OBIČAJI, ŠEGE IN NAVADE V NAŠEM KRAJU

1. ŽETEV, MLATITEV

Žetev pšenice, ovsa, ječmena in drugih žitaric ni bila tako enostavna kot danes,

saj ni bilo strojev. Vse so morali delati ročno. Žele so le ženske, ki so ponekod

postale žanjice že pri 15 letih.

2. LIČKANJE KORUZE

V dolgih zimskih večerih je kmet povabil

družino in sosede k ličkanju koruze. Včasih se

je skupaj zbrala cela vas. Hodili so od kmetije

do kmetije. Vsaka kmetija je pripravila pijačo

in jedačo. Bilo je veliko smeha. Zbrana družba

je sedela v krogu, ličkala koruzo in pela

ljudske pesmi. Vmes je kdo povedal kakšno

zgodbo ali šalo. Ko je bila koruza oličkana, so

jo pripravili za sušenje.

3. POZVAČIN

V starih časih so pozvačini vabili na poroko. Našemljeni so bili s peresi in

pisanimi trakovi po nekoliko dvignjenem klobuku. Preko ramen je ogrnjen s prtom

ali brisačo (v starih časih je bila lanena), ki je prav tako okrašena s pisanimi

trakovi in cvetjem. Pod kolenom ima obešene zvončke, da se ga sliši že na daleč.

Njegov nepogrešljiv pripomoček je sekira z ježevko. Za primer žeje ima pri sebi

tudi napolnjeno čuturo, v kateri je vino ali špricer.

Običajno sta skupaj dva pozvačina, eden z ženinove in drugi z nevestine strani.

Na poroko pa prideta vabit skupaj. Posebno vlogo ima tudi na dan poroke, ko

svate pričaka pred cerkvijo.

4. KRAŠENJE CERKVE

Ko so razni prazniki, se ženske odločijo splesti vence, katere bodo obesile v

cerkvi. V gozdu si naberejo zelenje, (meteke) s katerimi potem okrasijo cerkev.

5. BOROVO GOSTÜVANJE

Če se v pustnem času ali ženitvenih dneh ni nihče v vasi poročil, imajo vaščani v

Prekmurju pravico do ’’služenja’’ borovega gostüvanja. Gre za poroko z borom,

množično prireditev, kjer sodeluje cela vas in je hkrati spektakularna oblika

ljudske igre s pripravljenimi besedili in natančno določenimi vlogami likov. Pri

gostüvanju sodelujejo: sneja oz. borova sneja, mladoženec, oče in mati, starešina

in starešica, posvarbice in drüžbani, pozvačin in turbaš. Svatbeno poroko

spremljajo maske, katerih glavna vloga je služenje denarja na poti v gozd.

6. KOLINE

Pozimi so se najbolj veselili kolin. Iz svežega prašičjega (gujčekovega ) mesa so

naredili krvavice, klobase in sušili meso za veliko noč. Iz svinjskih kosti so takoj

po kolinah skuhali ’’bujto repo’’. Na prašiča so položili slamo in ga ’’smudijli’’. Po

tem so otroci rade volje zajahali na prašiča. To jim je bilo v veselje. Iz ’’špeja’’ so

izdelovali zaseko po prekmursko »zabil«. Ko so zaseko dajali v čeber so med njo

dali meso in klobase. V črevesa so dajali kašo (ajdova, prosena, krvava) in tako so

nastale krvavice.

7. ŠEGE IN NAVADE V DANAŠNJEM ČASU

V današnjem času živi še pozvačin, katerega izdelujejo samo nekatere žene. Za

’’proščenje’’ še vedno pletejo vence iz ’’metekov’’, katere naberejo v gozdu. Nato

vence obesijo v cerkvi. Za cvetno nedeljo še vedno pletejo butare. Te butare so

iz zelenja in cvetja. V cerkev jih prinesejo k blagoslovu. Možje iz vsake ulice

naredijo priročno kapelico, pri kateri položijo preprogo in jo okrasijo z rožami.

Pri procesiji deklice mečejo cvetje.