jim že mudi in so vprašanja
še čisto osnovna.
6.1. RAZISKOVALNI VZOREC
V raziskovalni vzorec je bilo zajetih 100 turistov, ki so meseca marca 2013
dopustovali v apartmajskem naselju Bolfenk na Pohorju. Anketirance sem izbrala
naključno, pogoj je bil starost nad 15 let.
6.2. NAČIN ZBIRANJA PODATKOV
Podatki so bili zbrani z intervjujem ali ustno anketo, kar spada med kvantitativne
tehnike zbiranja podatkov. Večina vprašanj je bila odprtega tipa. S tema dvema
metodoma in vprašanji odprtega tipa sem od turistov pridobila veliko mnenj in
predlogov.
104
6.3. NAČIN OBDELAVE PODATKOV
Podatki, ki sem jih pridobila z anketo in intervjujem, so bili obdelani s pomočjo
računalniškega programa Microsoft Office (Excel in Word).
6.4. REZULTATI
ANALIZA 1. VPRAŠANJA
Prvo vprašanje je bilo: Glavni motiv dopustovanja. Možnih je bilo sedem
odgovorov, in sicer: a) rekreacijske dejavnosti, b) ogled naravnih in kulturnih
znamenitosti, c) počitek in zabava, d) izobraževanje, e) obisk sorodnikov in
prijateljev, f) službeni obisk, g) drugo.
Tabela 24: Število anketirancev po glavnem motivu dopustovanja
glavni motiv
dopustovanja
število
rekreacijske dejavnosti 32
ogled naravnih in
kulturnih znamenitosti
3
počitek in zabava 54
izobraževanje 0
obisk sorodnikov in
prijateljev
5
službeni obisk 6
drugo 0
105
Grafikon 18: Delež anketirancev po glavnem motivu dopustovanja
Vir: anketiranje, 2013
Največ anketiranih turistov je kot svoj motiv za dopustovanje navedlo počitek in
zabavo (54%). Drugi najpogostejši motiv je rekreacijska dejavnost z 32 %
anketiranih. Na tretje mesto so turisti navedli kot motiv služben obisk, temu
sledijo še obisk prijateljev in sorodnikov z 5 % in ogled naravnih in kulturnih
znamenitosti s samo 3 %. Izobraževanja kot glavni motiv dopustovanja ni navedel
noben anketiranec.
Na osnovi analize tega vprašanja lahko vidimo, da je večina turistov prišla na
dopustovanje z namenom počitka in zabave ter rekreacije. Pohorje v zimski sezoni
s svojimi progami in idilično zasneženo naravo privabi veliko turistov. Poleg
smučarske infrastrukture Pohorje in sama občina Hoče–Slivnica ponuja veliko
naravnih in kulturnih zanimivosti, ki bi jih lahko vključili v oglede in izlete
turistov. Ob celodnevnem izletu se prileže tudi gurmanska pogostitev v kateri
izmed turističnih kmetij.
32%
3% 54%
0% 5%
6%
0% rekreacijske dejavnosti
ogled naravnih in kulturnih znamenitosti
počitek in zabava
izobraževanje
obisk sorodnikov in prijateljev
106
ANALIZA 2. VPRAŠANJA
Drugo vprašanje je bilo: Na dopustovanje sem prišel z/s. Možni so bili štirje
odgovori, in sicer: a) partnerjem, b) starši, c) prijatelji, d)sam.
Tabela 25: Število anketirancev po osebah, s katerimi dopustujejo
na dopustovanje sem prišel z/s število
partnerjem 59
starši 9
prijatelji 25
sam 7
Grafikon 19: Delež anketirancev po osebah, s katerimi dopustujejo
Vir: anketiranje, 2013
Največ anketiranih turistov je na dopustovanje prišlo s svojimi partnerji 59 %, kar
je skoraj polovica vseh anketiranih. Zelo veliko anketiranih je prišlo s svojimi
prijatelji, 25 %. V manjšini so anketirani dopustovali s starši (9 %) ali sami (7%).
59%
9%
25%
7%
partnerjem
starši
prijatelji
sam
107
Večina anketiranih je bilo na dopustovanju s partnerji in posledično z družino.
Vidimo lahko, da je v tem obdobju gostovalo tudi veliko prijateljev, večina mlajše
populacije.
ANALIZA 3. VPRAŠANJA
Tretje vprašanje je bilo: V katerem nočitvenem objektu ste nastanjeni? Na voljo je
bilo sedem odgovorov: a) hotel Bellevue, b) hotel Videc, c) hotel Bolfenk, d)
apartmaji Bolfenk, e) apartmaji Videc, f) hotel Tisa, g) drugo.
Tabela 26: Število anketirancev po nočitvenih objektih
nočitveni objekti število
hotel Bellevue 4
hotel Videc 18
hotel Bolfenk 24
apartmaji Bolfenk 39
apartmaji Videc 15
hotel Tisa 0
drugo 0
Grafikon 20: Delež anketirancev po nočitvenih objektih
Vir: anketiranje, 2013
4%
18%
24% 39%
15%
0% 0%
hotel Bellevue
hotel Videc
hotel Bolfenk
apartmaji Bolfenk
apartmaji Videc
hotel Tisa
drugo
108
Največ anketiranih turistov je nastanjenih v apartmajih Bolfenk, 39 %. Temu
nastanitvenem objektu sledi hotel Bolfenk s 24 %. Veliko anketiranih je prenočilo
tudi v hotelu Videc (18 %) ter apartmajih Videc (15 %). 4 % anketiranih je
odgovorilo z hotelom Bellevue, ki leži v bližini apartmajskega naselja Bolfenk.
Nič anketiranih ni bilo nastanjenih v hotelu Tisa ali drugih apartmajih, hotelih,
kočah in domovih.
Kot sem že povedala, je bila lokacija anketiranja v apartmajskem naselju Bolfenk,
ki spada pod občino Hoče–Slivnica. V tem naselju je glede na analizo ankete
največ zasedenih apartmajev, temu sledi hotel. Že pri analizi statističnih podatkov
turistične zmogljivosti in nočitve po vrstah nastanitvenih objektov je bilo opaziti
porast po letu 2001, ko so to naselje zgradili. Tako lahko tudi na podlagi analize
ankete vidimo, da je največ nočitev prav v teh vrstah nastanitvenih objektov.
ANALIZA 4. VPRAŠANJA
Četrto vprašanje se je glasilo: Koliko nočitev boste tukaj dopustovali? Možni so
bili štirje odgovori: a) 1–3 , b) 4–7 , c) 8–14 , d) več kot 15 .
Tabela 27: Število anketirancev po številu nočitvenega dopustovanja
število nočitev dopustovanja število
1–3 37
4–7 25
8–14 2
več kot 15 0
109
Grafikon 21: Delež anketirancev po številu dopustovanja
Vir: anketiranje, 2013
Na to vprašanje je največ anketiranih odgovorilo s prvim odgovorom, in sicer jih
največ prenoči 1–3 krat (58 %). S 39 % sledi odgovor 4–7 nočitev. Najmanj se
pojavlja odgovorov z 8–14 nočitvami. Več kot 15 nočitev ne opravi nobeden od
anketiranih.
Analizo ankete lahko spet povežemo z analizo statističnih podatkov, ker se je
izkazalo, da je povprečna doba bivanja turista med tremi in štirimi dnevi v vseh
analiziranih letih (1999 do 2012). Zaradi kratke dobe bivanja lahko sklepam, da
jim ponudimo premalo dejavnosti, ki bi turiste zadržale na dopustovanju več dni.
Glede na prečudovito okolico in veliko naravnih in kulturnih znamenitosti ter
turističnih kmetij bi lahko turiste poleg zimskih športov zadržali več dni, kar
pomeni tudi večje zadovoljevanje turističnih potreb in več dohodka, ki bi
omogočal nove turistične projekte. Zimsko sezono na Pohorju krajša tudi nižja
nadmorska višina, s tem višje temperature, kar pomeni manj smučarskih dni.
Snežno odejo skušajo podaljševati z umetnim zasneževanjem, vendar imajo
smučarji raje naravno snežno odejo. Sezona traja nekje od decembra do aprila. Na
dobo bivanja lahko vplivajo tudi neurejene smučarske proge, premajhno število
smučarskih prog in zastarele žičniške naprave.
58%
39%
3% 0%
1 do 3
4 do 7
8 do 14
več kot 15
110
ANALIZA 5. VPRAŠANJA
Peto vprašanje se glasi: Kolikokrat ste že dopustovali tukaj? Možni so bili štirje
odgovori, in sicer: a) tukaj sem prvič , b) 2–5 , c) 6–7 , d) več kot desetkrat .
Tabela 28: Število anketirancev po številu dopustovanja v tem kraju
število dopustovanja v tem kraju število
tukaj sem prvič 25
2–5 38
6–7 23
več kot desetkrat 14
Grafikon 22: Delež anketirancev po številu dopustovanja v tem kraju
Vir: anketiranje, 2013
Največ anketiranih je tukaj že bilo od dva do petkrat (38 %). Tukaj je bilo prvič
25 % anketirancev, odgovor s šest do devetkrat se nahaja na tretjem mestu s 23 %,
več kot desetkrat je bilo odgovorjenih 14 %.
Iz analize vprašanja lahko razberem, da se turisti radi vračajo, saj je tistih, ki so že
bili tukaj skupaj 75 %. Iz tega lahko sklepam, da so gostje zadovoljni in se bodo
25%
38%
23%
14%
tukaj sem prvič
2 do 5
6 do 9
več kot desetkrat
111
vrnili še v naslednjih letih. Zadovoljitev turističnih potreb je zelo pomembna, saj
le tako turizem uspeva na daljši rok in se razvija v pozitivni smeri z še več
obiskovalci in večjo turistično ponudbo. Uspeh turizma danes je naložba za
uspešno prihodnost.
ANALIZA 6. VPRAŠANJA
Šesto vprašanje se glasi: Kje se v času dopustovanja prehranjujete? Možni so bili
naslednji odgovori: a) v nastanitvenem objektu, b) v restavracijah, c) na turističnih
kmetijah, d) hrano pripravljamo sami.
Tabela 29: Število anketiranih po vrsti objekta prehranjevanja
vrsta objekta prehranjevanja število
v nastanitvenem objektu 34
v restavracijah 14
na turističnih kmetijah 4
hrano pripravljamo sami 48
Grafikon 23: Delež anketirancev po vrsti objekta prehranjevanja
Vir: anketiranje, 2013
34%
14%
4%
48%
v nastanitvenem objektu
v restavracijah
na turističnih kmetijah
hrano pripravljamo sami
112
Največ anketiranih si hrano pripravljajo sami (48 %). Na drugem mestu so
anketirani, ki se prehranjujejo v nastanitvenem objektu (34 %). 14 % se jih
prehranjuje v restavracijah, samo 4 % je obkrožilo odgovor c, na turističnih
kmetijah.
Pri analizi statističnih turističnih podatkov o številu nočitev, po vrstah
nastanitvenih objektov in pri analizi tretjega vprašanja ankete smo tudi pri tem
vprašanju prišli do podobnega odgovora. Že večletni statistični podatki kažejo, da
je največ nočitev v apartmajih. Analiza tretjega vprašanja nam kaže, da večina
anketiranih turistov gostuje v apartmajih in analiza tega vprašanja o kraju
prehranjevanja nam daje potrditev. Večina turistov se odloča za dopustovanje v
apartmajih, predvidevam, da zato, ker je takšno dopustovanje cenejše. Kljub temu
če se morda hrana ne pripravlja vsak dan, se obišče kakšna restavracija ali
turistična kmetija. Ponudba v bližnji okolici je velika, pri tem je pomembna
reklama in ponudba gostinskih lokalov.
ANALIZA 7. VPRAŠANJA
Sedmo vprašanje se glasi: Kaj bi pohvalili? Vprašanje je odprtega tipa in možnih
odgovorov nisem podala.
Največ anketiranih turistov jenavedlo:
- vse,
- vreme,
- opremljenost sob,
- hotel,
- apartma,
- hrano,
113
- osebje,
- domačine,
- smučarske proge in
- bližino smučarskih prog.
Večini anketiranih je bilo všeč vse in niso imeli drugih pripomb.
ANALIZA 8. VPRAŠANJA
Osmo vprašanje je bilo: Kaj vas moti? Tudi to vprašanje je odprtega tipa. Za to
sem se odločila, da bi dobila čim več informacij in jih tako s podanimi odgovori
ne bi zavedla.
Največ anketiranih turistov je na vprašanje, kaj jih moti navedlo:
- nič,
- vse je standardno,
- sneg ni nič posebnega,
- neprijazno osebje,
- premajhna izbira hrane,
- neurejene proge,
- neurejeno in neosvetljeno sankališče,
- neprilagodljivost osebja,
- premalo pospravljanja sob/apartmajev (samo dva krat na teden),
- nedosegljivost osebja,
- slabe ceste.
Pri tem vprašanju so več odgovarjali domači gostje in gostje hrvaškega rodu.
Predvidevam, da je bilo lažje razlagati v svojem jeziku kot gostom iz Madžarske
in drugih držav, s katerimi sem komunicirala v angleškem jeziku in tega niso
ravno obvladali. Tako, da so pri tem vprašanju navedeni predvsem odgovori
Slovencev in Hrvatov.
114
ANALIZA 9. VPRAŠANJA
Deveto vprašanje je bilo: Vaši predlogi za izboljšanje. Tukaj so anketiranci
navedli naslednje:
- več pešpoti,
- večje sankališče,
- zabave,
- v ceno bivanja vključene smučarske in wellness karte, ki bi bile tako ugodnejše,
- boljši sneg,
- bolj urejene smučarske proge,
- večja izbira hrane,
- vsakodnevno čiščenje apartmajev,
- ponudba enodnevnih izletov v okolici.
Tudi pri tem vprašanju so največ odgovarjali Hrvati in Slovenci, ki so imeli več
predlogov, tudi glede na to, kaj jih moti. Odgovori turistov bi v veliko pomoč
prišli pri napredovanju in izboljševanju turistične ponudbe.
ANALIZA 10. VPRAŠANJA
Deseto vprašanje je bilo: Ali boste ta kraj priporočali svojim prijateljem,
sorodnikom? Možna sta dva odgovora: a) da, b) ne.
Tabela : Število anketirancev po priporočilu kraja svojim prijateljem, sorodnikom
Tabela 30: Število anketirancev po priporočilu kraja svojim prijateljem, sorodnikom
priporočilo kraja drugim število
da 97
ne 3
115
Grafikon 24: Delež anketirancev po priporočilu kraja prijateljem, sorodnikom
Vir: anketiranje, 2013
Največ anketirancev je odgovorilo, da bodo kraj priporočili tudi svojim
prijateljem in sorodnikom. Teh je bilo kar 97 %. Tistih, ki ne bodo priporočali
dalje, je 3 %. To so verjetno tisti, ki so imeli o dopustovanju visoka pričakovanja,
ki se niso izpolnila.
ANALIZA 11. VPRAŠANJA
Enajsto vprašanje je bilo: Spol. Možna odgovora sta a) moški, b) ženski.
Tabela 31: Število anketiranih po spolu
spol število
Moški 57
Ženski 43
97%
3%
da
ne
116
Grafikon 25: Delež anketiranih po spolu
Vir: anketiranje, 2013
Na anketiranje oziroma intervju je odgovorilo 57 % moških in 43 % žensk. Večini
turistov se je mudilo na smučanje ali so se ravno izseljevali iz sob in niso imeli
časa, da bi odgovarjali, zato sem se morala zelo potruditi, da sem dobila
odgovore.
ANALIZA 12. VPRAŠANJA
Dvanajsto vprašanje je bilo: Starost. Možni so bili štirje odgovori: a) 15–24, b)
25–44, c) 45–64 in d) več kot 65 let.
Tabela 32: Število anketirancev po starosti
starost v letih število
15 -24 27
25–44 64
45–64 9
več kot 65 0
57%
43% moški
ženski
117
Grafikon 26: Delež anketirancev po starosti
Vir: anketiranje, 2013
Večina anketiranih turistov je bilo starih od 25 do 44 let (64 %). Sledijo jim
anketiranci s starostjo 15–24 let (27 %) ter anketiranci 45–64 let (9 %). Več kot
65 let ni imel noben anketirani. Prevladujejo torej turisti srednjih let. Prevladujoč
motiv za dopustovanje je počitek in zabava, ki bolj ustreza mlajši populaciji in
populaciji srednjih let kot starejši populaciji. Med prevladajočimi motivi je tudi
rekreacija, starejši pa bolj iščejo kakšne druge kraje dopustovanja, ki so
namenjeni sprostitvi.
ANALIZA 13. VPRAŠANJA
Trinajsto vprašanje je bilo: Država stalnega prebivališča. Večina turistov prihaja
iz sosednje Madžarske, veliko jih je bilo tudi iz Hrvaške in Slovenije. V manjšem
številu so se nahajali avstrijski turisti in turisti iz drugih evropskih držav. Večina
anketiranih je bilo Madžarov, ki zelo slabo govorijo angleški jezik tako, da je bilo
anketiranje oziroma intervjuvanje oteženo zaradi tujega jezika. Slovenci in Hrvati
so dajali izčrpnejše odgovore in tudi intervju je potekal lažje ter hitreje.
27%
64%
9%
0%
15 -24
25 – 44
45 – 64
več kot 65
118
ANALIZA 14. VPRAŠANJA
Štirinajsto vprašanje je bilo: Kakšen je vaš zaposlitveni status? Možni so bili štirje
odgovori: a) zaposlen, b) dijak/študent, c) upokojenec, d) nezaposlen.
Tabela 33: Število anketirancev po zaposlitvenem statusu
zaposlitveni status število
zaposlen 79
dijak/študent 16
upokojenec 1
nezaposlen 4
Grafikon 27: Delež anketirancev po zaposlitvenem statusu
Vir: anketiranje, 2013
Največ anketirancev je zaposlenih (79%). Sledijo jim dijaki ali študenti s 16 % in
nezaposleni s 14 %. Upokojencev je bilo najmanj (1 %).
Dopustovanje v zimski sezoni, kjer gre predvsem za smučarske aktivnosti, je
dražje kot dopustovanju drugje, kjer ni dodatnih stroškov smučarskih vozovnic.
Smučarske vozovnice so drage in se razlikujejo od kraja do kraja. Takšno
79%
16%
1% 4%
zaposlen
dijak/študent
upokojenec
nezaposlen
119
zaposlitveno strukturo sem pričakovala, saj je dopustovanje v veliki meri
povezano s finančnim zalogajem. Večina dijakov in študentov je verjetno prišla v
družbi svojih staršev ali prijateljev in si tako razdelila stroške dopustovanja in
smučanja.
ANALIZA 15. VPRAŠANJA
Petnajsto vprašanje je bilo: Koliko denarja boste po osebi porabili v času
dopustovanja? Možni so bili štirje odgovori: a) do 200 €, b) 201–400 €, c) 401–
600 € in d) več kot 601 €.
Tabela 34: Število anketirancev po porabi denarja na osebo
porabljen denar na osebo število
do 200 € 54
201–400 € 42
401–600 € 4
več kot 601 € 0
Grafikon 28: Delež anketirancev po porabi denarja na osebo
54%
42%
4% 0%
do 200 €
201 - 400 €
401 - 600 €
več kot 601 €
120
Odgovor do 200 € je zavzel prvo mesto s 54 %. Na drugem mestu je odgovor od
201 do 400 € z 42 %. Najmanjši delež ima odgovor od 401 do 600 € (4 %). Na
odgovor več kot 601 € ni odgovoril nihče.
Glede na to, da sem že v enem izmed prejšnjih vprašanj ugotovila, da večina
gostov ne bo prenočila več kot tri dni, je tudi analiza tega odgovora podala
primeren rezultat. Anketiranci v treh dneh dopustovanja nameravajo porabiti do
200 € na osebo. Tukaj je podana približna vrednost, ki jo anketiranci mislijo
porabiti. Predvidevana vrednost lahko variira od realne vrednosti na koncu
porabljenega denarja. Ob višjem številu nočitev bi se tudi vrednost porabljenega
denarja na osebo povečala.
121
7. SKLEP
Občina Hoče–Slivnica leži na severovzhodu države. Razprostira se med
Pohorjem in Dravskim poljem. Občinsko središče so Spodnje Hoče, ostala naselja
so še Bohova, Pivola, Zgornje Hoče, Hočko Pohorje, Slivniško Pohorje, Čreta,
Radizel, Slivnica, Orehova vas, Hotinja vas in Rogoza. Skupno površje obsega
5.411 ha, na katerem živi 11.048 prebivalcev. Občina ima zelo ugodno prometno
lego, saj skozi njo potega železnica, glavna cesta Maribor–Celje, glavna je tudi
cesta, ki vodi do smučarskih središč Bellveue in Areh. V občini se nahaja tudi
mednarodno letališče Edvarda Rusjana, ki trenutno ne služi turističnemu prometu,
saj ne obratuje.
V naravnogeografskem smislu občina predstavlja prehodno območje
subpanonskim in subalpskim območjem severovzhodne Slovenije. Ravnine so
prekrite z debelimi plastmi proda, peska in gline, kjer so se razvile rodovitne
kmetijske prsti, ki so zaradi prodnate podlage izpostavljene sušam. V preteklosti
je bilo kmetijstvo v občini zelo razvito, sčasoma so se pričele razvijati tudi druge
dejavnosti, med njimi tudi turizem.
Phorje so že v 19. stoletju obiskovali turisti, in sicer z religioznim motivom.
Romali so na Pohorje k cerkvi sv. Henriha na Pohorju. Prvi planinci in romarji so
prespali v cerkvi sv. Bolfenka, ki je bila nekoč prva planinska postojanka na
Pohorju. Na prehodu v 20. stoletje je Pohorje postalo zanimivo kot območje
rekreacije in sprostitve v naravi. Turistični obisk se je močno povečal leta1957, ko
je bila izgrajena Pohorska vzpenjača. Leta 1999 je Športni center Pohorje pričel z
gradnjo turističnega naselja Bolfenk, ki je močno povečal nočitveno kapaciteto
kot število nočitev.
Občina ima predvsem razvit zimski turizem, katerega glavni dejavnik je smučanje
in druge zimske športne aktivnosti. Drugi višek obiskovalcev je v poletnem času,
ko so na vrsti druge športne aktivnosti, kot so pohodništvo, jahanje, gorsko
kolesarjenje, pikniki, tenis, odbojka na mivki ipd. V tem delu leta prevladuje
izletniški turizem brez nočitev. Vendar občina skriva še mnogo naravnih in
122
kulturnih zanimivosti. Ugodno podnebje, dobra prometna lega in raznolika
pokrajina omogočajo turizem skozi vse leto. Športna infrastruktura je dobra
razvita in omogoča vse vrste rekreacij vsem občanom in potencialnim turistom.
Nočitvena zmogljivost je bila v preteklosti omejena na planinske koče in domove.
Z letom 2001 se je prenočitvena kapaciteta zelo povečala, saj je bil zgrajen
turistični kompleks Bolfenk. Od leta 1999 do 2012 se je število ležišč v hotelih
povečalo za kar 557 ležišč. Večje število ležišč je prineslo tudi večje število
gostov in tako se je turizem v občini povečal. Na žalost se je znižalo število
nočitev v planinskih kočah, katere lahko zaradi premajhnega zaslužka tudi
prenehajo s poslovanjem. Tako bi izgubili pomemben del turistične zgodovine
občine, ki so ga nadomestili modernejši nočitveni objekti.
Analize letnih podatkov stacionarnega turizma kažejo na vedno večji obisk občine
Hoče–Slivnica. Leta 1999 je občino obiskalo 4412 turistov Leta 2008 je bilo v
občini največje število turistov, kar 22982, nato pa se število postopoma
zmanjšuje. Zmanjševanje števila turistov bi lahko pripisala splošni gospodarski in
ekonoski krizi. S povečanjem nočitvene kapacitete z izgradnjo turističnega naselja
Bolfenk leta 2001, se je število obiskov turistov povečalo. Veliko je tudi turistov
iz tujih držav. Pohorje s svojimi smučišči najbolj privablja hrvaške in madžarske
turiste, saj jim predstavlja najbližje večje smučarsko središče. Leta 2012 je v
občini Hoče-Slivnica prenočilo 6590 madžarskih in 8204 hrvaških turistov.
Turiste najbolj privlačijo smučišča, zato je občina največ pozornosti namenila
smučarskemu turizmu. Največ nočitev se pojavlja v zimski sezoni. Leta 2012 je
bilo največ nočitev v mesecu januarju in sicer 13622 nočitev.
Največji dejavnik privlačevanja turistov v občino Hoče–Slivnica so smučišča na
Pohorju. Glede na to, da ima občina veliko naravne in kulturne dediščine, bi v
prihodnosti morali posvečati pozornost tudi ponudbi tega. Z raznimi ogledi
znamenitosti bi poleg večje turistične ponudbe povečali tudi prepoznavnost
občine kot destinacije z veliko izbiro turistične ponudbe. Že obstoječo turistično
ponudbo bi lahko nadgradili in tako tržili veliko več. Občina ponuja neokrnjeno
naravo, doživljanje narave ter možnost različnih športnih aktivnosti. Za razvoj
turizma skozi vse leto je potrebno ponuditi več. Razširiti je potrebno tudi
123
turistično superstrukturo, kot so razne planinske, kolesarske in učne poti.
Trenutno v občini obstaja premalo teh možnosti. Izračuni na podlagi statističnih
podatkov kažejo, da je povprečna doba bivanja turista 3,5 dni. Da bi povečali
dobo bivanja, je potrebno dvigniti nivo turistične ponudbe, povezali bi se lahko z
društvi, ki organizirajo prireditve in skrbijo za promocijo svojega kraja. Hoteli bi
se lahko povezali z vinotoči in izletniškimi kmetijami, ki lahko obiskovalcem
predstavijo pohorske jedi in odlično lokalno vino, turisti pa bi tudi prišli v stik s
prebivalci same občine in dogajanjem v samem kraju.
Potrdila sem tezo, da sta naravna in kulturna dediščina ključen dejavnik pri
razvoju turizma. V občini je veliko naravne in kulturne dediščine, ki pa ni v celoti
izkoriščena. Takšna dediščina lahko pomembno prispeva k razvoju turizma. V
zadnjih letih so te naravne in kulturne znamenitosti označili s tablami, ki
usmerjajo obiskovalce. Občina bi lahko postavila še kakšne dodatne table z
informacijami, ki bi obiskovalce seznanila s pomembnostjo določene
znamenitosti. Različno urejene kolesarske in pešpoti bi lahko te znamenitosti
povezovale in tako povečale obisk znamenitosti.
V občini Hoče–Slivnica je bolj izpostavljena naravna dediščina, ki jo nudi
Pohorje. Širni pašniki poleti se pozimi spremenijo v bele strmine, ki privabljajo
mnogo turistov. Smučarski turizem je tisti, ki ga občina najbolj izkorišča. Poleg
smučarskega se pojavlja tudi planinski in športno-rekreacijski turizem, ki
omogoča stik in sprostitev v naravi. Pohorje tako s svojimi naravnimi lepotami
pomembno prispeva k razvoju turizma v občini.
V občini je dejavnih veliko društev, ki organizirajo razne dogodke in prireditve.
Kljub večjemu številu prireditev, ki se odvijejo, pa dogodki ne privabljajo
turistov. K povečanemu številu obiskov in razširitvi turistične ponudbe bi
zagotovo prispevala večja promocija dogodkov in povezovanje turističnega
naselja na Pohorju, kjer se giblje največ turistov, z ostalimi območji občine.
Z izvedbo ankete v turističnem naselju Bolfenk sem ugotovila, da je največ
turistov na dopustovanje prišlo zaradi počitka in zabave ter rekreacijskih
dejavnosti. Največ jih je gostovalo v apartmajih Bolfenk, kamor so prišli s
124
partnerji ali prijatelji. Veliko, kar 38 %, jih je bilo tukaj več kot dvakrat in manj
kot petkrat. Lahko sklepam, da občina s svojo turistično ponudbo in neokrnjeno
naravo privablja goste, da se ponovno vrnejo. Večina obiskovalcev si hrano
pripravi sama. Takšno prehranjevanje je cenovno najugodnejše, vendar bi ob
raznoliki ponudbi hrane okoliških turističnih kmetij nedvomno obiskali tudi eno
izmed njih. Pri navedbah obiskovalcev, kaj jih na dopustovanju moti, je bilo
največ odgovorov nič. Kar je tudi zelo vzpodbudno. Z drugimi odgovori kot so
neprijazno osebje, premajhna izbira hrane, neprilagodljivost osebja, premalo
pospravljanja sob, bi lahko turistični ponudniki z enostavno anonimno anketo ob
koncu gostovanja prišli do realnih podatkov o zadovoljstvu gostov in tako lahko
negativnosti izboljšali.
Za občino je pomembno, da pozna svoje prednosti in slabosti ter priložnosti in
nevarnosti. S SWOT analizo (strenghts, weaknesses, opportunities, treats) sem
tudi sama analizirala turizem v občini Hoče–Slivnica. Prednosti se nanašajo na
dejavnike, ki pozitivno vplivajo na dosego določenega cilja. Predstavlja nekaj
boljšega od konkurence in pomembno strateško prednost. Slabosti pa
predstavljajo šibko stran, katero bi morali izboljšati. Priložnosti omogočajo, da še
boljše izkoristimo svoje prednosti. Nevarnosti predstavljajo tisti negativni vpliv,
na katerega ne moremo vplivati, lahko pa izdelamo strategijo, kako odreagirati, če
se ta nevarnost uresniči.
125
Tabela 35: SWOT analiza - prednosti in slabosti
PREDNOSTI SLABOSTI
Opremljenost z oskrbnimi in
storitvenimi dejavnostmi
Primernost za zimske športe in druge
oblike rekreacije
Ugodna klima
Kolesarske in pohodniške poti
Učna pot
Planinske koče in domovi
Kakovostne nastanitvene kapacitete
Specifična kulinarična ponudba
Vinotoči z odlično kakovostjo vin
Dobra dostopnost
Bližina mesta Maribor
Izgrajena športna in rekreacijska
infrastruktura
Ni povezanosti med malimi in
velikimi turističnimi ponudniki
Turistične informacije v občini so
slabo dostopne
Neurejenost planinskih koč
Divja odlagališča
Premalo ekoloških kmetij
Slaba cestna infrastrukturna povezava
Premalo tradicionalnih prireditev
Pomanjkljiva oskrba z lokalnimi
produkti in promocijo
Premalo poudarjanje tradicionalnih
jedi
Vir: lasten, 2013
Tabela 36: SWOT analiza - priložnosti in nevarnosti
PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI
Razvoj eko in bio turizma
Regijski park Pohorje
Moderno je aktivno preživljati čas v
naravi
Velik interes za športne prireditve
Trend sprostitve v naravi
Raznolika ponudba naravne in
kulturne dediščine
Večji interes in vlaganje v turistični
razvoj
Možnost uporabe naravnih materialov
za gradnjo turističnih objektov
Lega (prvo večje smučarsko središče
hrvaškim in madžarskim državljanom)
Povečanje obremenitve na okolje
Uničenje naravnih in kulturnih
znamenitosti
Onesnaževanje okolja
Premajhna zavest občanov o pomenu
turizma
Bližina konkurence
Klimatske spremembe
Pešanje kupne moči ljudi
Vir: lasten, 2013
126
LITERATURA
Fridl, J. (2001). Slovenija: pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Jeršič, M. (1990). Osnove turizma. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Jeršič, M. (1992). Turistična geografija. Ljubljana: Državna založba
Slovenije.
Ogrin, D. Plut, D. (2009). Aplikativna fizična geografija Slovenije.
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Planina, J. (1995). Uvod v turizem. Portorož: Visoka šola za hotelirstvo in
turizem.
Pogačnik, A. (1992). Urejanje prostora in varstvo okolja. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Radovanovič, S. (2010). Vodnik po Pohorju. Maribor: Ostroga.
Zorko, D. (1999). Uvod v turizem: učbenik za srednje šole. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Žnidarič, M. (2001). Zbornik občine Miklavž na Dravskem polju. Miklavž
na Dravskem polju: Občina.
VIRI Pridobljeni meseca aprila in maja 2013:
www. gis.arso.gov.si/atlasokolja/
www.dars.siwww.bpi.si
www.vprostoru.si
www.hoce-slivnica.si
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/botanicni-vrt.html
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/pohorske-bukve.html
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/martinskovi-tisi.html
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/berledinova-tisa.html
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/krjancova-lipa.html
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/vaska-lipa-v-hotinji-vasi.html
127
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/trbisova-jelka.html
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/hotinja-vas-lipi-na-polju.html
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/drevored-pri-slivniskem-
gradu.html
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/domadenikov-domaci-
kostanj.html
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/dolarjev-domaci-kostanj.html
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/slivniski-ribniki.html
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/ribnik-v-hotinji-vasi.html
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/slap-skalca.html
http://www.hoce-slivnica.si/naravne-znamenitosti/lipov-drevored.html
http://www.hoce-slivnica.si/kulturne-znamenitosti/hocka-kripta.html
http://www.hoce-slivnica.si/kulturne-znamenitosti/cerkve.html
http://www.hoce-slivnica.si/kulturne-znamenitosti/kapele-in-gradovi.html
http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5Catachments_1%5C2012
%5CArheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_14711.pdf
http://www.hoce-slivnica.com/recki_pok/index.html
http://www.hoce-slivnica.com/slo/Kultura.html
http://www.hoce-slivnica.com/slo/Sport.html
http://www.slovenia.info/?planinske_poti=3212&lng=2
http://www.pohorje.org/mariborsko-pohorje-poleti/zemljevid-energijska-pot-
bolfenk-pohorje
http://www.pohorje.org/mariborsko-pohorje-poleti/bolfenkova-pravljicna-vasica
http://www.pohorje.org/mariborsko-pohorje-poleti/energetska-pot-bolfenk
http://www.pohorje.org/mariborsko-pohorje-poleti/penzion-martin
http://www.pohorje.org/mariborsko-pohorje-poleti/jahanje
http://www.pohorje.org/mariborsko-pohorje-poleti/nordijska-hoja
http://www.hoce-slivnica.si/turizem/projekt-kapo.html
http://maribor-pohorje.si/arheoloska-pot-po-mariboru-z-okolico.aspx
http://www.fk.uni-mb.si/index.php?id=259
http://www.natreg.eu/pohorje/uploads/datoteke/2_7_2_3%20TURIZEM.pdf
128
http://www.zgs.gov.si/fileadmin/zgs/main/img/OE/12Maribor/GUP/RozkinaPotZl
ozenka.pdf
PRILOGE:
- PRILOGA 1 - ANKETNI VPRAŠALNIK
- PRILOGA 2 - QUESTIONNAIRE
129
PRILOGA 1 - ANKETNI VPRAŠALNIK
Vljudno Vas prosim, da rešite anketni vprašalnik o turizmu v občini Hoče-
Slivnica. Rezultati ankete bodo pomagali priti do želenih raziskav. Rezultati bodo
uporabljeni izključno za znanstveno-raziskovalne namene. Za odgovore je
zagotovljena popolna anonimnost.
1. Glavni motiv dopustovanja:
a) rekreacijske dejavnosti
b) ogled naravnih in kulturnih znamenitosti
c) počitek in zabava
d) izobraževanje
e) obisk sorodnikov in prijateljev
f) službeni obisk
g) drugo: ___________________________
2. Na dopustovanje sem prišel z/s:
a) partnerjem
b) starši
c) prijatelji
d) sam
3. V katerem nočitvenem objektu ste nastanjeni?
a) hotel Bellevue
b) hotel Videc
c) hotel Bolfenk
d) apartmaji Bolfenk
e) apartmaji Videc
f) hotel Tisa
g) drugo: ___________________________________
4. Koliko nočitev boste tukaj dopustovali?
a) 1–3
b) 4–7
c) 8–14
d) več kot 15
5. Kolikokrat ste že dopustovali tukaj?
a) tukaj sem prvič
b) 2–5
c) 6–9
d) več kot desetkrat
130
6. Kje se v času dopustovanja prehranjujete?
a) v nastanitvenem objektu
b) v restavracijah
c) na turističnih kmetijah
d) hrano pripravljamo sami
7. Kaj bi pohvalili?
____________________________________________________________
8. Kaj vas moti?
____________________________________________________________
9. Vaši predlogi za izboljšanje:
____________________________________________________________
10. Ali se boste na ta kraj priporočali svojim prijateljem, sorodnikom?
a) da
b) ne, ker:
______________________________________________________
11. Spol: Moški Ženska
12. Starost:
a) 15–24
b) 25–44
c) 45–64
d) več kot 64
13. Država stalnega prebivališča:_____________________
14. Kakšen je Vaš zaposlitveni status?
a) zaposlen
b) dijak/študent
c) upokojenec
e) nezaposlen
15. Koliko denarja boste po osebi porabili v času dopustovanja?
a) do 200 €
b) 201–400 €
c) 401–600 €
d) več kot 600 €
Hvala za sodelovanje!
131
PRILOGA 2 - Questionnaire
I kindly ask you to fill in the questionnaire about tourism in the municipality of
Hoče-Slivnica. The results of this survey will help me to get the desired research.
The data will serve exclusively for scientific research purposes. The answers will
be completely anonymous.
What is your main motive for holiday here?
a) recreational activities
b) view of natural and cultural attractions
c) rest and entertainment
d) education
e) visiting relatives and friends
f) other: ___________________________
On my vacation I came with:
b) partner
c) parents
d) friends
e) by myself
In which accommodation facility are you staying?
a) hotel Bellevue
b) hotel Videc
c) hotel Bolfenk
d) apartments Bolfenk
e) hotel Tisa
f) guest house Veronika
g) Other: ___________________________________
Number of overnight stays?
a) 1–3
b) 4–7
c) 8–14
d) more than 15
How many times have you been on holiday here?
a) I am here for the first time
b) 2–5
c) 6–9
d) more than 10 times
Where are you eating at the time of your holiday?
a) in an accommodation facility
b) in restaurants
c) at a tourist farm
132
d) I prepare my own meals
What do you like here?
__________________________________________________________________
What bothers you?
__________________________________________________________________
Your suggestions for improvement:
__________________________________________________________________
Are you going to recommend this place to your friends, relatives?
a) yes
b) no, because: ___________________________________
Sex: Male Fimale
Age:
a) 15–24
b) 25–44
c) 45–64
d) more than 64
Country of residence: _____________________
What is your employment status?
a) employed or self-employed
b) student or person in education
c) retired
a) unemployed
How much money will you spend per person during the holiday?
a) up to 200 €
b) 201–400€
c) 401–600 €
d) more than 600 €
Thank you for your cooperation!
