Nevidna roka št. 1 leto 1 november 1997

Interno glasilo učiteljev ekonomije srednjih šol

Uvodnik o poskusni številki, na katero smo prejeli pozitivne odmeve, je

pred vami prva številka Nevidne roke.

Za nami je ponovno generacija maturantov, za katero smo se vsi učitelji trudili, da bi jim vse skrivnosti ekonomije obrazloži na njim najprimernejši način. Glede na to da smo ljudje različni, tako dijaki kot učitelji, je potrebno kar veliko ustvarjalnosti in domiselnosti za dosego zastavljenih ciljev. In potem z veliko zaskrbljenostjo čakamo rezultate mature, da ugotovimo, ali so bili maturantje uspešni kot smo pričakovali, oziroma kako se je izteklo dijakom, ki so že pri pouku imeli težave. Najbrž se tudi vam dogaja, da se v vsaki generaciji pojavi kdo od slabših dijakov, ki nas na maturi preseneti (pogosto še sam sebe) in kdo, ki nas je s svojim znanjem razveseljeval med letom, pa je odpovedal na maturitetnem preizkusu. Potem se sprašujemo, kaj bi lahko spremenili, kaj drugače povedali, razložili, utrjevali,…. In zopet smo polni idej vstopili v novo šolsko leto, s starimi preizkušenimi ali na novo zaiskrenimi.

Kako nam uspeva?

Na naslednjih straneh imate priložnost, da dobre metode in ideje pošljete v »deveto vas« in da dobre ideje obogatite z novimi spoznanji kolegov. No, saj tisto poznamo: »Več glav,….«

V prvi redni številki smo vam pripravili primer pristopa k razlagi poglavij iz sodobnega tržnega gospodarstva. Dodala sem primer delovnih listov, za katere sem preteklo šolsko leto prejela drugo nagrado inovator leta. Za naše glasilo mi je uspelo pridobiti kolegico Dolores Funčič, profesorico gospodarskega poslovanja, ki je prikazala svoje delo pri predmetu , s čimer bi želela povabiti tudi ostale učitelje ekonomskih predmetov k sodelovanju, saj se bomo le tako skupaj bogatili in dopolnjevali. Torej dragi kolegi, pokažite glasilo ostalim učiteljem ekonomskih predmetov na šoli in povabite jih k sodelovanju.

S koordinatorjem študijske skupine g. Adijem Sovincem z Zavoda za šolstvo sva dogovorjena, da se bo primerno obsežna objava v našem glasilu upoštevala kot prispevek na študijski skupini in se s tremi obiski študijske skupine ovrednotil z eno točko, veljavno za napredovanje učiteljev v nazive. O tem pripravljamo nekoliko več za naslednjo številko, zato naj vas že sedaj povabim k sodelovanju s predlogi in pripombami.

Ravno tako vas vabim, da se oglasite s svojimi prispevki, pa tudi kakšnih

kritik bi bili veseli. V kolikor imate pripombe na določen pristop k podajanju snovi se, prosim, oglasite.

Seveda številka ne bi bila popolna brez podatkov, ki jih bolj ali manj uspemo uloviti iz dnevnega časopisja. Nova je rubrika kratkih vesti, za katero vabim vse kolege, da prispevajo svojo notičko.

VIKTORIJA SULČIČ

Preberite: 1 Uvodnik 2 Razvoj sodobnega tržnega

gospodarstva 4 Povzetek sodobnega tržnega

gospodarstva (9. in 10.poglavje) 5 Še en pogled na sodobno tržno

gospodarstvo 7 Delovni listi za ekonomijo

11 Projektno delo 12 Na kratko 13 Dobro je vedeti

P

2 Nevidna roka

Razvoj sodobnega tržnega gospodarstva Poglavje o sodobnem tržnem gospodarstvu je tako zanimivo, tako aktualno, tako pomembno, pa vendar tako nepregledno predstavljeno slovenskemu srednješolcu. Učitelji si nenehno prizadevamo, da bi učno snov približali dijakom, jim vzbudili zanimanje in olajšali razumevanje, s tem pa jih motivirali za učenje. Vsi vemo, da je za trajnost znanja bistveno sistematiziranje spoznanj in »urejenost« podatkov, ki jih nosimo v naših glavah. V preteklih letih sem preizkusila nekaj načinov podajanja snovi iz tega poglavja. Najboljše rezultate sem dosegla z obravnavo poglavja po tematskih sklopih: ♦ Periodizacija gospodarskega razvoja ♦ Gospodarski sistemi v razvoju ♦ Tržno gospodarstvo: zgodovinski pogoji za

nastanek, ekonomsko bistvo ♦ Proizvodno-tehnološka struktura po 1., 2. in 3.

industrijski revoluciji Glede na medsebojno vplivanje produktivnih sil in produkcijskih odnosov je spreminjanje in razvoj proizvodno-tehnološke strukture vzrok za spremembe na vseh drugih področjih: za spremembe socialne strukture, narave in vsebine dela, položaja delavskega razreda; za spremembe lastninskega sistema, tržne strukture, velikosti in organizacijskih oblik podjetij; za spremembe upravljanja in vodenja, podjetništva, motiva gospodarjenja idr. Zato obravnavam snov po navedenih temah skozi celotno obdobje tržnega gospodarstva od 18. stoletja do današnjih dni ob nenehnem poudarjanju vzročnoposledične zveze med razvojem proizvodno-tehnološke strukture in obravnavano temo: ♦ Delavski razred, narava in vsebina dela po 1.,

2. in 3. industrijski revoluciji ♦ Lastninska struktura po 1., 2. in 3. industrijski

revoluciji ♦ Tržna struktura po 1., 2. in 3. industrijski

revoluciji !" Stopnja konkurence !" Oblika konkurence

♦ Vodenje in upravljanje ter podjetništvo po 1., 2. in 3. industrijski revoluciji

♦ Motiv gospodarjenja in način oblikovanja cen Vztrajam pri tem, da si dijaki zapisujejo v zvezke osnovni tok razlage, bodisi v obliki shem, razvojnih struktur in miselnih vzorcev, ki jih oblikujem na

tabli, občasno pa tudi narekujem ključne stavke, ki so bistveni za celostno razumevanje. Po končani obravnavi celotne snovi razdelim dijakom priloženo tabelo kot povzetek dogajanj v razvoju sodobnega tržnega gospodarstva.

Helena Fortič SEGŠ, Ljubljana

3 Nevidna roka

4 Nevidna roka

POVZETEK SODOBNEGA TRŽNEGA GOSPODARSTVA (9. in 10. poglavje)

Pri razlagi snovi drugega dela učbenika za 3.letnik naletim kar na precej težav. Najprej se srečam z zmanjšanim interesom dijakov do obravnavane snovi, saj se le ta precej razlikuje od snovi prvih osmih poglavij. Dijaki jo pospremijo s

komentarjem, da je snov dolgočasna, neaktualna ipd. Zato ob vsakem poglavju, predvsem pa ob zaključku 10.poglavja, snov povezujem v celoto s pomočjo naslednje skice.

Zavedam se, da nekatere stvari nekoliko poenostavim, vendar menim, da je poenostavitev dobrodošla za razlago snovi.

Družbo prikažem kot piramido, in sicer družbeno nadgradnjo nad materialno bazo oz. produkcijskim načinom. Pri razlagi produkcijskih sil (produktivnih sil) poudarim pomen inovacij za razvoj produkcijskih sil - štirje nivoji inovacij (str. 144), s tem da gre pri spremembi »tehnološke paradigme« oz. tehnološki revoluciji (prva, druga, tretja industrijska revolucija) za spremembe tako v

materialni bazi družbe kNa primer uporaba raodkritij na področju mproizvodnji kot državni up

Zaradi sprememb v raprilagajajočim se prodspreminja materialna banačin in nadgradnja druekonomska formacija d

PRODUKCIJSKE SILE PRODUKCIJSKI ODNOSI

P

N

DRUŽBENO EKONOMSKA FORMACIJA

država pravne oblike

ideologija znanost kultura religija

spre

MATERIALNA BAZA DRUŽBE

ali RODUKCIJSKI NAČIN

DRUŽBENA ADGRADNJA

INOVACIJEINOVACIJEINOVACIJEINOVACIJE

ot v družbčunalnikov

ikroelektrravi, znan

zvoju produkcijskim

za družbe žbe oz. ceružbe ( M

memba trstrukture

LASTNINALASTNINALASTNINALASTNINA produkcijskih

sredstev

žne

sprememba tehnološkega

sistema

sprememba lastninske strukture

eni nadgradnji. kot posledice onike, tako v osti,…

ukcijskih sil in odnosom se oz. produkcijski lotna družbeno arx). Torej se

5 Nevidna roka zaradi inovacij oz. industrijskih revolucij spreminja tako tehnološka struktura gospodarstva (pogl. 10.1.1 – 10.1.3) kot tudi lastninska struktura (10.1.4 - 10.1.6). Ker se spreminja lastninska struktura (nastajanje velikih podjetij zaradi potrebe po velikem kapitalu), prihaja tudi do sprememb v tržni strukturi (10.2) s kartelizacijo in monopolizacijo. S tretjo industrijsko revolucijo se pojavi potreba po majhnih in hitro prilagajočih se podjetjih, kar vodi v nov val podjetništva

(individualno in korporacijsko podjetništvo). Poudarim še spreminjajočo se vlogo države – od liberalnega koncepta države preko državnega kapitalizma, koncepta države blaginje do vloge sodobne države.

Viktorija Sulčič

Še en pogled na sodobno tržno gospodarstvo V nadaljevanju vam ponujam delno dopolnjeni shematični prikaz sodobnega tržnega gospodarstva, ki ga je pred tremi leti, skupaj z dijaki, izdelala nekdanja sodelavka Aleksandra Samec-Brezovec (sedaj asistentka na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem v Portorožu). Prikaz se mi zdi izredno zanimiv in nazoren, saj s spoznanjem osnovnih pojmov »korenin« - pomena produkcijskih odnosov, na katere vplivajo lastninski odnosi. S tehnološkim razvojem, kot temeljno silo, so se v zgodovini razvili različni gospodarski oz. ekonomski sistemi. Za nadaljnje razumevanje je potrebno poznati nastanek klasičnega kapitalizma, kjer lastniki produkcijskih sredstev s težnjo po maksimiranju profita (ekstra profita) skrbijo za nenehno akumulacijo kapitala.

V »deblu« spoznavamo spremembe proizvodno tehnološke in posledično lastninske strukture, ter spremembe v tržni strukturi z novim valom podjetništva. Za spoznanje »krošnje« drevesa je potrebno poznati še vlogo države v gospodarstvu. V zadnje delu (»krošnji«) dijake seznanimo z internacionalizacijo kapitala, oblikovanjem mednarodnih ekonomskih odnosov in s sodobnimi trendi v svetu konec 20.stoletja.

(vs)

6 Nevidna roka

K L A S I Č N I K A P I T A L I Z E M

G O S P O D A R S K I S I S T E M I

P R O D U K C I J S K I O D N O S I

####""""P R O I Z V O D N O T E H N O L O Š K A I N L A S T N I N S K A S T R U K T U R A

####""""P O D J E T N I Š T V O I N T R Ž N A S T R U K T U R A

####""""V L O G A D R Ž A V E

####""""S V E T K O N E C 2 0 . s t o l e t j a ####""""I N T E R N A C I O N A L I Z A C I J A

K A P I T A L A ####""""M E D N A R O D N I E K O N O M S K I

O D N O S I

1 1 . p o g l av j e

1 0 . p o g l a v je

9 . p o g l a vj e

7 Nevidna roka

DELOVNI LISTI ZA EKONOMIJO

V šolskem letu 1996/97 sem na osnovi starejših učnih pripomočkov pripravila delovne liste za ekonomijo 3.letnika. Gradivo je izdelano na osnovi učbenika dr.M.Glasa « EKONOMIJA« iz maturitetnega kataloga za ekonomijo ter poslano na natečaj za Inovativnega učitelja leta, ki ga organizira založba ROKUS d.o.o. iz Ljubljane. Na natečaju, kjer prispele izdelke ocenjujejo iz didaktičnega vidika oz. primernosti pripomočka uporabnikom (dijakom), je bilo gradivo nagrajeno z drugo nagrado (op: prva nagrada ni bila podeljena). Delovne liste so dijaki sprejeli z velikim veseljem, saj jim omogoča pripravo preglednih zapiskov. Gradivo je urejeno po poglavjih Glasovega učbenika. Konec vsakega poglavja dijake seznanim s vprašanji, na katere morajo poznati odgovor za uspešen pisni preizkus znanja. Poleg tega dijaki vsako poglavje povzamejo na miselni vzorec, s čimer ločijo ključne besede od ostalega teksta. Gradivo uporabljam pri svojem delu v maturitetnih oddelkih v 3.letnikih tudi letos.

Zahvaljujem se kolegici Branki Likon iz Postojne, ki gradivo testira tudi pri svojih učencih. Gradivo sestavljajo delovni listi, rešitve delovnih listov (za učitelje) in prosojnice. Prosojnice sem izdelana s pomočjo računalnika, vendar so dijaki ugotovili, da so na roko izpisane prosojnice prijetnejše, bolj tople. Zato bom v prihodnje računalniško izpisane prosojnice zamenjala z ročno izpisanimi. Seveda bi za prosojnice lahko uporabila tudi multimedijsko opremo, vendar bi bili takšni izdelki zaradi nezadostne opremljenosti šol neuporabni. Ob razlagi snovi imajo dijaki pred seboj prazne delovne liste, ki jih med razlago dopolnjujejo. V nadaljevanju vam prilagam vzorec delovnih listov, in sicer za učno temo » GOSPODARSKA DEJAVNOST IN POSAMEZNIK« .

primer učne enote: Zakon padajoče mejne koristnosti KORISTNOST je l a s t n o s t d o b r i n e , d a z a d o v o l j i p o t r e b o

MEJNA KORIST (Marginal Utility) je p r i r a s t e k k o r i s t i ( d o d a t n a k o r i s t ) ( T U n - T U n -

1 )

CELOTNA KORIST (Total Utility) je s k u p n a k o r i s t , s k u p n o z a d o v o l j s t v o

Sladkosnedni Janez poje vsak dan večje število sladoledov ki mu dajo naslednjo korist:

št.sladoledov 1 2 3 4

TU 6 10 12 12

MU

vaja $

6 0

4 2

8 Nevidna roka Izračunaj mejno korist posameznega sladoleda in nariši krivulji celotne in mejne koristi.

Ravnanje potrošnika pri nakupih pojasnjuje ZAKON P A D A J O Č E M E J N E K O R I S T N O S T I

# k o r i s t n o s t j e o d v i s n a o d i n t e n z i v n o s t i p o t r e b e i n p o r a b l j e n e k o l i č i n e

d o b r i n e ( p o t r o š n i k j e z a p r v e e n o t e d o b r i n e p r i p r a v l j e n p l a č a t i v i š j o

c e n o , k e r s e m u o b e t a v i š j a k o r i s t )

OMEJITVE CILJ posameznika

c e n a O B J E K T I V N E

S U B J E K T I V N E

d o h o d ek

POSTOPEK z a d o v o l j i t e v p o t r e b

R A Z U M N E I Z B I R E # O P T I M A L N A K O Š A R I C A N A K U P A

M U A M U B … … … … … … … … … … . . M U k

p A p B p k

9 Nevidna roka

primer učne enote: Premica cene

ALTERNATIVNA IZBIRA POTROŠNIKA dohodek = 1.000 d.e. kupujemo dobrini A in B : cena A dobrine = 100 d.e. cena B dobrine = 200 d.e. a) Dopolni LESTVICO MOŽNIH NAKUPOV b) Nariši graf :

A B dob. B 10 1 0 dob. A

graf imenujemo premica c e n e ali premica a l t e r n a t i v n e m o ž n o s t i p o t r o š n j e ,ki

pokaže v s e m o ž n o s t i n a k u p a p o t r o š n i k a , č e p o r a b i v e s d o h o d e k . Po obliki

je p a d a j o č a , ker m o r a m o o b p o v e č a n j u n a k u p a e n e d o b r i n e ž r t v o v a t i

d o l o č e n o k o l i č i n o d r u g e d o b r i n e , k e r s m o o m e j e n i z d o h o d k o m . Če želim

kupiti 1 enoto dobrine B se moram o d r e č i d v e m a enotam dobrine A , kar imenujemo

ž r t v o v a n a k o l i č i n a ali a l t e r n a t i v n i strošek.

0

8

6

4 2

0

2 3

4

5

3

6

10 Nevidna roka

Glede na to, da v prvi številki na govorimo veliko o sodobne tržnem gospodarstvu, sem iz delovnih listov izbrala še odlomek iz 10. poglavja, kjer spoznavamo spremembo tehnološke strukture.

Glede na to, daje bila prva industrijska revolucija obravnavana že 9.poglavju, jo na začetku na kratko povzamem , s čemer dijakom povlečem rdečo nit skozi snov.

primer učne enote: II. industrijska revolucija in tehnološki napredek na zač. 20.st.

SPREMEMBA TEHNOLOŠKE STRUKTURE

I. INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA - 1 8 . s t .

spremembe : p a r n i s t r o j # s t r o j n a d o m e s t i o r o d j e

bistvo : p r e s e ž e k d e l o v n e s i l e n a p o d e ž e l j u# o d h o d v

m e s t o #m e z d n i d e l a v c i

II. INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA - 1 9 . s t .

spremembe : % n o v i e n e r g e t s k i v i r i

% n o v o s t i v t r a n s p o r t u

% n o v i t e h n o l o š k i p o s t o p k i

bistvo : s p r e m e n j e n e m o ž n o s t i p r o d u k c i j e i n t r a n s p o r t a

posledice : p r o d u k c i j a v v e l i k e m o b s e g u ( e k o n o m i j a o b s e g a )

zaradi česar nastanejo v e l i k a podjetja ali k o r p o r a c i j e .

TEHNOLOŠKI NAPREDEK na zač. 20.st. Spremembe v:

• o r g a n i z a c i j i d e l a ( s p r e m e n j e n i d e l o v n i p r o c e s i # t e k o č i t r a k ,

t i p i z a c i j a , s t a n d a r d i z a c i j a , . . )

• p r o m o v i r a n j e t e h n o s t r u k t u r e

m o d r i o v r a t n i k i b e l i o v r a t n i k i

11 Nevidna roka

PROJEKTNO DELO Projektno delo? Ja, zakaj pa ne? Zanimivo, kam vse nas lahko pripelje vprašanje: "Ali je kaj novega?". Začelo je septembrskega dne, ko sva se srečali s knjižničarko Marino Žigon na šolskem hodniku. Ona, polna idej, je predlagala, da bi se kaj dogajalo na naši šoli .. v mislih je imela bližajoči se svetovni dan turizma .. in kaj vse bi se ob tem obeležju lahko pripravilo. V tem sva se strinjali. In razmišljala sem dalje. Tudi dijaki 4.aP - (program poslovni tajnik) so bili "ZA" - turizem so želeli spoznati na drugačen način. Torej smo začeli z delom. Odločili smo se, da bomo pripravili na temo turizma razstavo. Čeprav se že od osnovne šole dalje učimo o zgodovini naših krajev, vedno znova ugotavljamo, da svoj kraj premalo poznamo. Ko smo zbirali ideje, kako bi na razstavi pristopili k turizmu, je bil soglasno sprejet predlog, da predstavimo večje turistične kraje na Obali - njihove zgodovinske, kulturne in naravne znamenitosti. Dijaki so se razdelili v skupine in si izbrali kraj, ki so ga želeli obravnavati na razstavi. Zaradi časovne in prostorske stiske so bili izbrani Koper, Izola, Strunjan, Piran in Portorož, kot naravne znamenitosti naravni rezervati na obali - področje Debelega rtiča, strunjanskega zaliva in Pirana, kot etnološki znamenitosti pa strunjanske in sečoveljske soline ter Tonina hiša v Ravnu.Razstava je imela tudi ekonomski del, v katerem je bila predstavljena povezanost turizma z drugimi gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi, turistični spominek iz Obale, podjetniške iniciative v turizmu, ustanovitev namišljene turistične agencije in njen dvodnevni izlet na Primorsko, nov simbol slovenskega turizma, arhivske zanimivosti o zgodovinskem razvoju turizma na Obali, statistična obdelava nočitev turistov in predlogi kaj bi še morali postoriti, da bi se turizem bolj razvil. Delo je bilo dijakom zanimivo predvsem zaradi raziskav na terenu - vživeli so se v vlogo turista in želeli kakor on dobiti osnovne informacije. Ugotovili so, da so velikokrat turistični delavci neprijazni in premalo poučeni, zato ne nudijo kakovostnih informacij. Tudi oskrba s turističnimi propagandnimi gradivi je siromašna. Tisti, ki pa se ponujajo, so pomanjkljivi tako vsebinsko kot

jezikovno in žal niso niti diferencirani po različnih segmentih turistov. Da so dijaki lahko predstavili izbrane kraje, so si jih morali najprej sami ogledati - tokrat z "očmi" turista. Naslednji korak je bilo zbiranje slikovnega materiala in literature. Nekateri so fotografirali na terenu. Iskali so tako zanimivosti kot "slabosti" omenjenih krajev. Vsak je prispeval skladno s svojimi sposobnostmi in talenti - npr. likovnimi in tipkarskimi. Po selekciji literature so po skupinah izdelali koncepte plakatov ter jih oblikovali. Pri vzporednih aktivnostih so nam pomagali tudi dijaki iz drugih razredov - predvsem pri oblikovanju vabil in pošiljanju le-teh. Delo je dijakom nudilo veliko samostojnosti, moja vloga je bila predvsem v koordiniranju, usmerjanju in

spremljanju njihovega dela. Izvedba projekta je trajala dober mesec dni. Iz šolskih klopi se je delo preneslo na ulice obalnih krajev in nato v knjižnico, kjer se je tudi zaključilo. Krog je bil sklenjen s pogovorom z g. Damjanom Vremcem, predsednikom turističnega društva v Kopru, 1. oktobra 1997. Kaj smo s projektom pridobili? Tako učitelj kot dijaki smo bili postavljeni v popolnoma nove vloge - učitelj ni mogel biti več tisti, "ki vse ve" in dijaki tisti, ki jim je potrebno "z znanjem napolniti glave". Postali smo "sodelavci". Vsak je lahko enakovredno prispeval, seveda na svoj način. Mogoče so bili večja težava odnosi v skupini, saj se je kmalu videlo, kdo se delu izmika in kdo vedno dela. Včasih je bilo mogoče v skupini težko uskladiti zelo različne ideje. Pa smo tudi take probleme rešili. Delo nas je zbližalo in v projektu je vsak prepoznal svoj trud, zato se je z njegovim uspehom sam lahko identificiral. Velika pridobitev je bila povezava šolskega znanja z "življenjem". Dijaki so z delom na projektu razvijali kritičnost - podelili so bodečo nežo slabostim našega turizma, samostojnost in ustvarjalnost - predvsem pri oblikovanju plakatov, samoiniciativnost - sami so projektu izbrali ime "Turizem in mi" in komunikativnost - pri iskanju informacij na terenu. Tak projekt je ponudil tudi šoli možnost, da se je bolje vključila v okolje. Sodelovali smo na primer

12 Nevidna roka Sekcijo za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici ter drugimi institucijami.. In kakšno je mnenje dijakov iz 4.a poslovnega tehnika o projektu "Turizem in mi"? Vzorec je zajel 25 dijakov. Večini je bilo najbolj všeč fotografiranje in spraševanju ljudi na terenu. Najtežje jim je bilo delanje izpiskov, sledi iskanje literature in branje literature. Skoraj vsem dijakom(96%), razen enemu, je bilo projektno delo bolj všeč od običajnega pouka. Njemu ni bila všeč obravnavana tema. 84% dijakov meni, da so se s projektnim delom več naučili kot pri običajnem pouku. Ostali tovrstnega učenja niso vajeni, eden pa je mnenja, da je vsak poznal le tisto, kar je sam pripravljal. 75% dijakov meni, da je bil projekt ravno prav zahteven, ostali pa so ugotovili, da bi lahko bil še malo bolj zahteven. 68% dijakov priznava, da bi v projektu lahko dali "še do sebe", 12% pravi, da so vložili "maksimalno" svoj trud, 20% pa ugotavlja, da so v projekt vložili

veliko več "sebe kot ponavadi, vendar ne maksimalno". Kaj jim je bilo najbolj všeč pri projektu? Delo v skupinah in "konkurenca" med skupinami, raziskovanje na terenu, možnost ustvarjalnega oblikovanja plakatov, samostojnost in delitev dela, otvoritev razstave, ko so lahko videli svoj rezultat, možnost razgovora s predsednikom turističnega društva in zanimanje javnosti za njihovo delo. 88% dijakom se med projektom zdi šola bolj zanimiva. Cenijo zanimivo delo in sproščeno delovno vzdušje ter delo izven šolskih prostorov. V takem učnem procesu lahko celostno sodelujejo in dokažejo kakšne "zmogljivosti" imajo, kakor sami pravijo. Radi imajo take popestritve in si jih tudi v prihodnosti še želijo, zato predlagajo, naj s projekti nadaljujemo. Dijaki so si enotni, da se je končno nekaj dogajalo. Ali ste videli, kam nas je pripeljalo vprašanje: "Ali je kaj novega?". In nimamo nič proti.

Dolores Funčič SEDŠ Koper

NA KRATKO

V tisku pri DZS je delovni zvezek za EKONOMIJO izpod peresa dr. Miroslava Glasa.

V sredo, 5.novembra 1997 se je v Ljubljani sestala študijska skupina za ekonomske predmete (ekonomijo, podjetništvo in poslovno informatiko) ekonomskih gimnazij. Študijska skupina je na svojem srečanju po delovnih skupinah obdelala učne načrte za vse tri ekonomske predmete in podala svoje pripombe in predloge, ki jih bodo (vsaj upamo tako) upoštevali na Medpredmetni kurikularni komisiji za ekonomske gimnazije. Sicer pa že drugo leto poteka delo v poskusnih oddelkih v Celju, Ljubljani in Kranju. Kolegom, ki opravljajo garaško pionirsko delo, želimo veliko uspeha pri delu.

V torek, 11.novembra 1997, bo sestanek študijske skupine za ekonomijo v Sežani. Osrednja nit študijske skupine bo ekonomika narodnega gospodarstva. Vabljeni!

Na internetu je že od pomladi poskusna stran za ekonomijo (na osebnih straneh Viktorije Sulčič), kjer lahko najdete veliko zanimivih strani. In še naslov:

http://www2.arnes.si/~sspvsulc/vika2.html.

Se priporočam za nasvete in pripombe.

(vs)

NEVIDNA ROKA

NEVIDNA ROKA

NEVIDNA ROKA

13 Nevidna roka

Dobro je vedeti STRUKTURA STROŠKOV POVPREČNE MESEČNE BRUTO PLAČE (junij 97)(1)

TRG DELOVNE SILE(1) rast

VIII/97 97/96

aktivno prebivalstvo 869.417

zaposleni 650.809 0,6

samozaposleni in kmetje 91.999 0,5

registrirana brezposelnost 125.196 7,9

st.registrirane brezposelnosti 14,4%

STRUKTURA BREZPOSELNOSTI(1) avg.97

41,% starih nad 40 let

28,2% mlajših od 26 let

delež dolgotrajne brezposelnosti 58,7%

PLAČE(1) rast

VIII/97 97/96

Povprečna bruto plača v SLO 143.556 9,3

Povprečna neto plača 90.996 9,5

REGISTRIRANA PODJETJA(1) stanje 31.03.97

število struktura rast 97/96

družbena podjetja 690 1,3% -27,7

d.o.o. 46.251 88,5% -0,8

d.n.o. 2.675 5,1% 39,0

d.d. 1.155 2,2% 22,9

druge oblike 1.503 2,9% -32,2

SKUPAJ registriranih podjetij

52.274 100 % 1,2

(1) - povzeto po: GLAS GOSPODARSTVA , september 97

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

������������������������������������������������������������������������

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

������������������������������������������������������������������������������������������������������������

������������������������������������������������������

��������������������������������������������������������������������������������

������������������������������������������������������������������������������������������������������������

����������������������������������������������������������������������������������������������

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

������������������������������������������������������������������������

��������������������������������������������������������������������������������

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

51,3%

19,1%

12,4%3,5%13,7%

������������ Prispevki delodajalca������������ Davek na izplačane plače������������ Akontacija dohodnine������ Prispevki delodajalca������

Neto plača

14 Nevidna roka

naklada: 50 izvodov

Uredniški odbor: Viktorija Sulčič, Branka Žerjal ( SEDŠ Koper), Jana Žnidaršič (SŠS Sežana), Branka Likon (CSŠ Postojna).

lektoriranje (razen prispevkov o projektnem delu in »drevesa«sodobnega tržnega gospodarstva, ki sta prispela v zadnjem trenutku): Breda Švara, SEDŠ Koper

Naslov uredništva: Viktorija Sulčič - Srednja ekonomska in družboslovna šola Koper, Martinčev trg 3, 6000 KOPER, tel: 066/272-526; E-mail: Viktorija.Sulcic@guest.arnes.si

V kolikor pri svojem delu uporabljate računalnik lahko (zaželjeno) oddate prispevke na disketi - brez virusov prosim. Prispevek lahko shranite v naslednjih formatih: format ASCII, WIN Word 97 ali starejše verzije; Excel 97 ali starejše verzije; WQPRO ver. 5.0 ali starejše, MS Works ver. 4.0 ali starejše. Disketo vrnemo.

15 Nevidna roka