Navodila za izdelavo seminarske naloge - Višja … · Web viewCilj naloge je, da se študent seznani s problemi določenega predmeta v okviru študijskega programa ter da pridobi

NAVODILA ZA IZDELAVO

SEMINARSKE/PROJEKTNE NALOGE

SEMINARSKA/PROJEKTNA NALOGA

Študent(-ka): ime in priimek študenta (študentke)

Vpisna številka: vpisna številka

Študijski program: vpišite študijski program

Modul: vpišite št. modula in izbrani modul

Vrsta študija: redni/izredni

Predmet: vpišite ime predmeta

Mentor(-ica): ime in priimek mentorja, strokovni naziv

Maribor, oktober 2015

VSEBINA

1 UVOD.........................................................................................................................................1

1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA..................................................................................................2

1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE.............................................................................................................2

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE.......................................................................................................3

1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE.........................................................................................................3

2 SPLOŠNO O PISANJU NALOGE.........................................................................................5

3 PRIPRAVA ZA TISK..............................................................................................................7

3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE........................................................................................................................7

3.2 OBLIKA STRANI........................................................................................................................................7

3.3 UREDITEV SLOGOV NASLAVLJANJA...............................................................................................................8

4 DODATNE ZAHTEVE..........................................................................................................10

4.1 SLIKE IN TABELE.....................................................................................................................................10

4.2 ŠTEVILČENJE NALOGE..............................................................................................................................12

4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE...........................................................................................................................13

4.4 ENAČBE...............................................................................................................................................13

5 NAVAJANJE UPORABLJENE LITERATURE V BESEDILU – CITIRANJE IN

POVZEMANJE...............................................................................................................................14

5.1 CITIRANJE.............................................................................................................................................14

5.1.1 Primer dobesednega citiranja enega avtorja..........................................................................15

5.1.2 Primer dobesednega citiranja dveh avtorjev...........................................................................16

5.1.3 Primer dobesednega citiranja, če sta več kot dva avtorja.......................................................16

5.1.4 Primer dobesednega citiranja sredi povedi.............................................................................16

5.1.5 Primer dobesednega citiranja avtorja iz različne literature, ki je objavljena istega leta.........16

5.2 POVZEMANJE........................................................................................................................................17

VIRI, LITERATURA......................................................................................................................20

SEZNAM SLIK...............................................................................................................................24

SEZNAM TABEL...........................................................................................................................24

SEZNAM GRAFIKONOV.............................................................................................................24

Navodila za izdelavo seminarske/projektne naloge, ime in priimek Stran 1

1 UVOD

Seminarska/projektna naloga je strokovno delo manjšega obsega, v katerem študent obdela

manj zahteven problem in ob tem pridobiva izkušnje znanstveno-raziskovalnega dela.

Študent z izdelavo in s predstavitvijo naloge izkaže svojo zmožnost samostojnega dela pri

obdelavi v naprej določene teme. Naslov naloge lahko predlaga študent, nato pa ga potrdi

učitelj predmeta.

Cilj naloge je, da se študent seznani s problemi določenega predmeta v okviru študijskega

programa ter da pridobi veščine pisanja strokovnih del in se tako pripravi za pisanje

diplomskega dela. Pri predmetih, kjer je to v skladu z učnimi cilji, se študent pripravi in

izvede predstavitev doseženih rezultatov naloge na seminarskih vajah ali na izpitu (PRI1 in

PRI2).

Vsebina naloge mora biti v skladu z naslovom naloge. Tega se mora študent zavedati že ob

izbiri naslova. Študent naj si izbere naslov tako, da bo lahko kasneje poiskal primerno

literaturo, vire in konkretne podatke. Neujemanje vsebine z naslovom naloge je največkrat

odraz nesamostojnega dela pri njeni izdelavi. Z obliko pisnega izdelka študent izkaže

obvladovanje veščin pisnega komuniciranja. Pri oblikovanju naj uporabi primerna tehnična

sredstva in svojo ustvarjalnost ob doslednem upoštevanju teh navodil.

Pisni izdelek je sestavljen iz:

uvoda,

jedra – obrazložitve tematike v dveh do osmih poglavjih,

sklepa,

seznama uporabljene literature (po abecednem seznamu avtorjev),

prilog (če obstajajo).

Z uvodom bralca uvedemo v vsebino pisne naloge in mu na kratko pojasnimo predmet

obravnave teme. Uvod je kratek in naj ne presega 10 % naloge.

Za izdelavo pisne naloge morate poiskati, zbrati in pregledati vire, ki so že napisani in

objavljeni na področju, ki ga obdelujte v nalogi. Viri za izdelavo naloge so lahko zelo

različni. Uporabljate lahko strokovno literaturo, statistične in druge uradne podatke,


dokumente, ki jih dobite v organizaciji, članke iz različnih revij ter seveda internet.

Zaželeno je, da za izdelavo naloge uporabite tudi čim več tuje literature.

1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA

Opredelitev problema, ki ga bomo obravnavali, pomeni kratek opis značilnosti področja, ki

je predmet naše obravnave in je sestavni del uvoda.

Iz vsebine izbrane teme moramo razviti nekaj bistvenih vprašanj, ki nam pomagajo

natančno opredeliti zadani problem. Vprašanja, na katera iščemo odgovore, predstavljajo

naš problem. Jasno naj bo opredeljeno, kakšen praktičen primer nameravamo rešiti.

1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE

Namen in cilji naloge so podati strnjen pregled obravnavanega področja. Navedemo, zakaj

smo si izbrali takšno nalogo (namen) in katero strokovno področje je predmet našega

preučevanja oziroma kateri praktični problem nameravamo rešiti.

Cilje postavimo tako, da lahko ob zaključku naloge s primerjavo doseženega in

načrtovanega sami ocenimo svojo uspešnost. Namen, cilji in osnovne trditve zajemajo

pojasnilo o namenu naše obravnave. Ko pojasnjujemo namen, moramo razložiti, zakaj

obravnavamo izbrano temo (na primer, ker je še nihče ni obdelal ali ker se ne strinjate s

pojasnili drugih avtorjev itd.).

Cilje naloge definiramo tako, da navedemo, katere konkretne cilje želimo doseči (na

primer analizirati, ali je v Sloveniji prevoz nevarnih snovi zakonsko opredeljen, ali so v

Sloveniji izdelani načrti za reševalne akcije v primeru prometne nesreče pri prevozu

nevarne snovi itd.).

Prav tako lahko navedemo, katere trditve bomo skušali dokazati. Slednje moramo vključiti

v nalogo, če ima ta raziskovalni značaj. Trditve so vnaprej postavljene hipoteze/domneve

(teze), ki jih bomo v svojem delu poskušali dokazati. Izhajati morajo iz ciljev (na primer

prevoz nevarnega blaga ne upošteva zakona o varstvu okolja).


1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE

Predpostavke in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavljamo

zato, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ne moremo zajeti vseh dejavnikov, ki

opredeljujejo neko področje, zato uporabimo predpostavke, ki nam omogočijo

poenostavitev obravnave. Tako predpostavimo, da se mnogi dejavniki nekega problema ne

spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotočimo na ozko obravnavano

področje ali celo na posamični primer. Na primer – pri analizi vpliva spremembe cene na

količino povpraševanja po določenem blagu predpostavimo, da se ostali dejavniki

povpraševanja (dohodek, cene ostalega blaga, želje, potrebe ...) ne spreminjajo, zato

ugotavljamo le vpliv spremembe cene na povpraševanje po blagu. Kljub temu vemo, da se

v realnosti lahko spremenijo hkrati tudi ostali dejavniki, vendar bi bila tako kompleksna

obravnava vseh sprememb prezahtevna in za potrebe analize nepomembna.

Omejitev obravnave pomeni, da pri obravnavi prevoza nevarnega blaga nismo obravnavali

prevoza nevarnega blaga po vodnih poteh ali nismo obravnavali, kako je ta prevoz urejen v

državah, kamor naši prevozniki prevažajo takšno blago. Omejitve naše obravnave opišemo

v nalogi. Kot omejitve lahko navedemo tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov,

poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost

odgovornih ljudi za sodelovanje itd.

1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE

Metoda je premišljen, ustaljen način opravljanja neke dejavnosti. Z metodo natančno

opredelimo kako, po kakšnem zaporedju in s kakšnimi sredstvi bomo raziskovali

postavljeni raziskovalni problem. Vsaka metoda mora biti objektivna in preverljiva.

Za potrebe seminarske/projektne naloge navajamo na tem področju nekaj najpogostejših:

metoda deskripcije, s pomočjo katere boste opisovali teorijo in pojme;

metoda klasifikacije, če boste definirali pojme;

metoda kompilacije, kjer boste s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z

izbranim raziskovalnim problemom oblikovali nova stališča;

metoda sinteze, če boste razčlenjevali ugotovitve iz prakse in teorije;


metoda analize, če boste v celoti povezovali teoretične poglede in dejstva iz prakse;

statistična metoda, če boste dokazavali matematične pojave;

metoda anketiranja, če boste opravili anketo.


2 SPLOŠNO O PISANJU NALOGE

Osnovno besedilo seminarske naloge zajema:

uvod,

jedro (obdelavo teme),

sklep.

Uvod mora biti jedrnat, kratek ter privlačen za bralca in naj pri seminarski nalogi obsega

dve do tri strani (lahko tudi 5 do 10 % seminarske naloge). Osnovno besedilo se vedno

prične z uvodom.

Jedro predstavlja najobsežnejši del pisne naloge. Predstavlja najpomembnejši in

najinventivnejši del pisnega dela. V njem podrobno opišemo izbrano temo (poslovanje

organizacije, pravni vidik ustanovitve organizacije, trženje izdelka ali storitve, statistično

obdelavo podatkov, stroške dela, analizo transportnega procesa, oblikovanje tehnološkega

postopka, praktično uporabo transportnih naprav in sredstev …), jo razvijamo in

pojasnjujemo. Bodite strokovni in logično povezujte spoznanja.

Jedro mora obsegati tri vsebinska področja:

Teoretični del, v katerem strnjeno predstavimo pomembnejša teoretična izhodišča,

na katerih bosta temeljila analitični in perspektivni del. Obsega lahko 30 do 50 %

obsega seminarske naloge.

Analitični ali analitično-eksperimentalni del, v katerem analitično in sintetično

predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke, informacije

in podobno. V tem delu analiziramo obravnavane zadeve z uporabo določenih

znanj, modelov in metod. V analitičnem delu moramo na osnovi analize testirati

svojo trditev, ki smo jo postavili v uvodu. Lahko jo ovržemo ali potrdimo. Obsega

lahko 30 do 55 % obsega seminarske naloge.

Perspektivni del (predlogi in priporočila) ─ v njem predlagamo rešitve in aktivnosti

za uporabo v praksi. Namenjen je predvsem uporabnikom seminarske naloge.

Predlogi morajo biti jedrnati, pregledni in korektni. Ta del jedra naj zajema

predvidoma 5 % obsega seminarske naloge.


Jedro mora biti logično strukturirano in razčlenjeno na smiselna poglavja. To pomeni, da

lahko ima tudi več kot tri poglavja, saj lahko vsebinska poglavja členimo še na več

podpoglavij (to še posebej velja za analitični del jedra), vendar do največ četrte ravni (na

primer 3.2.1.4). Podpoglavja ne smejo biti predolga niti jih ne sme biti preveč. Vsebinski

sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno

nadaljevanje prejšnjega. Odstavek v poglavju naj tvori skupina povedi, ki izražajo

določeno zaokroženo misel.

V jedru študent razvija in pojasnjuje svoja spoznanja in dokazuje poznavanje strokovne

literature na izbranem področju. Študent mora samostojno presojati objektivnost tujih

mnenj in stališč. Izogiba se dobesednemu povzemanju ali celo prepisovanju splošnih

ugotovitev, lahko pa se sklicuje na konkretne podatke, s katerimi podkrepi svoja

spoznanja.

Sklep je obvezen del vsake pisne naloge. Vsebuje novo pridobljena lastna spoznanja,

sklepne misli. Zato v tem delu naloge na kratko analizirajte svoje delo, povzemite osnovne

ugotovitve in predloge, komentirajte dosežene cilje v primerjavi s postavljenimi cilji,

navedite lastna spoznanja in odprte probleme. V njem ne navajajte novih spoznanj,

podatkov, dokazov, informacij. V sklepu lahko potrdite ali ovržete podmeno ali opozorite

na probleme, s katerimi ste se srečevali pri delu. Opozorite lahko tudi na teme, ki bi jih bilo

potrebno podrobneje obdelati, pa tega v nalogi niste storili. V sklepnem delu naloge lahko

navajate samo svoje misli. Upoštevajte, da v sklepu jedrnato povzamete vsebino naloge in

se osredotočite na najpomembnejše izvirne ugotovitve. Po obsegu naj sklep v seminarski

nalogi ne presega 5 do 10 % naloge.


3 PRIPRAVA ZA TISK

Za pisanje seminarske/projektne naloge uporabljajte računalnik. Izpis naj bo izveden z

laserskim ali enakovrednim tiskalnikom. Izpis z matričnim tiskalnikom zaradi neustrezne

kvalitete ni dovoljen.

3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE

Obstaja veliko število pisav. Uporabite proporcionalno obliko pisave, kot je Times (New)

Roman ali Dutch. Če takšnih pisav nimate, uporabite najbolj podobne. Velikost pisave za

besedilo naj bo dvanajst (12) pik (pt), razmik besedila pred 0 pik (pt), po 6 pik (pt) ter

razmik vrstic 1,5 vrstice. Poravnava besedila je obojestranska.

Minimalna velikost pisave za napis oznake tabele, slike, grafikona in opombe je 10 pik.

Primer uporabe velikosti pisav podaja tabela 1.

Tabela 1: Primeri pisav

Velikost

pisave

Komentar Videz

8 Nadpisano in podpisano besedilo pri simbolih F2, x2

9 Glava dokumenta (ležeče) Navodila za izdelavo seminarske naloge

10 Slike, tabele, grafikoni ter viri pod slikami in

tabelami

Slika 1:

Vir:

20 Naslov seminarske/projektne naloge 20 pik

(pt), izjemoma 18 pik (pt), če je naslov daljšiNASLOV

Vir: Lasten


3.2 OBLIKA STRANI

Stran oblikujte tako, da bodo spodnji in levi rob široki 30 mm ter desni, zgornji in spodnji

rob 25 mm. Razmik med vrsticami naj bo 1,5 vrstice, med odstavki pa 6 pt. Dolžino strani

prilagodite tako, da med poglavji, slikami ali tabelami in tekstom pustite prazno vrstico.

Slika 1: Oblika strani

Vir: Lasten

3.3 UREDITEV SLOGOV NASLAVLJANJA

Prvo poglavje je 1 UVOD, zadnje pa _ SKLEP (označen z ustrezno številko – brez pik).

Podrobneje:

1 NASLOV POGLAVJA

Pisava: Times New Roman, velikost 14 pik (pt), krepko, velike tiskane črke.

Poravnava in razmik: leva poravnava, razmik naslova pred 30 pik (pt), po 18 pik

(pt), razmik vrstic 1,5.


Vsako novo poglavje se prične na novi strani.

2 NASLOV PODPOGLAVJA

Pisava: Times New Roman, velikost 12 pik (pt), krepko, velike tiskane črke.



3 Naslov podpodpoglavja

Pisava: Times New Roman, velikost 12 pik (pt), krepko.



4 Naslov

Pisava: Times New Roman, velikost 12 pik (pt).



Vsako poglavje ima lahko razdelke, ki so oštevilčeni z dvema arabskima številkama,

ločenima s piko. Označba 3.2 pomeni, da gre za drugi razdelek tretjega poglavja. Delitve

na podrazdelke so mogoče le do četrte ravni (npr. označba 3.2.4.1).

Vsako členjenje na podpoglavja oz. podpodpoglavja pa je smiselno le, če (pod)poglavje

vsebuje vsaj dve (pod)podpoglavji.


Slika 2: Razmiki pred in po naslovu poglavij

Vir: Lasten


4 DODATNE ZAHTEVE

4.1 SLIKE IN TABELE

Tabele, grafikoni in slike so pomembni elementi seminarske naloge. Z njimi avtor

nazorneje prikaže in dopolni obravnavano tematiko.

Tabele, grafikoni in slike morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V

besedilu jih zaporedno številčimo z arabskimi številkami in naslovimo. Morebitne legende

pišemo brez okvirov čim bliže tabelam, grafom ipd.

Tabele, grafikoni in slike (sem sodijo še organigrami, skice …) naj bodo sredinsko

poravnane, oštevilčene in opremljene z naslovom (naslov naj bo sredinsko poravnan nad

tabelo in sredinsko poravnan pod sliko) in virom. Za naslov in vir uporabite pisavo Times

New Roman, velikost 10, ne krepko, začnete z veliko začetnico, brez končne pike.

Slika 3: Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Vir: http://www. vpsmb.net (13. 10. 2015)

Primeri citiranja vira:

Vir: http://www.vpsmb.net (15. 8. 2015)

Vir: Prirejeno po: http://www.vpsmb.net (25. 8. 2015)

Vir: Lasten (Navedite, če uporabljate lastne slike)

http://www.vpsmb.net/

http://www.vpsmb.net/

http://www.facebook.com/pages/Prometna-%C5%A1ola-Maribor-Vi%C5%A1ja-prometna-%C5%A1ola/104805994084


Slika 4: Letališče

Vir: Lasten

Slika 5: Priprava in izvedba storitve

Vir: Tavčar, 1996, 59


Napis »Tabela« je nad tabelo, vir pa je označen pod tabelo: avtor, letnica, stran.

Tabela 2: Zaposleni po stopnji izobrazbe in spolu v logistiki v Sloveniji

Vir: Letopis Slovenije, 2007, 22

Napis »Grafikon« in vir je pod grafikonom, kot kaže primer grafikona 1.

Kategorija 1

Kategorija 2

Kategorija 3

0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5 4 4.5 5

Podjetje 3 Podjetja 2 Podjetje 1

Grafikon 1: Ocena podjetij

Vir: Lasten

Spol Stopnja izobrazbe Skupaj

Visoka in

podiplomska

Višja Srednja

Moški 294 252 2.003 2.549

Ženske 593 424 2.716 3.733

Skupaj 887 676 4.719 6.282


4.2 ŠTEVILČENJE NALOGE

Strani številčite desno zgoraj, kot je prikazano v teh navodilih. Če tiskate obojestransko,

naj bo številčenje na zunanjem robu strani.

Do uvoda številčite z rimskimi številkami (prva stran je neoštevilčena), od uvoda naprej pa

z arabskimi. Uvod se začne s številko 1.

4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE

Okrajšave in kratice razložite, ko se prvič pojavijo v tekstu (tudi če ste jih razložili v

povzetku). Če ni nujno potrebno, ne uporabljajte kratic oz. okrajšav v naslovu.

4.4 ENAČBE

Enačbe številčite v vsakem poglavju zaporedno, z desno poravnanimi številkami v

oklepaju, kot je prikazano v (4.1). Enačbe pišite strnjeno in uporabljajte ustrezne

funkcijske oznake. Simbole za veličine in spremenljivke pišite nagnjeno (razen grških

simbolov) v enaki pisavi kot besedilo (4.1). Za znak minus uporabljajte namesto kratkega

raje podaljšani vezaj. Uporabljajte oklepaje, da se izognete možnim nejasnostim v zapisu.

Kadar so enačbe del stavka, pišite vejice in pike. Enačbe zamaknite 2 cm od levega roba

strani.

n p=Qp

Gk( palet )

(4.1)

kjer je:

Qp - masa tovora, ki ga je potrebno paletizirati,

d1 - korisna nosilnost palete (975 kg).

Simbole, uporabljene v enačbi, pojasnite predtem v besedilu ali pa neposredno za enačbo.

V besedilu se sklicujte na enačbe preprosto kot v (4.1), ne pa "en. (4.1)" ali podobno, razen

na začetku stavka.


5 NAVAJANJE UPORABLJENE LITERATURE V BESEDILU –

CITIRANJE IN POVZEMANJE

Seminarska/projektna naloga sta sestavljeni iz teoretičnega in praktičnega dela. Pisec

takega strokovnega dela mora zato za pripravo teoretičnih izhodišč najprej poleg lastnega

že usvojenega znanja z obravnavanega teoretičnega področja poznati in preučiti še dodatno

strokovno literaturo s področja, ki zadeva temo njegove naloge. Če želi različna teoretična

izhodišča drugih avtorjev predstaviti v svojem strokovnem delu, mora poznati in upoštevati

pravila citiranja in povzemanja. Misli drugih avtorjev torej v našem besedilu ne smemo

zapisati tako, kot da so naše lastne misli in spoznanja, saj bi s tem kršili avtorske pravice

(plagiatorstvo). To pomeni, da moramo, kadar navajamo strokovna izhodišča drugih

avtorjev, v besedilu to natančno označiti kot povzetke (avtor, letnica, stran) oz. citate

(narekovaji, avtor, letnica, stran). Seveda morajo biti vsi avtorji, katerih misli smo kot

povzetke ali citate navedli, na koncu navedeni še v literaturi, tako da lahko iz polnega

zapisa (avtor, naslov, kraj, založba, leto …) nedvoumno razberemo, iz katerih strokovnih

del je pisec diplomskega oz. seminarskega dela izhajal pri snovanju teoretičnih izhodišč.

Seveda pa vse to, kar smo navedli zgoraj, ne pomeni, da pisec strokovnega besedila sestavi

teoretični del naloge tako, da je le-ta skupek povzetkov in citatov. Besedilo mora biti

notranje in zunanje povezano tako, da so naše lastne misli in strokovno znanje, ki smo si ga

pridobili v času šolanja, povezovalni element ali izhodišče za misli drugih avtorjev. Prav

tako sami izdelamo teoretične zaključke in ugotovitve, potem ko smo primerjali več

različnih teorij oz. misli drugih avtorjev.

5.1 CITIRANJE

Pri citiranju natančno in v celoti (tj. dobesedno) prepišemo besedilo iz vira ter ga

postavimo v narekovaje. Pred citatom ali za njim (odvisno, kako postavimo citat v

sobesedilo) ob priimku avtorja obvezno navedemo v oklepaju še letnico izida in stran.

Kadar se zaradi dolžine citata in manj pomembnih delov citata za našo trditev odločimo, da

bomo dele citata izpustili, potem take izpuščene dele označimo s tremi pikami (…).


Pri citiranju daljših misli velja načelo, da med narekovaje postavimo besedilo, ki zajema

do pet vrstic; če je besedilo daljše, ne pišemo narekovajev, pač pa tako besedilo grafično

ločimo v poseben odstavek (zamaknjeno). Običajno ne citiramo celih strani besedila – v

takem primeru se raje odločimo za povzemanje.

5.1.1 Primer dobesednega citiranja enega avtorja

Primer 1:

Pri oblikovanju vsebine analize stanja vselej preverjamo usklajenost sprejetih

procesov s standardi, ki vladajo v oskrbovalnih verigah. Tehnološko zahtevna

okolja temeljijo na sistemu označevanja logističnih pošiljk in manjših enot, ki te

pošiljke sestavljajo – soočiti se je torej treba s standardi označevanja. Jasno

razdelajte vlogo udeležencev v skladiščenju in njihove funkcije tudi v okviru

dokumenta o notranji organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest. Pozabiti ne

smete na vlogo informacijskih rešitev, ki so vse prevečkrat povezane tudi z

organizacijo (Muršič, 2010, 10).

Kadar določeni vir v besedilu večkrat zaporedoma navedemo in vmes ne navajamo drugih

virov, označimo take vire z besedo »prav tam«, če se stran ne spreminja.

Primer 2:

»Velik del logističnih stroškov v strukturi cene izdelka je mogoče obvladati s prenovo

procesov skladiščenja in povezanih logističnih procesov. Predvsem se je treba spopasti s

težavami, ki velikokrat izhajajo iz napak v procesu uvajanja informacijskih rešitev in

težav, ki so povezane z uvedenim dokumentnim modelom in organiziranostjo družbe kot

celote« (prav tam).

Primer 3 – citiranje elektronskih virov:

»Stroški in izdatki za popravila se s permanentnim vzdrževanjem viličarja bistveno

zmanjšajo. Prednosti so jasne: Vaš viličar je vedno pripravljen za delo! In tudi popravila se

lahko optimalno prilagajajo vašemu poteku proizvodnje« (Still [online], 2015).


5.1.2 Primer dobesednega citiranja dveh avtorjev

Primer 1:

»Dobra komunikacija je življenjska sila podjetja« (Heller in Hindle, 2001, 18).

5.1.3 Primer dobesednega citiranja, če sta več kot dva avtorja

Primer 1:

»Vodenje je sposobnost vplivanja, spodbujanja in usmerjanja sodelavcev k doseganju

želenih ciljev« (Možina in ostali, 2002, 499).

5.1.4 Primer dobesednega citiranja sredi povedi

Primer 1:

Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994, 874) navaja, da je »plagiat, kar je prepisano,

povzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno«.

Primer 2:

Rozman in drugi (1993, 12) definirajo vodenje »kot vplivanje na obnašanje in delovanje

tako posameznika kot tudi skupine v podjetju in usmerjanje njihovega delovanja k

zastavljenim ciljem podjetja«.

5.1.5 Primer dobesednega citiranja avtorja iz različne literature, ki je objavljena

istega leta

Primer 1:

Roš (2005a, 47) navaja, da je »za citate z več kot 100 besedami ali obsegom več kot 5

odstotkov izvirnega članka potrebno dovoljenje«.


5.1.6 Primer sklicevanja na vir, ki je citiran v drugem viru

Primer 1:

Trstenjak (v: Kavčič, 2000, 306) navaja, da so »splošni fiziološki učinki barv…«.

5.2 POVZEMANJE

O povzemanju govorimo, kadar originalno besedilo izbranega avtorja preberemo, ga

obnovimo s svojimi besedami ter ga tako skrajšamo, lahko pa tudi izberemo samo bistvene

misli, vendar pri tem ne spreminjamo pomena avtorjevega besedila. Kadar povzemamo,

besedilo ustrezno označimo tako, da v oklepaj zapišemo priimek avtorja, letnico izida,

stran; več podatkov o avtorju in viru pa zapišemo v poglavju Viri in literatura. Kadar v

našem besedilu uporabimo več del istega avtorja z enako letnico, si pri razločevanju

pomagamo tako, da k letnici izida zapišemo črke a, b, c …

Ko povzemamo iz elektronskih virov, prav tako zapišemo priimek avtorja ali naslov

sestavka ali ime podjetja (odvisno od tega, katere od teh podatkov lahko poiščemo na

spletni strani), v oglatem oklepaju označimo, da je besedilo iz elektronskega vira, in

zapišemo stran, če jo lahko razberemo. Vse ostale podatke podrobneje zapišemo v

poglavju Viri in literatura (datum citiranja, dostopnost …).

Kadar določeni vir v besedilu večkrat zaporedoma navedemo in vmes ne navajamo drugih

virov, označimo take vire z besedo »prav tam«. Če pri povzemanju zapisujemo še stran, v

zgornjem primeru zadostuje že samo (prav tam), če se stran ne spreminja; drugače pa

zapišemo za vejico še stran, ki je drugačna, kot prej omenjena (prav tam, …).

Primeri povzemanja

Primer 1 – zapis na začetku povedi:

Možina in ostali (2002, 56) opredeljujejo vodenje kot sposobnost vodje, da vpliva,

spodbuja in usmerja druge, da bi dosegli želene cilje.

Primer 2 – povzetek povzetka:

Vodenje ima ožji in širši pomen, kjer je glavna razlika med tema pomenoma v besedi

organizacija. Vodenje kot managemet obstaja zaradi zagotavljanja ciljev organizacije,


medtem ko se vodenje kot leadership pojavi vedno, ko nekdo želi vplivati na vedenje

posameznika ali skupine ne glede na razlog, saj gre lahko tudi za cilje posameznika, ki niso

nujno skladni s cilji organizacije (prirejeno/povzeto po Hersey in Blanchard, 1982, 23).

Primer 3 – povzemanje po zakonih, pravilnikih:

Zakon predvideva, da kdor opravi vse obveznosti iz višješolskega študijskega programa, si

pridobi javnoveljavno izobrazbo in diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko diplome

določi minister (Zakon o višjem strokovnem …, 2004, 19. člen).

Bodite pozorni na povzemanje zakonodaje, pravilnikov v tiskani obliki (primer 3), če pa

povzemate zakone, pravilnike v elektronski obliki, pa upoštevajte primer 8.

Primer 4 – povzemanje po alinejah:

V notranjem transportu so v ospredju prizadevanja za skrajševanje transportnih poti in

zagotavljanje čim večje prepustnosti le-teh, ki pa so odvisne od (Simič, 1993, 51):

tehnološkega procesa,

vrste materiala in

prostorov.

Primer 5 – povzemanje dveh avtorjev:

Zaradi lažjega preučevanja podjetniške logistike v proizvodnem podjetju jo bomo razdelili

po prej naštetih tipičnih dejavnostih na naslednje podsisteme (Križman in Rak, 2006, 65):

nabavna logistika,

notranja logistika,

distribucijska logistika,

poprodajna logistika.

Primer 6 – povzemanje elektronskih virov:

V podjetju Still pojasnujejo, da se stroški in izdatki za popravila s permanentnim

vzdrževanjem viličarja bistveno zmanjšajo (Still [online], 2015).



Popolnoma fleksibilna pogodba podjetja Still vsebuje vrste pogodb, kot so lizing, najem,

BasicDynamic, in prenos lastništva (Still [online], 2015a).

Pojasnilo:

(Still [online], 2015a) – dodana črka a za letnico 2015 pomeni, da je besedilo povzeto iz

strani podjetja Still, toda podstran je različna. Tako morate na koncu med vire dodati

drugačen naslov članka ter povezavo. Če uporabite še naslednjo podstran podjetja, sledijo

črke za letnico 2015b, c, d …


Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. št. RS, št.

46/2000) v prvem odstavku 5. člena pravi, da mora biti prometna signalizacija postavljena

ob desni strani ceste poleg vozišča v smeri vožnje vozil (Pravilnik o prometni signalizaciji

in opremi na javnih cestah [online], 2015).


Policisti so obravnavali v letu 2011 za 7,2 % manj prometnih nesreč s telesnimi

poškodbami. Število hudo telesno poškodovanih se je zmanjšalo za 7,8 %, lahko telesno

poškodovanih pa za 8,9 % (Policija [online], 2015, 4).

Pojasnilo:

(Policija [online], 2015, 4) – kadar povzemate besedilo, ki je na svetovnem spletu v .pdf ali

.xps obliki, dodate za letnico še stran.

Primer 10:

Število nedovoljenih prehodov čez zunanjo schengensko mejo se je zmanjšalo za 1,9 %.

Policisti so obravnavali za 16,8 % manj oseb zaradi nedovoljenega prebivanja. V objektih

centra za tujce v Velikem Otoku pri Postojni je bilo na novo nastanjenih za 18,1 % manj

tujcev (prav tam).

Pojasnilo:

(prav tam) – povzeto besedilo se nahaja v istem dokumentu na isti strani kot predhodni

odstavek – primer 8.


VIRI, LITERATURA

V seznamu literature navedite vso literaturo in vire, ki ste jih uporabili v nalogi.

Seznam citiranih ali povzetih virov naj bo urejen po abecednem redu avtorjev. Označite jih

z arabskimi številkami z zaklepaji (primer spodaj).

1) Kolarič, D. Varnost v prometu in varnost pri delu. Maribor: Višja prometna šola,

2004.

Pri sestavljanju seznama citirane in povzete literature navedite naslednje podatke:

a) MONOGRAFIJA - EN AVTOR

Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.

Primeri:

1) Metljak, M. Prometni predpisi v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod za tehnično

izobraževanje, 1986.

2) Pantar, B. Viličarji v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo

pri delu, 1998.

3) Žižmond, E. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 1998.

b) MONOGRAFIJA - DVA AVTORJA

Priimek, I. in Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.

Primera:

1) Gradišar, M. in Resinovič, G. Informatika v organizaciji. Kranj: Založba Moderna

organizacija, 1998.

2) Šuhel, P. in Murovec, B. Računalniška integracija proizvodnje. Velenje: Gorenje d.d.,

Izobraževalni center, 2003.


c) MONOGRAFIJA - TRIJE ALI VEČ AVTORJEV

Priimek, I. in ostali. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.

Primer:

1) Kovačič, A. in ostali. Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta, 2004.

d) NAVAJANJE ČLANKOV

I. Objavljenih v serijski publikaciji

Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. Naslov serijske publikacije:

podnaslov serijske publikacije. Kraj, letnica izida, letnik, številka, strani.

Primera:

1) Kovačič, A. Kakšne uporabniške programske rešitve potrebujemo? Uporabna

informatika. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika, 1997, let. 5, št.1 , str. 8–15.

2) Možina, S. Odličnost in ustrezno postavljanje ciljev. Neprofitni management: prva

slovenska strokovna revija za promocijo vodenja v neprofitnem sektorju. Ljubljana:

Založba Educa, 2005, let. 3, št. 1, str. 17–23.

II. Objavljenih v zbornikih

Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. V: Naslov zbornika: podnaslov

zbornika. Kraj: Založba, leto, stran.

Primera:

1) Lavrenčič, D. in Mlakar, I. Vloga mladinskega knjižničarja pri razvijanju bralnih

sposobnosti. V: Branje skrb vseh: 2. strokovno posvetovanje Bralnega društva

Slovenije. Ljubljana: Bralno društvo Slovenije, 1998, str. 153–154.

2) Zwitter, T. in Munari, U. Spectrophotometric surveys of faint CVs. V: Wild Stars In

The Old West: Proceedings of the 13th North American Workshop on Cataclysmic

Variables and Related Objects. San Francisco: Astronomical Society of the Pacific,

1998, let. 137, str. 35.


III. Anonimnih člankov v leksikonih, enciklopedijah, slovarjih

Naslov publikacije: podnaslov. Kraj: Založba, leto izd., str.

Primera:

1) Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga knjiga: I-Na. Ljubljana: Državna založba

Slovenije, 1975, str. 81.

2) Dorling Kindersley ultimate visual dictionary of science. New York: DK publishing,

1998, str. 222.

IV. Navajanje uradnih dokumentov

Zakon/pravilnik. Institucija, številka/leto, datum izdaje, str.

Opombe: Navedba datuma izdaje in strani ni obvezna.

Primer:

1) Zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ur. l. RS, 53/1996.

ali

2) Zakona o pravilih cestnega prometa. Ur. l. RS, 109/2010, 30. 12. 2010, str. 4–15.

e) NAVAJANJE ELEKTRONSKIH VIROV, DELOV ELEKTRONSKIH

MONOGRAFIJ, PODATKOVNIH BAZ, RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV

Avtor [vrsta medija]. Naslov dokumenta. Leto objave1. (Številka/leto2). (Datum

citiranja). Dosegljivo na naslovu:

Primeri:

1) GS1 Slovenija [online]. Označevanje škatelj in palet. 2012. (Citirano 5. 10. 2015).

Dostopno na naslovu: http://www.gs1si.org/

2) Pevec, D. [online]. Reorganizacija notranje logistike v podjetju Resistec: diplomsko

delo. 2008. (Citirano 17. 10. 2015). Dostopno na naslovu:

http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=9266

1 Za elektronske knjige, publikacije, itd.

2 Za zakone, pravilnike, itd.

http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=9266

http://www.gs1si.org/DesktopModules/Bring2mind/DMX/Download.aspx?EntryId=148&Command=Core_Download&PortalId=0&TabId=219


3) Rak, G. Logistika notranjega transporta in skladiščenja. 2011. (Citirano 14. 10. 2015).

Dostopno na naslovu:

http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Logistika_notranjega_transp

orta_in_skladiscenja-Rak.pdf

4) Still [online]. Proizvodi. (Citirano 10. 10. 2015). Dostopno na naslovu:

http://www.still.si/storitve-vilicarji.5.0.html

5) Still [online]. Storitve. (Citirano 10. 10. 2015a). Dostopno na naslovu:


6) Ur. l. RS [online]. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih

cestah. 46/2000. (Citirano 20. 10. 2015). Dostopno na naslovu:

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV2547.html

7) Zavod IRC [online]. Enotni tehnični standardi za pripravo višješolskih učbenikov.

2010. (Citirano 11. 10. 2015). Dostopno na naslovu: http://www.impletum.zavod-

irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Enotni_tehnicni_standardi_1.doc

http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Enotni_tehnicni_standardi_1.doc

http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Enotni_tehnicni_standardi_1.doc

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV2547.html



http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Logistika_notranjega_transporta_in_skladiscenja-Rak.pdf

http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Logistika_notranjega_transporta_in_skladiscenja-Rak.pdf


SEZNAM SLIK

SLIKA 1: OBLIKA STRANI..........................................................................................................................................8

SLIKA 2: RAZMIKI PRED IN PO NASLOVU POGLAVIJ........................................................................................................9

SLIKA 3: PROMETNA ŠOLA MARIBOR, VIŠJA PROMETNA ŠOLA........................................................................................10

SLIKA 4: LETALIŠČE...............................................................................................................................................11

SLIKA 5: PRIPRAVA IN IZVEDBA STORITVE..................................................................................................................11

SEZNAM TABEL

TABELA 1: PRIMERI PISAV........................................................................................................................................7

TABELA 2: ZAPOSLENI PO STOPNJI IZOBRAZBE IN SPOLU V LOGISTIKI V SLOVENIJI...............................................................12

SEZNAM GRAFIKONOV

GRAFIKON 1: OCENA PODJETIJ................................................................................................................................12


PRILOGE

Priloge niso sestavni del seminarske naloge. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer

potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od glavne teme motile

potek sporočila seminarske naloge. V priloge spadajo daljša matematična izvajanja, načrti,

daljši računalniški izpisi, merilne metode, vsebina priložene zgoščenke itd.

Documents

Navodila za izdelavo seminarske naloge - Višja … · Web viewCilj naloge je, da se študent seznani s problemi določenega predmeta v okviru študijskega programa ter da pridobi