1. Makroekonomski modeli:a) vrste in njihove značilnosti (posamezni primeri)b) izračunaj potrebno st. investicij za 5% letno rast produkta, če je učinkovitost investicij

0,2! Napiši model!

a.) Makroekonomski modeli prikazujejo najpomembnejše odvisnosti med ekonomskimi pojavi in procesi družbene reprodukcije kot celote. Ta vrsta modelov se deli na: - agregatne ekonomske modele: odvisnost med temeljnimi makroekonomskimi agregati, kot

so produkt, poraba, investicije, izvoz.. C = f(P). - strukturne ekonomske modele: odvisnost obsega in strukture vseobsežne produkcije. Pv = RTr + FTr – U ; RTr – reprodukcijska poraba, FTr – finalna poraba, U – uvoz. - modele gospodarske rasti: izražajo relativno spremembo bruto domačega produkta v

odvisnosti od stopnje investicij (I/P) in njihove učinkovitosti p. r = (p x I) / P.b.) I/P = ? r = p x (I/P) p = 0,2 0,05 = 0,2 x I/P r = 0,05 I/P = 0,25 ali 25%

2. V narodnem gospodarstvu so amortizacijski dohodki obdobja 200 denarnih enot, plače 500 enot, neto zaslužki iz tujine 100 enot in poslovni presežek 300 enot. Napiši ustrezne enačbe in izračunaj:

a.) bruto domači produkt gospodarstva BDPb.) bruto nacionalni produkt BNPc.) narodni dohodek NNPd.) katera metoda obračuna produkta je v primeru uporabljena in v katerih cenah so

izraženi produkti oz. dohodki?

a.) BDP = plače (pl) + poslovni presežek (Id) + amortizacija (A) BDP = BDD (bruto domači dohodek) BDP = 500 + 300 + 200 = 1000 enotb.) BNP (bruto nacionalni produkt) = BDP + presežek zaslužkov iz tujine (It) BNP = 1000 + 100 = 1100 enotc.) narodni dohodek je neto nacionalni produkt NNP NNP = BNP – amortizacija NNP = 1100 – 200 = 900 enotd.) Uporabljena je bila dohodkovna metoda obračuna BDP-ja, produkti oz. dohodki pa so izraženi v faktorskih cenah.

3. Podjetje ima na določen dan 200 osnovnih sredstev, terjatve do dobaviteljev so 100, denarna sredstva znašajo 300. Vrednost izdanih delnic podjetja je 500. Izdelaj premoženjsko bilanco podjetja! Kolikšen je morebitni dolg podjetja? Ali gre za primer japonskega podjetja?

(A) aktiva (P) pasivaOsnovna sredstva 200 Obveznosti do upnikov 100Denar 300 Obveznosti do lastnikov 500Sredstva 500 Obveznosti 600

Morebitni dolg podjetja znaša 100 (dolg = obveznosti – sredstva). V primeru gre za zahodno podjetje, ne japonsko, ker delniški kapital predstavlja okoli 50% vseh sredstev podjetja.

4. Gospodinjstva v določenem obdobju porabijo 1000 enot produkta, država pa 200 enot produkta, obnovitvene investicije v tem obdobju so 100 enot, premoženje gospodarstva se poveča za 50 enot. Napiši ustrezne enačbe in izračunaj:

a.) bruto produkt gospodarstvab.) uporabljivi produkt gospodarstvac.) neto produkt, če je amortizacija 120d.) ali v produkciji delovnih sredstev obstoji tehnični napredek (razloži)

a.) Pd = Cz + Cs + Id + It , Pd = 1000 + 200 + 100 + 50 = 1350 enotb.) Pu = Pd – It ali Pu = C + Id , Pu = 1350 – 50 = 1300 ali Pu = 1200 + 100 = 1300 enotc.) Pn = Pd – A , Pn = 1350 – 120 = 1230 enotd.) Ne, ker je R manjši od A (100 < 120) , R = Id (obnovitvene investicije)

5. Razložite pomen identitete Sz – Iz = (G + TP – T) + It v gospodarstvu hkrati s pojasnilom vsebine posameznih elementov enačbe!

(G + TP – T) definira proračunski primanjkljaj države ali izdatki države. Pozitivna razlika med skupnimi izdatki države (G + TP, alokacijski izdatki + finančna pomoč) in davščinami (T) je presežek izdatkov nad prejemki ali proračunski primanjkljaj. Investicije v tujini (It) pa je presežek izvoza nad uvozom ali čisti izvoz blaga in storitev. Oba presežka se financirata s presežkom zasebnih prihrankov (Sz) nad zasebnimi investicijami doma (Iz).

6. Gospodarstvo je v obdobju produciralo 100 enot življenjskih sredstev in 50 enot delovnih sredstev; zaloge predmetov dela so se v tem obdobju zmanjšale za 10 enot. Kolikšna sta družbeni dokončani in finalni produkt ? Kdaj bi bila enaka?

Dokončani produkt (Pdok) = življenjska sredstva + delovna sredstva Pdok = 100 + 50 =150Finalni produkt (Pf) = Donkončani produkt + sprememba zaloge Pf = 150 + (-10) = 140Enaka bi bila, če se zaloge ne bi spreminjale ali bi bile enake 0.

7. Bruto produkt razdobja je 1000 milijard SIT, premoženje se je povečalo za 10 milijard SIT, obnova delovnih sredstev je za milijardo SIT manjša od tekočih amortizacijskih dohodkov v gospodarstvu, ki znašajo 50 milijard SIT. Kolikšna je bila poraba obdobja?

Pb = 1000 R = Ir = 50 - 1 = 49 A = 50 Ic = sprememba kapitala (K) = 10

Poraba (C) = bruto produkt (Pb) - bruto investicije (Ib); bruto investicije (Ib) = obnovitvene investicije (Ir) + razširitvene investicije (Ic)

C = Pb – Ib = 1.000 – 59 = 941

8. S podatki predhodnega vprašanja izračunajte neto in porabljivi produkt gospodarstva!

Porabljivi produkt (Pc) = bruto produkt (Pb) - sredstva za obnovo (R) Pc = 1000 – 49 = 951Neto produkt (Pn) = bruto produkt (Pb) - amortizacija (A) Pn = 1000 – 50 = 950

9. Trgovinska bilanca gospodarstva X je v obdobju enega leta pozitivna in presežek znaša 200 milijonov evrov. Ali lahko s temi podatki izračunate vrednost izvoza in uvoza? Kateri je večji in za koliko? Ali trgovinska bilanca zajema vse ekonomske transakcije gospodarstva X s preostalim svetom?

Bilanca (B) = izvoz (E) - uvoz (U) E – U = 200U + 200 = E E > U Večji je izvoz za 200 enot

10. Gospodinjstva v obdobju porabijo 1000 enot produkta, država porabi 300 enot , naložb doma je 200 enot. Plačilna bilanca gospodarstva je aktivna, presežek znaša 100 enot. Kolikšna sta domači in uporabljivi produkt obdobja? Razložite njuno medsebojno razmerje!

Skupna poraba = 1.000 + 300 = 1.300 , Pd = C + Id + E - U Skupne naložbe = 200 + 100 = 300 Domači produkt = 1.600 , Pd = Cz + Cs + Id + It = 1.300 + 200 + 100 = 1.600 Uporabljivi produkt = 1.500 Pu = C + Id = 1.300 + 200 = 1.500 Pd – Pu = 1600 – 1500 = 100 (It)

11. Zasebna poraba razdobja je 500, države 200, izvoz je za 100 enot večji od uvoza, premoženje gospodarstva se je povečalo za 200 enot. Napiši enačbe in izračunaj:

a) skupna poraba,b) neto investicije v tujini,c) domači produkt gosp.,d) uporabljiv produkt gosp.

zasebna poraba: Cz = 500 javna poraba: Cs = 200 B = It = 100 Ic = Id = 200 a) skupna poraba je zasebna poraba + poraba države C = Cz + Cs = 500 + 200 = 700 b) neto investicije v tujini so presežek izvoza nad uvozom B = E - U = It = 100 c) domači produkt gospodarstva je skupna poraba + vse investicije Pd = Cz + Cs + It + Id = 500 + 200 + 100 + 200 = 1000 d) uporabljivi produkt je skupna poraba + investicije doma (v tem primeru razširitvene investicije oz. povečanje kapitala) Pu = C + Id = 700 + 200 = 900 --- preizkus: Pd - Pu = It; 1000 - 900 = 100

12. Produktivnost dela je 2, produktivnost kapitala 3. Kolikšna je tehnična opremljenost dela pri takšnem razmerju učinkovitost dela in kapitala? Katera od omenjenih produktivnosti pravilneje meri sposobnost delavcev v produkciji.

produktivnost dela - P/Z = 2 produktivnost kapitala - P/K = 3 tehnična opremljenost - K/Z = ?P/Z = K/Z X P/K 2 = K/Z X 3 K/Z = P/Z : P/K K/Z = 2 / 3

13. Vloga države v reprodukciji!a.) Opredeli dve temeljni nalogi države v reprodukciji in njene ustrezne javne izdatke.b.) Kolikšni morajo biti prihranki v gospodarstvu, če so zasebne investicije 500, proračun

javnega sektorja ima primanjkljaj v višini 100 in neto investicije v tujini 80-50. Napiši enačbo!

a.) Temeljni nalogi: zagotavljanje upravnih, izobraževalnih, zdravstvenih in podobnih storitev, za ponudbo

katerih država nabavlja blago in storitve na trgu produktov in produk. faktorjev; finančno pomoč države drugim produkcijskim enotam (podpore kmetijstvu,

izvoznemu gosp. ) in porabniškim enotam (nadomestila za brezposelnost, državne štipendije in pokojnine).

Skupini javnih izdatkov:o alokacijski javni izdatki (G). To so vsi proračunsko financirani izdatki države za blago

in storitve, ki imajo v nasprotni smeri ustrezen protitok dobrin ali storitev. So sestavina enačbe bruto domačega produkta: P = Cz + Iz + G

o transferni javni izdatki (TP). Pomoč države drugim enotam v gospodarstvu. Prerazdelitvena vloga, nimajo protitoka in niso sestavina BDP. So sestavina razpoložljivega dohodka porabniških enot.

b.) Iz = 500 , (G + TP – T) = 100 , E = 80 , U = 50Sz – Iz = (G + TP – T) + ItSz = 500 + 100 + 30 = 630

14. Dana je potrošna funkcija C = 5 + 0,75P.a.) Izračunaj velikost ravnotežnega produkta, če je zasebna poraba edina porabab.) avtonomno trošenje se poveča za 3 enote. Izračunaj ravnotežni produktc.) ali se je pri b.) ravnotežni produkt povečald.) kolikšna je mejna stopnja varčevanja

a.) C = P; b.) ∆Pr = (1/ 1 – α) x (∆Tr) c.) NeP = 5 + 0,75P ∆Pr = (1/ 1 – 0,75) x 3P – 0,75P = 5 ∆Pr = 4 x 3 d.) s = 1 - αP ∙ (1 – 0,75) = 5 ∆Pr = 12 s = 1 – 0,75P ∙ 0,25 = 5 s = 0.25P = 20

15. Izračunaj produkcijski učinek proračuna, če so davki na dohodek 1000 enot, proračun je uravnotežen in se v celoti porabi za nabavo storitev in blaga. Mejna nagnjenost k prihrankom oz. k varčevanju je 0,25.

Proračun je uravnotežen → G = T ; G – državni izdatki za blago in storitve T – pobrani davki na dohodek∆Pr = (1/ s) x (sT) = T = Gα + s = 1 ; s = S/D s – stopnja prihrankov ∆Pr – produkcijski učinek držav. ProračunaT = G = 1000 α – mejna stopnja zasebne porabe∆Pr = 1000aliG = T = 1000s = 0,25α = 1 – 0,25 = 0,75∆Pr = (1/ 0,25) x (0,25 x 1000) = 4 x 250 = 1000Haavelmovo pravilo: ravnotežni produkt je enak velikosti proračuna. Multiplikator proporcionalnega obdavčenja (1/ 1 – α) je ob uravnoteženem proračunu enak 1.

16. Izračunaj produkcijski učinek državnega proračuna v velikosti 400 enot, če je mejna stopnja porabe zasebnih enot 0,8. Izračunaj kolikšno je zmanjšanje produkta zaradi davka.

G = T = 400+∆P (G) in - ∆P(T) = ?+∆P (G) = (1/ 1 – α) x G = (1/ 1 – 0,8) x 400 = 2000- ∆P(T) = (- 1/ 1 – α) x (α x T) = - 1/ 0,2 x 0,8 x 400 = - 1/ 0,2 x 320 = - 1600+∆P (G) - ∆P(T) = 2000 – 1600 = 400 → ∆Pr = 400Povečanje produkta gosp. je zaradi državnih izdatkov: 2000 enotZmanjšanje produkta gosp. je zaradi davka: – 1600 enotProračun je uravnotežen: Pr = 400(∆P/ ∆G) + (∆P/ ∆T) = (1/ 1 – α) + (- α/ 1 – α) = 5 + (- 4) = 1

17. Kolikšni morajo biti prihranki v gospodarstvu v nekem obdobju, če so zasebne investicije 100, javni izdatki so 150, pobrane davščine so 200 in gospodarstvo ima 100 enot presežka v plačilni bilanci.

Iz = 100 (G + TP – T): proračunski primanjkljaj državeG + TP = 150 G + TP: skupni izdatki države ;T = 200 (G – alokacijski javni izdatki, TP – finančna pomoč)E – U = 100 = It T: davščine It: investicije v tujiniSz = Iz + (G + TP – T) + ItVelja: a.) (G + TP) = T → javni proračun je uravnotežen b.) (G +TP) > T → javni proračun ima primanjkljaj c.) (G + TP) < T → država ustvarja prihranke in na trgu povzroča dodatno ponudbo, ki niža cene kapitalaSz = 100 + (150 – 200) + 100Sz = 100 – 50 + 100Sz = 150Prihranki v gospodarstvu morajo biti 150 enot.

18. Izračunaj koliko količinskih enot dobrine bo nabavil potrošnik, če je funkcija koristnosti U = 10k - k^2, cena dobrine pa je 4 enote! Koliko bo dobiček?

U = 10k - k^2 k – količinske enote dobrineU' = 10 – 2k c – cena dobrinec = 4U' = c → U' = 410 – 2k = 4 /:25 – k = 2k = 3↓U = 10 x 3 – 9 = 21 Pd - dobičekPd = U – k x cPd = 21 – 3 x 4Pd = 9Potrošnik bo nabavil 3 enote dobrine, njegov dobiček bo 9 enot.

19. Potrošnika A in B imata naslednji lestvici mejne koristnosti dobrine X. Potrošnik A Potrošnik B k ∆U U k ∆U U 1 10 10 1 20 20 2 5 15 2 10 30 3 0 15 3 5 35 4 -2 13 4 0 35a.) Ugotovi skupne koristnosti za posameznega potrošnikab.) Koliko dobrine X bo nabavil potrošnik A in koliko potrošnik B, če je njena tržna cena 5 denarnih enot? Razloži!c.) Koliko dobička (neto koristi) z nabavo dobrine bosta skupaj dosegla? Napiši enačbo!

a.) na sliki (zgoraj), ∆U – mejna koristnost, U – skupna koristnostb.) Potrošnik A: c = 5 Potrošnik B: c = 5 k = ? k = ? c = ∆U c = ∆U k = 2 k = 3Potrošnik A bo nabavil 2 enoti, potrošnik B pa 3 enote dobrine X.c.) Pd = U – k x c U – skupna koristnost c – cena k – količina Pd - dobičekPotrošnik A: Pd = U – k x c Potrošnik B: Pd = U – k x c Pd = 15 – 2 x 5 Pd = 35 – 3 x 5 Pd = 5 Pd = 20ΣPd = 5 + 20 = 25Skupaj bosta dosegla 25 enot dobička.

20. Izračunaj ravnotežno ceno in ravnotežno količino pri ponudbi y = 3x + 2 in povpraševanju q = 2x + 3.

Ravnotežna cena – y osRavnotežna količina – x osy =q3x + 2 = 2x + 3x = 1y = 3 ∙ 1 + 2 = 5Ravnotežna cena je 5, ravnotežna količina je 1.

21. Dohodek potrošnika je 400 enot. Cena dobrine x je 20, cena dobrine y pa 15 enot. Koliko dobrine x in y bo nabavil?

D = x · Cx + y · Cy D - dohodekx = (D/ Cx) – (Cy/ Cx) ∙ y Cx – cena dobrine x Cy – cena dobrine y y – premica proračunskih omejitevx = (400/ 20) – (15/ 20) ∙ yx = 20 – ¾ ∙ y¾ y = 20 – xy = 4/3 ∙ (20 – x)y = 80/3 – 4/3 xČe potrošnik kupuje le dobrino x, bo lahko nabavil (400 = x · 20) 20 enot dobrine. Če kupuje le dobrino y, bo lahko nabavil (400 = y · 15) 26 enot dobrine. Če bi nabavljal obe dobrini, bi nabavil v razmerju: y = 80/3 – 4/3 x

22. C = 5 + 0,8P.a. ) Definiraj avtonomno porabo, koliko je v tem primeru?b.) Koliko je splošna poraba, če je produkt 1000?c. ) razmerje med splošno in avtonomno porabo.

C = a + α · P C – splošna poraba a – avtonomna poraba α – mejna stopnja trošenja P – produkta.) Avtonomna poraba je tista, ki je neodvisna od dohodka tega obdobja. V tem primeru je 5.b.) C = 5 + 0,8 · 1000 = 5 + 800 = 805c.) Splošna poraba se povečuje samo za delež povečanja produkta, avtonomna poraba pa je neodvisna od produkta.

23. Mejna stopnja trošenja je 0,6. Potrošni izdatki se enkratno avtonomno povečajo za 10 enot. Kolikšno je povečanje produkta v I. In II. obdobju? Kolikšno je celotno povečanje?

α = 0,6∆Tr = 10I. obdobje: ∆Pr1 = ∆Tr → ∆Pr1 = 10II. obdobje: ∆Pr2 = α · ∆Pr1 → ∆Pr2 = 0,6 · 10 = 6Celotno povečanje: ∆Pr = (1/ 1 – α) x (∆Tr) → ∆Pr = (1/ 1 – 0,6) x 10 = 25

24. Podjetje zaposluje ekonomiste in tehnike. Produkcijska funkcija podjetja jek = 20E + 12T - E^2 – 0,5T^2. Cena ure dela je 34000 SIT. Cena ekonomistove ure je 4000, ura tehnika pa stane 2000 SIT. Koliko ekonomistov in tehnikov bo podjetje zaposlilo?

Ce = 4000 II. Gossenov zakonCt = 2000 MPe/ Ce = MPt/ CtTc = 34000Odvod funkcije k = 20E + 12T - E^2 – 0,5T^2 20 – 2E/ 4000 = 12 – T/ 2000MPe = 20 + 0 – 2E – 0 = 20 – 2E 4000 · (12 – T) = 2000 · (20 – 2E)MPt = 0 + 12 – 0 – 2 · 0,5T = 12 – T 48000 – 4000T = 40000 – 4000E 8000 = 4000T – 4000E /:4000 2 = T - E T = 2 + E34000 = 4000 · E + 2000 · T34000 = 4000E + 2000 · (2 + E)34000 = 4000 E + 4000 + 2000E30000 = 6000E /:6000E = 5T = 2 + E = 7Podjetje bo zaposlilo 5 ekonomistov in 7 tehnikov.

25. Funkcija trošenja v gospodarstvu je Tr = 36 + 0,8 · (P – T); stopnja proporcionalnega davka na dohodek je t = 20%. Ugotovite znesek davka!

Tr = 36 + 0,8 · (P – T) (P – T) – razpoložljiv dohodekt = 20% α – mejna stopnja porabeT = ? T – davek T = t · P P = Tr

P = 36 + 0,8 · (P – t · P) P = 36 + 0,8 · (P – T)P = 36 + 0,8P – 0,8 · 0,2 · P 100 = 36 + 80 – 0,8TP = 36 + 0,8P – 0,16P -16 = -0,8T /: (-0,8)P – 0,8P + 0,16P = 36 T = 200,36P = 36P = 100Znesek davka (T) je 20.

26. Fizična in ekonomska monetizacija. Koliko novega denarja lahko izda poslovna banka, če je depozitov za 500 enot, obvezna rezerva pa 25%?

Fizična monetizacija: terjatev do banke, da bi lahko opravljala funkcijo denarja, mora biti dokumentirana z listino ali z vpisom vloge na poseben račun.Ekonomska monetizacija: Izdajanje denarja ali denarna emisija. Terjatev postane denar, ko začne opravljati denarne naloge.Mk = Ms/ Ro Ro – obvezna rezerva Mk – zgornja količina knjižnega denarja Ms – stari denar (depozit)Ms = 500Ro = 25% = 0,25Mk = 500/ 0,25Mk = 2000Poslovna banka lahko izda 2000 enot novega denarja.

27. Uvoz znaša 70 enot, izvozno-uvozna bilanca izkazuje presežek v znesku 80 enot, ki ga namenimo za investicije v tujini. Izračunajte izvoz, porabo, ki predstavlja 40% izvoza. Koliko morajo znašati investicije doma, da bi skupni produkt znašal 150 enot?

B = E – U = It B - bilancaP = C + Id + It U – uvoz E – izvoz It – investicije v tujini80 = E – 70E = 150C = 40%E = 60P = C + Id + It → 150 = 60 + Id + 80Id = 150 – 80 – 60 = 10Da bi skupni produkt znašal 150 enot, morajo investicije doma znašati 10 enot.

28. Obnovitvene naložbe znašajo 70 enot, razširitvene pa 80 enot. Trgovinska bilanca izkazuje presežek v višini 90 enot. Koliko mora znašati uporabljivi produkt, da bi domači znašal 110 enot. Izračunaj tudi bruto naložbe.

Pu = Pd – E + U Pu – uporabljivi produktIb = Ir + Ic Pd – domači produkt Ib – bruto investicije Ir – obnovitvene investicije Ic – razširitvene investicijeIr = 70Ic = 80 Pu = 110 + 90 = 200-E + U = 90 Ib = 70 + 80 = 150Pd = 110

29. Izračunaj produkcijsko ceno produkta, v katerega produkcijo je bilo vloženih 1000 enot kapitala in je povprečna profitna mera gospodarstva 10%.Cp = K + povprečen profit Cp – produkcijska cena produktaPovprečen profit = K x profitna mera K – vložen kapitalK = 1000Profitna mera = 0,1Povprečen profit = 1000 x 0,1= 100Cp = 1000 + 100 = 1100Produkcijska cena produkta znaša 1100 enot.

30. Produktivnost dela je 2 , produktivnost kapitala pa 3. Kolikšna je tehnična opremljenost dela pri takšnem razmerju učinkovitosti dela in kapitala? Katera od omenjenih produktivnosti pravilneje meri sposobnost delavcev v produkciji?Produktivnost dela je P/Z=2 P/Z=K/Z x P/KProduktivnost kapitala je P/K=3 2=K/Z x 3Tehnična opremljenost K/Z=? K/Z=2/3

31. Na začetku leta je dolg države 1000 enot, v tekočem proračunskem letu država »pridela« 100 enot proračunskega primanjkljaja. Kolikšna je zadolženost države na koncu leta? Kaj je stog in kaj tok v tem primeru?To=1000 To+(Ti-To)=Ti stog=1000Ti-To=100-1000=-900 1000+(-900)=100 tok=100Ti=100

32. Bruto produkt razdobja je 1000 milijard SIT, premoženje se je povečalo za 10 milijard SIT, obnova delovnih sredstev je za milijardo SIT manjša od tekočih amortizacijskih dohodkov v gospodarstvu, ki znašajo 50 milijard SIT. Kolikšna je bila poraba obdobja?Pb=1000 poraba(C )=bruto produkt(Pb)-bruto investicije (Ib) R=Ir=50-1=49 bruto investicije(Ib)=obnovitvene(Ir)+razširitvene investicije(Ic)A=50 C=Pb-Ib=1000-59=941Ic=sprememba kapitala (K)=10

33. S podatki predhodnega vprašanja izračunajte neto in porabljivi produkt gospodarstva!Porabljivi produkt(Pc)=bruto produkt(Pb)-sredstva za obnovo(R)Pc=1000-49=951Neto produkt(Pn)=bruto produkt(Pb)- sredstva za obnovo(R)Pn=1000-50=950

34. Trgovinska bilanca gospodarstva X je v obdobju enega leta pozitivna in presežek znaša 200 milijonov evrov. Ali lahko s temi podatki izračunate vrednost izvoza in uvoza? Kateri je večji in za koliko? Ali trgovinska bilanca zajema vse ekonomske transakcije gospodarstva X s preostalim svetom?Bilanca(B)=izvoz(E)-uvoz(U)E-U=200U+200=EE>U večji je izvoz za 200 enotTrgovinska bilanca ne zajema ekonomskih transakcij. Zajema samo izvoz in uvoz v ožjem smislu(prek državne meje).

35. Zasebne porabniške enote (gospodinjstva) v obdobju porabijo 1000 enot produkta, država porabi 300 enot, naložb doma je 200 enot. Plačilna bilanca gospodarstva je aktivna, presežek znaša 100 enot. Kolikšna sta domači in uporabljivi produkt obdobja? Razložite njuno medsebojno razmerje!Skupna poraba = 1.000 + 300 = 1.300 , Pd = C + Id + E - U Skupne naložbe = 200 + 100 = 300 Domači produkt = 1.600 , Pd = Cz + Cs + Id + It = 1.300 + 200 + 100 = 1.600 Uporabljivi produkt = 1.500 Pu = C + Id = 1.300 + 200 = 1.500 Pd – Pu = 1600 – 1500 = 100 (It)

36. Kolikšna je učinkovitost 100 enot razširitvenih investicij, ki v gospodarstvu povečajo produkt za 50 enot? Napišite enačbo povečanja produkta!Enačba: P=p×I rezultat je 5000

37. Funkcija trošenja v gospodarstvu je Tr=36+0,8(P-T), stopnja proporcionalnega davka na dohodek je t=20%. Ugotovite znesek pobranega davka (T) ob učinkoviti davčni upravi!Tr = 36 + 0,8 · (P – T) (P – T) – razpoložljiv dohodekt = 20% α – mejna stopnja porabeT = ? T – davek T = t · P P = TrP = 36 + 0,8 · (P – t · P) P = 36 + 0,8 · (P – T)P = 36 + 0,8P – 0,8 · 0,2 · P 100 = 36 + 80 – 0,8TP = 36 + 0,8P – 0,16P -16 = -0,8T /: (-0,8)P – 0,8P + 0,16P = 36 T = 200,36P = 36P = 100Znesek davka (T) je 20.

38. Izpeljite iz menjalne enačbe potrebno količino denarja v gospodarstvu!M×v=P×cM*=(P×c)/v

2. Naštej vrste ekonomskih subjektov in opredeli vlogo gospodinjstev v družbeni reprodukciji!

Ekonomski subjekti so: gospodinjstva, podjetja, država, finančni posredniki.Gospodinjstva posedujejo produkcijske faktorje, so lastniki delovne sile različnih kakovosti, zemljišč različnih namembnosti, razpolagajo z denarnim kapitalom: delovna sila, zemljišča, denarni kapital dajejo v zakup podjetjem, od tega dobivajo dohodke, z dohodki pa kupujejo dobrine. Ponudba produkcijskih faktorjev in povpraševanje po končnih izdelkih produkcije.

4. Kako koristnost dobrine za potrošnika vpliva na njegovo povpraševanje po dobrini? Razloži pojem skupne (U) in mejne (∆U) koristnosti!

Koristnost dobrine na povpraševanje potrošnika vpliva glede na potrebo potrošnika. Pri dani velikosti realnega dohodka gospodarskega subjekta in pri danih cenah drugih dobrin je povpraševanje potrošnika po določeni dobrini opredeljeno z njeno mejno koristnostjo.Če se s kupovanjem dodatnih enot dobrine povečuje skupna koristnost, čeprav čedalje počasneje, pa koristnost dodatnih enot dobrine – mejna koristnost pada. Vsaka dodatna enota dobrine prinaša vedno manjšo koristnost – zakon o padajoči mejni koristnosti (prvi Gossenov zakon). Mejna koristnost vsakega blaga s povečanjem potrošene količine za potrošnika pada.Mejna koristnost je koristnost dodatnih enot dobrine.Skupna koristnost se povečuje do določene točke, ko so potrebe kupca zasičene, od te točke dalje je negativna korist.

5. Razloži in grafično prikaži produkcijske zmožnosti gospodarstva za produkcijo dveh dobrin. Poimenuj krivuljo in navedi njene lastnosti. Kaj povzroča premike krivulje na levo oz desno stran?

Družba s produkcijskimi faktorji, s katerimi razpolaga in so polno zaposleni, lahko producira različne kombinacije dveh dobrin. Manj kot producira ene dobrine, več lahko producira druge dobrine. Pri tem predpostavljamo, da podjetje dane produkcijske faktorje lahko uporablja za produkcijo obeh dobrin. Če so produkcijski potencijali polno zaposleni, je gospodarstvo na transformacijski krivulji, kar pomeni, da je gospodarstvo učinkovito.Transformacijska krivulja ali krivulja produkcijskih sposobnosti: Praviloma poteka od leve proti desni navzdol, padanje je posledica dejstva, da gre pri polni zaposlitvi za zamenjavo enega produkta z drugim. Ker je krivulja konkavna, se je praviloma treba odpovedati vedno večji količini enega produkta, če želimo povečati produkcijo drugega. Oportunitetni stroški naraščajo z obsegom produkcije. Možno je, da se krivulja premakne proti desni, če se povečajo produkcijske sposobnosti gospodarstva (razširitvene investicije). V primeru dezinvestiranja gospodarstva se krivulja premakne v levo. Točka N, ki leži zunaj krivulje, je pri danih produkcijskih sposobnostih nedosegljiva, medtem ko je točka F, ki leži znotraj krivulje, neučinkovita. Premike krivulje levo in desno povzroča povečanje produkcijskih sposobnosti (desno) in dezinvestiranje (levo).

8. Količnik direktne cenovne elastičnosti je -1,5. Ali je za ponudnike bolj ugodno znižati ceno in povečati prodajo ali zvišati ceno in posledično trpeti manjši obseg prodaje? Razloži!

Elastičnost povpraševanja je reagiranje količine povpraševanja na spremembe faktorjev povpraševanja. Direktna cenovna elastičnost je odzivanje povpraševane količine na spremembe cene dobrine, na katero se povpraševanje nanaša. Predznak količnika elastičnosti povpraševanja je normalno negativen v primeru direktne cenovne elastičnosti. Zvišanje cene določene dobrine zmanjšuje povpraševano količino te dobrine.Zato je v tem primeru za ponudnike bolje, če povečajo prodajo z znižanjem cen. e = ∆k/∆C.

9. Razloži temeljna vprašanja gospodarjenja!

Temeljna vprašanja gospodarjenja so:- kaj naj se producira in koliko vsake vrste dobrin ; gre za odločanje o produciranju

različnih vrst dobrin oz. produktov, omejeno količino produkcijskih faktorjev je potrebno usmeriti in razdeliti med različne možne uporabe;

- kako naj se producira ; kdo naj producira, kakšni so produkcijski potenciali, kakšna je tehnologija, optimalna kombinacija dela in drugih produkcijskih faktorjev;

- za koga naj se producira ; gre za problem razdelitve oz. koliko naj kdo dobi, omejena količina produkcijskih faktorjev lahko producira le omejeno količino življenjskih sredstev.

10. Razložite pomen identitete Sz – Iz = (G + TP – T) + It v gospodarstvu hkrati s pojasnilom vsebine posameznih elementov enačbe!

(G + TP – T) definira proračunski primanjkljaj države ali izdatki države. Pozitivna razlika med skupnimi izdatki države (G + TP, alokacijski izdatki + finančna pomoč) in davščinami (T) je presežek izdatkov nad prejemki ali proračunski primanjkljaj. Investicije v tujini (It) pa je presežek izvoza nad uvozom ali čisti izvoz blaga in storitev. Oba presežka se financirata s presežkom zasebnih prihrankov (Sz) nad zasebnimi investicijami doma (Iz).

18. Definiraj gospodarsko odločanje, vrste in njihove značilnosti! Materialna in intelektualna sposobnost!

Gospodarsko odločanje je smotrno določanje ciljev in sredstev, ki bi gospodarskemu subjektu ob najboljši kombinaciji danih produkcijskih faktorjev omogočilo doseči čim večji učinek v obliki gmotne ali materialne blaginje.Ločimo makro in mikro gosp. odločanje: makro – cilj gospodarjenja je preskrba skupnosti s čim večjo količino dobrin. Učinek gospodarjenja je izražen z družbenim produktom (P). Načelo čim večje produktivnosti dela (P/Z).Mikro – cilj je čim večji individualni produkt, v denarne gospodarstvu dobi podobo v obliki realiziranega dohodka na trgu (D) ali dobička. Načelo čim večje rentabilnosti dela (D/Z).Vrste: - konkretne so izvršilne, - abstraktne so usmerjevalne.Materialna sposobnost – materialna sredstva, ki so potrebna za dosego najboljše variante. Intelektualna sposobnost – poznati vse možne variante in vedeti, katera je najboljša.

20. Definicija državnega proračuna, razlika med proračunom, zakladnico, plačilno bilanco. Razvrščanje ekonomskih učinkov državnega proračuna!

Država in lokalne enote svoje prihodke in odhodke načrtujejo periodično s posebnim aktom, imenovanim proračun. Proračun je načrt dohodkov in izdatkov države za določeno časovno obdobje. Na predlog vlade ga sprejme državni zbor.Premoženjska bilanca stanja je ugotovitev vseh aktiv in pasiv posamezne države v določenem trenutku. Če je proračun načrt javnega trošenja, je zakladnica javna blagajna, iz katere se troši denar, običajno jo upravlja poseben upravni organ.Makroekonomski in mikroekonomski proračunski učinki. Denarni in dohodkovni proračunski učinki. Stimulacijski in substitucijski proračunski učinki.

21. Opredeli nosilca ekonomske politike in cilje te politike!

Bistvo ekonomske politike je poseganje države oz. upravnih enot v odločitve o tem, kaj, koliko in za koga producirati. Nosilci ekonomske politike so subjekti ekonomske politike:

- državni organi;- vsi organi družbene in gospodarske skupnosti (politične stranke, gosp. zbornice);- upravna enota z lastnostmi: interes za spremembo toka reprodukcije, sposobnost

odločanja širšega pomena, sposobnost delovanja, relativna samostojnost delovanja.Cilj izraža določen interes, želeno prihodnje stanje gospodarstva, ki mora biti v danih razmerah uresničljivo z razpoložljivimi sredstvi. Kratkoročni in dolgoročni cilji. Neodvisni in odvisni cilji.

22. Naštej metode proračunske politike države in opiši značilnosti vgrajenih stabilizatorjev.

Vgrajeni ali avtomatični stabilizatorji Diskrecijski ukrepi Fleksibilna formula

Značilnost vgrajenih stabilizatorjev je, da so ustrezni ukrepi tako pri prihodkih kot izdatkih že vgrajeni v fiskalni sistem oziroma sistem javnega financiranja. Javni prihodki rastejo hitreje kot narodni dohodek.

23. Definiraj obliko trga (tržno stanje) in opredeli, kako monopolist določi prodajno ceno svojemu produktu (tudi grafično).

Obliko trga ali tržno stanje definira celokupnost vseh dejavnikov, zaradi katerih se produkti, producirani ob enakih tehničnih pogojih, prodajajo in kupujejo po različnih cenah. Oblika trga je lahko različna tako z vidika ponudbe kot povpraševanja.Individualna ponudba monopolista je identična s skupno ponudbo tega blaga (Pn = ∑P). Povpraševanje po produktu monopolista je opredeljeno s padajočo krivuljo, kar pomeni: edini ponudnik lahko proda večjo količino produkta, če je cena nižja in obratno. Krivulja povpraševanja se preoblikuje v krivuljo prodajne cene ali povprečnega dohodka.Monopolni dobiček: M.d. = (cp – cn) x ko.

40. Definiraj tržno stanje v primeru popolne konkurence. Opredeli popolno konkurenco. Kako imenujemo ceno, ki se oblikuje v popolni konkurenci?

Na trgu se oblikuje normalna ravnotežna cena. Vsi ponudniki na trgu realizirajo le normalne dohodke svojim produkcijskim faktorjem, to je takšne dohodke, ki omogočajo njihovo trajno sodelovanje v produkcijskih procesih in ne prinašajo monopolnih dohodkov. Vsi ponudniki producirajo z najbolj produktivnimi faktorji, vendar ne z enakimi. Popolna konkurenca je hkrati atomistična, odprta, homogena in gibljiva. Cena je absolutno elastična. Cena ki se oblikuje v popolni k.: produkcijska cena in prinaša delavcem plače, ki so sorazmerne st. monipoliziranosti njihovih delovnih sposobnosti in profite kapitalistom, ki so sorazmerni količini vloženega kapitala v produkcijsko.

41. Bilanca stanja ali premoženjska bilanca. Razloži!

Ima dve strani. Aktivna stran prikazuje s katerimi sredstvi podjetje razpolaga na določen dan (stvari-sredstva za delo, predmeti dela, zgradbe, pravice-terjatve drugih, patenti, licence, denar-denarna sredstva v blagajni, na banki). Pasivna stran pa prikazuje čigava so ta sredstva oz. od kod so prišla (obveznosti do lastnikov podjetja-delnice, obveznosti do upnikov podjetja).

42. Plačilna bilanca. Razloži!

Izvozno – uvozna bilanca se imenuje trgovinska, če sta izvoz in uvoz opredeljena v ožjem pomenu. Če pa ju pojmujemo širše, govorimo o plačilni bilanci oz. tekočem računu plačilne bilance. PB je sistematični zapis vseh ekonomskih transakcij gospodarstva iz tekoče produkcije in tokov premoženja s svetovnim gospodarstvom.

43. Ponudba in povpraševanje. Razloži!

Je prodajna pripravljenost ponudnikov, da ponudijo določene količine produktov po različnih cenah. Povpraševanje je pripravljenost povpraševalcev, da na trgu ob določenem času nabavijo določeno količino po različnih cenah.

44. Elastičnost povpraševanja. Razloži!

Pomeni, kako se povpraševanje odziva na spremembe dejavnikov povpraševanja. Kako povprečno reagira na spremembo cene, cene drugih dobrin in nekega dohodka. Direktna cenovna elastičnost meri kako povpraševana količina reagira na spremembo cene dobrine. Križna cenovna elastičnost meri kako sprememba cene x vpliva na povpraševanje dobrine y. Dohodkovna cenovna elastičnost meri kako sprememba realnega dohodka vpliva na spremembo povpraševanja po določeni dobrini.

45. Faze reprodukcije. Opiši!

Faza produkcije – ljudje s svojimi delovnimi sposobnostmi in s pomočjo že produciranih sredstev za delo iz dobrin, ki jih ponuja narava, izdelujejo nove dobrine.Faza delitve – delitev skupaj produciranih produktov med udeležence produkcije. je družbeni proces v katerem se določi deleže posameznih udeležencev na njihovem skupaj produciranem produktu.Faza menjave – v narodnem gospodarstvu se delitev opravi z menjavo. Je torej sredstvo, s pomočjo katerega se v menjalnem gospodarstvu opravi delitev družbenega produkta. V naturalnem gospodarstvu ni menjave. V menjavi se tudi določijo cene blaga.Faza uporabe produkta – v tej fazi se produkti uničijo.

46. Tečaji. Naštej in opiši!

Nominalni tečaj - Cena svetovnega (tujega) denarja je zunanja nominalna vrednost denarja. Imenujemo jo tudi nominalni tečaj, ki je relativna cena valut (denarja) dveh držav, število denarnih enot ene države, potrebnih za eno denarno enoto druge države. To je menjalno razmerje med valutama.Realni tečaj - Je nominalni tečaj, korigiran z razmerjem domačih in tujih cen. Ravnotežni tečaj - To je tista relativna cena dveh valut, ki na dolgi rok zagotovi ravnotežje v mednarodni menjavi blaga in storitev. Pri tem tečaju je vrednost izvoza enaka vrednosti uvoza, zato ravnotežni tečaj zagotavlja izravnano plačilno bilanco gospodarstva (B=E-U=0), domači in uporabljivi produkt po tujih cenah pa sta enaka.

47. Mikro in makro ekonomija.

Mikro ekonomija proučuje obnašanje posameznih ekonomskih subjektov: posameznikov, gospodinjstev, in njihovo odločanje o uporabi posameznih dobrin. Ukvarja se s pojmom relativnih cen (razmerja med cenami različnih dobrin). Makro ekonomija preučuje delovanje gospodarstva kot celote. Cilj je pridobiti celotno podobo o delovanju narodnega gospodarstva. Osrednji pojem je splošna raven cen (inflacija, deflacija).

48. Definiraj ravnotežno ceno in ravnotežno količino. Kaj se zgodi z ravnotežno ceno ob povečani ponudbi blaga?

Ravnotežna cena - Tista cena, pri kateri je agregatna ponudba enaka agregatnemu povpraševanju - sečišče krivulj skupne ponudbe in povpraševanja.Ravnotežna količina - Količina blaga, ki po ravnotežni ceni pride iz rok prodajalcev v roke kupcev; Če se v nekem obdobju na določenem trgu spremeni skupna ponudba določenega blaga ali skupno povpraševanje, se spremeni tudi njegova ravnotežna cena; Povečana ponudba in nova ravnotežna cena - Vsako povečanje skupne ponudbe kateregakoli blaga ob njegovem nespremenjenem agregatnem povpraševanju vodi do zmanjšanja ravnotežne cene blaga; vsako zmanjšanje skupne ponudbe ob njegovem nespremenjenem agreg. povpraševanju povečuje ravnotežno ceno blaga.

49. Transakcijski denar (definiraj), dejavniki njegovega povpraševanja. Povpraševanje tudi grafično prikaži in razloži.

Definicija: Opravlja transakcijsko funkcijo. Je tisti denar, ki omogoča menjavo dobrin, storitev v reprodukciji. Je denar, ki kroži, se giblje.Dejavniki njegovega povpraševanja: Povpraševanje po domačem denarju je vsota likvidnostnega in transakcijskega denarja. Transakcijski denar ima hitrost (v) – število preskokov iz ene v drugo blagajno. v = (P x C)/ M (fizični produkt in cena/ denarni obtok ali količina denarja). M · v = P · C → menjalna enačba. P in C je vrednost produkcije.Grafična razlaga povpraševanja: Včrtani krivulji predstavljata povpraševanje enot narodnega gospodarstva po denarju. Položaj posamezne krivulje je opredeljen s P in v; njun vpliv na povpraševanje je obratnosorazmeren. Če se P poveča, se krivulja pomakne na desno. Vodoravna os meri potrebno količino denarja M, vertikalna pa recipročno vrednost cen, to je zunanjo vrednost denarja 1/ c (kupno moč).

50. Likvidnostni denar (definiraj), dejavniki njegovega povpraševanja. Povpraševanje tudi grafično prikaži in razloži.

Definicija: Likvidnostni denar je tisti, ki nekoristno nekje leži. Povečanje likvidnosti denarja pomeni zmanjšanje kroženja denarne enote. Denar postane koristnejši od dobrin in ga lastnik shranjuje. Leni oz. špekulativni denar. v = 0.Dejavniki njegovega povpraševanja: Ta denar se ne troši, ker čaka, da bo nabava najcenejša – s tem ima določene oportunitetne stroške – izguba dohodka oz. obresti. Obrestna mera je temeljni dejavnik povpraševanja po likvidnostnem denarju. Likvidnostni denar lahko spremenimo v vrednostne papirje.Grafična razlaga povpraševanja: Abcisa meri njegovo količino, ordinata pa obrestno mero. Krivulja L1 označuje neko raven želje po likvidnosti. Če bi se obrestna mera (i) povečala, bi se količina likvidnostnega denarja zmanjšala pri katerikoli ravni želje po likvidnosti in obratno.

51. Definiraj skupni in likvidnostni deficit.

Skupni deficitG – T = Bn + Bb + Bt ; če je G >T je to deficit, ki ga država pokrije z zadolževanjem.Likvidnostni deficitG – T – Bn = Bb + Bt; država pokrije primankljaj z zadolžitvijo v bančnem sektorju ali v tujini.

52. Statične in dinamične ekonomske kategorije.

Pri statičnih ekonomskih kategorijah velikost lahko ugotovimo le v določenem trenutku (t). podjetje ugotavlja velikost sredstev, s katerimi gospodari na določen dan v letu. Dinamične ekonomske kategorije so tiste ekonomske spremenljivke, katerih velikost je merjena v določeni enoti časa (t1 - t0). Prihodke v podjetju računovodja ugotavlja za določeno preteklo obdobje.

53. Fiksni in variabilni stroški, celotni, mejni in povprečni stroški; (produkcijski stroški).

FS v podjetju so posledica uporabe fiksnih faktorjev. So neodvisni od obsega produkcije in obstajajo tudi takrat, ko podjetje nič ne producira. VS merijo vrednost porabe variabilnih faktorjev in se spreminjajo z obsegom produkcije (stroški prenesenega produkta, plače večine zaposlenih,..). Celotni stroški (TC) so seštevek fiksnih in variabilnih stroškov. Mejni stroški (MC) so prirastek celotnih stroškov, ki jih ima gospodarski subjekt zaradi produkcije dodatne enote produkta. Povprečni stroški pa merijo velikost stroškov po enoti produkta.

54. Produkcijski faktorji.

Od produkcijskih faktorjev je odvisen produkt. = delo + produkcijska sredstva. Delo: Delo je trošenje delovne sile kot skupnost fizičnih in umskih sposobnoszi delavca.Produkcijska sredstva: To so premeti in sredstva za delo. Predmet dela je stvar ali skupek stvari, na katere deluje človek v produkciji. Sredstvo za delo je stvar ali kompleks stvari, s nkaterimi delavec deluje na predmet dela in jih uporablja za prevodnike svoje dejavnosti na ta predmet. Primarni produkcijski faktorji: To so delo in zemlja ter kapital. Kapital v primeru primarnega produkcijskega faktorja ne nastopa v fizičnem smislu (oprema, zaloge,..) temveč nastopa v vrednostni obliki, kot del dohodka predhodnih obdobij, ki ni bil uporabljen v potrošnji, temveč je bil investiran v nakup produkcijskih faktorjev. Kot takšnemu ne pripada amortizacijski dohodek, pač pa del neto dohodka.

55. Svetovni denar in njegova cena.

Denarne naloge svetovnega denarja lahko opravi le denarno blago, ki samo vsebuje vrednost ekvivalentno vrednosti v mednarodni trgovini kupljenega blaga. V mednarodni menjavi se kot takšno denarno blago najpogosteje pojavlja zlato, ki opravlja naloge svetovnega denarja neposredno ali pa po svojih posrednikih (simboli svetovnega denarja). Takšni simboli svetovnega denarja so devize (terjatev narodnega gospodarstva do drugega narodnega gospodarstva, izraženo s konvertibilno valuto, to je denarjem, ki je vsak trenutek zamenljiv za zlato ali ustrezno drugo blagovno vrednost. Naloge svetovnega denarja so : plačilna funkcija, naloga splošnega menjalnega sredstva (vsako uvoženo blago se neposredno in takoj menja za svetovni denar) omogoča prenos premoženja iz enega narodnega gospodarstva v drugega ( nakup zlatih rezerv v tujini, mednarodna posojila). Cena svetovnega denarja je zunanja nominalna vrednost denarja. Imenujemo jo tudi nominalni tečaj, ki je relativna cena valut dveh držav, število denarnih enot ene države, potrebnih za eno denarno enoto druge države.

56. Izdajanje denarja – monetizacija.1. faza : treba je producirati dobrino, ki bo bodočemu blagovnemu denarju dajala

materialni obstoj, pri neblagovnem denarju pa je potreben nastanek terjatve imetnika depozita do banke.

2. faza : blago ali terjatev dobi obliko, v kateri ima vlogo denarja. 3. faza : ekonomska monetizacija ali izdajanje denarja. Blago določene oblike in

kvalitete ali na ustrezen način dokumentirana terjatev postaneta denar in začneta opravljati denarne naloge.

Blagovni denar izdajajo produkcijske enote in same odločajo o količini blagovnega denarja v obtoku. Bankovce in knjižni denar izdajajo pretežno banke. Knjižni denar izdajajo poslovne banke. Knjižni denar na podlagi dejanskih depozitov bankovcev in novi knjižni denar. Novi knjižni denar nastaja brez dejanskih depozitov bankovcev in predstavlja nov denar in povečuje ponudbo denarja, predstavlja kreditno dobroimetje na računu kreditojemalca.

57. Definiraj pojma inflacija in deflacija.InflacijaInflacija pomeni rast splošne ravni cen in povzroča padanje vrednosti denarja. Inflacija je posledica uvedbe papirnatega denarja. Vrste inflacije so inflacija povpraševanja, inflacija ponudbe in strukturna inflacija. Poseben dejavnik pojava inflacije so inflacijska pričakovanja. Cene rastejo, ker pričakujemo, da bodo rastle, pričakovanja gospodarskih subjektov pa se v prihodnosti dejansko uresničijo. Gospodarski subjekti v sedanjosti več povprašujejo, ker v prihodnosti pričakujejo višje cene. Zato cene porastejo že v sedanjosti.DeflacijaJe zmanjšanje denarnih sredstev v obtoku z namenom povzročiti zvišanje kupne moči denarja ter padanje cen.

58. Nominalne in realne ekonomske kategorije.Ekonomske kategorije izražamo vrednostno. Količine množimo z vrednostmi. Cene, ki jih uporabimo so tekoče (sprotne) ali pa so stalne (nespremenjene) cene. Če so ekonomnske kategorije izražene v sprotnih cenah, gre za nominalno ekonomsko kategorijo, če pa so izražene s stalno ceno, govorimo o realni ekonomski kategoriji. Tekoče cene so cene, po katerih se produkti dejansko prodajajo na trgu in se na njihovi podlagi oblikujejo nominalni prihodki produkcije in porabniških enot. Produkt, vrednostno izražen s tekočimi cenami, imenujmo nominalni produkt. Če se cene ne bi spreminajle, bi bile nominalne ekonomske kategorije enake realnim. Če cene rastejo iz obdobja v obdobje je v gospodarstvu inflacija nominalne e.k. > realne e.k.. Če cene padajo, imamo v gospodarstvu deflacijo nominalne e.k. < realne e.k.

59. Lastniška struktura gospodarstva.Zasebno podjetje – je v lastništvu posameznika, ki upravlja, nadzira in izvaja gospodarske dejavnosti. Funkcija lastništva in upravljanja nista ločeni. Lastnik odgovarja z vsem svojim premoženjem.Partnersko podjetje – ustanovita ga dva ali več posameznikov, ki sklenejo partnersko pogodbo. Vlagatelji so udeleženi pri delitvi dobička oziroma pri poravnavi izgube. Ločimo več vrst odgovornosti.Delniška družba – je najbolj razširjena lastninska in organizacijska oblika produkcijskih enot v sodobnem tržnem gospodarstvu. Ločimo V in Z različico. Kapital pridobiva z izdajo (prodajo) delnic, dodatna sredstva za gospodarjenje pa si zagotavlja tudi z zadolževanjem na trgu denarja in kapitala. V ta namen lahko izdaja tudi obveznice.

60. Enostavni model gospodarske rasti v absolutnem in relativnem izrazu.

Gospodarska rast, ki jo enačimo z rastjo družbenega produkta, je eden od elementov gospodarskega razvoja, njegova kvantitativna stran. Pri danem investicijskem učinku, ki ga označujemo s p, znaša povečanje produkta ∆P, ki ga izzovejo razširitvene investicije I:∆P = p x I – formula gospodarske rasti.Da bi se izločil vpliv velikosti gospodarstva, se družbeni produkt in njegova rast računata na prebivalca. Da bi se omogočilo primerjavo gospodarstev na različnih razvojnih stopnjah, se namesto absolutne rasti produkcije uporablja njena relativna rast: ∆P/ P = (p x I)/ P. ∆P/ P je relativna rast družbenega produkta, I/ P pa stopnja investicij, ki pove, kolikšen delež družbenega produkta gre za investicije in ne v tekočo porabo.

61. Razložite ekonomsko načelo in bistvo alterantivnosti učinkov in sredstev v procesu družbene reprodukcije!

Ekonomisti ga opredeljujejo kot načelo doseganja določenega učinka s čim manj sredstvi ali uresničitev čim večjega učinka z danimi sredstvi. Producenti se ravnajo po tem načelu saj si prizadevajo doseči cilj(čim večji produkt po enoti produkcijskega faktorja, potrošniki pa si prizadevajo z razpoložljivim dohodkom uresničiti maksimalno zadovoljstvo v sedanji in bodoči porabi.) Nastanek učinka in izguba koristi sta alterantivna. Brez alternativnosti ni ne učinka in ne sredstev za njegovo uresničitev. Če ni alternativne možne uporabe danih sredstev, se sploh ne morejo uporabiti za kaj drugega, zato njihova uporaba ne pomeni nobene izgube koristi ali pa obstajajo v neomejenih količinah.

62. Ali je z narodnogospodarskega vidika smiselno meriti ekonomičnost produkcije? Utemeljite odgovor!

Ne. Zato ker z narodnogospodarskega vidika velja enakost toka produktov in potrošenih faktorjev, zato je vrednost količnika ekonomičnosti s tega vidika nujno enaka ena.

63. Naštejte temeljne finančne instrumente javnega sektorja! Temeljni finančni instrumenti javnega sektorja so tako proračun države, proračuni lokalnih enot in finančni načrti javnih skladov.

64. Kateri so temeljni cilji fiskalne politike?Temeljni cilji fiskalne politike je oskrba prebivalstva in gospodarstva z netržnimi dobrinami, prerazdelitev dohodka in premoženja, da bi dosegla zaželeno in družbeno dogovorjeno socialno pravičnost ter ustvarjanje pogojev za hitrejši gospodarski razvoj države.

65. Kateri proračunski instrumenti zmanjšujejo in kateri povečujejo razpoložljive dohodke gospodarskih subjektov?

Z ene strani instrumenti prisilno zbirajo finančna sredstva (davščine) ter tako zmanjšujejo razpoložljive dohodke zavezancev in na drugi strani povečujejo prihodke zasebnih ekonomskih subjektov (javna transferna plačila).

66. Prikažite strukturo javnega proračuna po temeljnih postavkah!Javni dohodki: - tekoči izdatki za blago in storitve; tekoči transferji gospodarstvu, prebivalstva, EU; investicijski izdatki; nove kreditne transakcije; spremembe finančnih sredstev na računih javnega sektorja.Javni prihodki: - nedavčni in davčni prihodki ( dohodki od državnih podjetij, davščine, sredstva EU); neto zadolžitev pri nebančnem sektorju (Bn); neto zadolžitev pri bančnem sektorju (Bb); neto zadolžitev v tujini (Bt)

67. Razložite monetarni učinek državnega proračuna!Če so javni odhodki obdobja večji od nedavčnih in davčnih javnih prihodkov istega obdobja, je državni proračun v deficitu, ki se finančno pokrije z zadolževanjem pri prebivalstvu in gospodarstvu, z zadolževanjem pri domačih bankah ali pa z zadolževanjem v tujini.

Če pa so v določenem obdobju državni prihodki večji od odhodkov, imamo opravke s proračunskim suficitom, v tem primeru je država neto ponudnik finančnih sredtev na trgu

denarja in kapitala

68. Pojasnite nekatere mikroekonomske učinke proračuna!Kot mikroekonomske učinke razumemo vplive, ki jih imajo proračunski instrumenti (davščine,javni izdatki) na obnašanje gospodarskih subjektov. Zaradi davščin in proračunskih koristi zavezanci in koristniki ravnajo drugače, kot bi ravnali, če teh bremen oziroma ugodnosti ne bi bilo. To drugačno ravnanje je posledica stimulacijskih in substitucijskih učinkov proračuna. Učinki so predvsem dolgoročnega značaja in vplivajo na ponudbo produkcijskih faktorjev in produktov.

69. Ali je smiselna proračunska pomoč producentom, če je povpraševanje po njihovem produktu absolutno togo?

Ne, ker ponudbe in povpraševanja vedno težita k temu, da se uskladita, če že ne z ex ante, pa vsaj ex post s spremembo cen na trgu. Če so kapacitete gospodarstva večje od efektivnega povpraševanja, cene dobrin padajo, z njimi zaposlenost in obseg produkcije. V gospodarstvu nastopi potem deflacijski razpon.

70. S katerimi ukrepi proračunska politika usklajuje dejanski in potencialno mogoči produkt gospodarstva?

Proračunska politika usklajuje dejanski in potencialno mogoči produkt gospodarstva s tremi ukrepi:

- vgrajeni ali avtomatični stabilizatorji- diskrecijski ukrepi- fleksibilna formula

71. Kaj je značilno za avtomatične stabilizatorje v fiksalni politiki?Značilnost stabilizatorjev je , da so ustrezni ukrepi tako pri prihodkih kot izdatkih že vgrajeni v fiskalni sistem oziroma sistem javnega financiranja. Sistem javnih prihodkov s poudarjenim progresivnim zajemanjem narodnega dohodka je tipičen primer takšnih stabilizatorjev. Pomembna značilnost je tudi ta, da je njihova učinkovitost predvsem kratkoročna, ker preprečuje padanje produkta pod raven mogočega.

72. Ste razumeli učinek »fiksalne zavore«?Da. Tako imenovani negativni učinek progresivne obdavčitve na gospodarsko rast ob relativno uravnovešenem stanju ponudbe in povpraševanja. Se pravi, če se gospodarstvo normalno razvija, progresivna obdavčitev pa potem povzroča deflacijske tendence, kar ima negativne posledice za nadaljnjo rast produkta in zaposlenost.

73. Kaj grafično prikazuje LM krivulja?LM krivulja grafično prikazuje obrestne mere in velikosti produkta v gospodarstvu. L=M=L(P,1/c,i)

74. Pojasnite mehanizem povečane ponudbe denarja na velikost produkta!Povečana realna ponudba denarja znižuje ceno denarja in povečuje produkt gospodarstva. Zaradi povečane preskrbljenosti gospodarstva z denarjem pri danem obsegu dohodka, obrestna mera na trgu pade;nižja obrestna mera pri dani učinkovitosti investicij poveča investicijsko povpraševanje in posledično dohodek gospodarstva, kar pri dani želji poveča povpraševanje po denarju in dvigne obrestno mero.

75. Kdaj je denarna politika bolj in kdaj manj učinkovita?Kako uspešna je denarna politika, je odvisno od elastičnosti povpraševanja po denarju v odvisnosti od spremembe obrestne mere. Če je imenovana elastičnost nizka potem dana sprememba v ponudbi denarja povzroči večji padec obrestne mere in ima večji učinek na investicijsko povpraševanje, temu pravimo da je denarna politika učinkovita. Manj učinkovita politika pa je takrat, če imetniki denarja v večji meri reagirajo na spremembo obrestne mere, so investicijski in dohodkovni učinki večje količine denarja v obtoku manjši.

:76. Opredelite naturalno in denarno ceno!Z naturalno ceno razumemo količine dobrin, ki se lahko dobijo s prodajo ene enote neke dobrine oziroma s katerimi se lahko kupi enoto neke dobrine. Ker se vsako blago menjuje za številne druge vrste blaga, ima toliko naturalnih cen, za kolikor drugih dobrin se menjuje.Denarna cena pa pomeni količino denarja, ki se dobi s prodajo enote nekega produkta oziroma s katero se kupuje enoto nekega produkta. Vse dobrine se kupujejo in prodajajo za denar, vendar ima vsako blago samo eno denarno ceno. To je pomembna prednost denarne menjave.

77. Kaj je bistvo trga kot menjalnega mehanizma?Trga kot menjalnega mehanizma je bistvo, da je ekonomski prostor, na katerem se srečata ponudba blaga in povpraševanje po njem, določa količine blaga, ki so predmet menjave, in njihove cene.

78. Naštejte nekatere vrste trgov!Ločimo več vrst trgov, kot na primer: prvi kriterij je vrste produktov, dobrin,….. drugi kriterij je trg, ki se omejuje na posamezni, kvalitativno opredeljeni produkt, to je trg norveške nafte, trg avtomobilov C5, trg slovenskega mleka,…. Potem imamo kriterij geografskega območja, to so, svetovni trg, mednarodni trg, nacionalni trg, regionalni in lokalni trg. Naslednji kriterij so količine, s katerimi se trguje, poznamo grosistične trge, detajlistične trge. Četrti kriterij pa je vprašanje, ali je trgovanje svobodno ali pa ga regulirajo državni ali drugi organi, poznamo legalni in pa sivi trg.

79. Prikažite ob primeru razliko med individualno in skupno ponudbo določenega produkta! Katera je odločilnejša za tržno ceno produkta?Individualna ponudba nam prikazuje razmerje med različnimi cenami in količinami določenega blaga, ki jih je pri teh cenah posamezen ponudnik pripravljen ponuditi.Skupno ponudbo pa dobimo tako, da pri danih cenah seštejemo ponujene količine vseh ponudnikov.

80. Kako opredelimo ravnotežno ceno na trgu?Da bi na trgu ugotovili ravnotežno ceno blaga, moramo poznati vse individualne ponudbe in vsa individualna povpraševanja po blagu, kajti le vsi ponudniki in vsi povpraševalci skupaj s svojimi individualnimi ponudbami in povpraševanji določijo skupno ponudbo in skupno povpraševanje in s tem ravnotežno ceno

81. Ste razumeli vpliv spremenjenega povpraševanja na ravnotežno količino?Skupno povpraševanje se spremeni, kadar individualni povpraševalci pri nespremenjenih cenah spremenijo svojo nabavno pripravljenost. To lahko povečajo ali pa zmanjšajo. Agregatno povpraševanje po nekem blagu se spremeni, ker se spremenijo lestvice individualnega povpraševanja po tem blagu. Lahko pa se zgodi, da se pojavi nov povpraševalec na trgu, ki poveča skupno povpraševanje.

82. Kako tehnični napredek vpliva na ponudbo blaga in njegovo tržno ceno?Tehnični napredek je tipičen dejavnik, ki povečuje ponudbo konkretnega blaga. Faktorji, ki povečujejo realni produkt na časovno enoto, povečujejo tudi ponudbo blaga in pri danem povpraševanju znižujejo ravnotežne cene. Nasprotno nazadovanje produktivnosti v produkciji blaga vodi k zniževanju ponudbe in ob konstantnem povpraševanju k povišanju njegovih ravnotežnih cen. Skratka tehnični napredek povečuje ponudbo blaga, tržna cena pa se zniža.

83. Naštejte dejavnike, ki so odločilni za individualno povpraševanje po določeni dobrini!Za individualno povpraševanje po določeni dobrini, so pomembni naslednji trije dejavniki:- koristnost blaga- velikost realnega dohodka kupca- cene drugih dobrin 84. Na primeru prikažite razmerja med skupno, mejno in povprečno koristnostjo dobrine za porabnika!Prvi kg sladkorja pomeni neko koristnost. Če kupimo še drugi kg sladkorja se bo skupna koristnost povečala. Čim več kg kupimo, tem večja bo skupna koristnost sladkorja. S kupovanjem dodatnih kg sladkorja, se skupna koristnost povečuje, čeprav čedalje počasneje, koristnost dodatnih kg sladkorja pa pade- mejna koristnost. Vsak dodaten kg sladkorja prinaša vedno manjšo koristnost.

85. Definirajte prvi in drugi Gossenov zakon!Prvi Gossenov zakon:- je definiran kot zakon padajoče mejne koristnosti dobrinDrugi Gossenov zakon:- je definiran kot zakonitost enakih mejnih koristnosti na enoto cene vsake dobrine, ki jo kupuje potrošnik.

86. Kako podjetnik v konkurenci, upoštevajoč drugi Gossenov zakon, strukturira nabavo produkcijskih faktorjev?Če ne bi veljal ta zakon, mejna koristnost denarja ne bi bila konstantna, zato en bi bilo enakosti med mejnimi koristnostmi dobrin in mejnimi koristnostmi denarja, črpali bi iz druge potrošnje, kar pa ne bi bilo racionalno, ves denar bi usmerili v eno stvar, koristnost ene dobrine bi bila večja od druge.

87. Kaj je dohodkovni in kaj substitucijski učinek spremembe cene?Dohodkovni učinek spremembe cene je , ko cene drugih dobrin vplivajo na povpraševanje po neki dobrini zato. Ker sprememba vsake cene spreminja realne dohodke potrošnikov.Substitucijski učinek spremembe cene pa je, ko vpliv cene drugih dobrin na povpraševanje po določeni dobrini izhaja iz medsebojnih povezanosti dobrin v porabi.

88. Količnik direktne cenovne elastičnosti je -1,75. Ali je za ponudnike bolj ugodno znižati ceno in povečati prodajo ali zvišati ceno in posledično trpeti manjši obseg prodaje?Elastičnost povpraševanja je reagiranje količine povpraševanja na spremembe faktorjev povpraševanja. Direktna cenovna elastičnost je odzivanje povpraševane količine na spremembe cene dobrine, na katero se povpraševanje nanaša. Predznak količnika elastičnosti povpraševanja je normalno negativen v primeru direktne cenovne elastičnosti. Zvišanje cene določene dobrine zmanjšuje povpraševano količino te dobrine. Zato je v tem primeru za ponudnike bolje, če povečajo prodajo z znižanjem cen. e= k/ C

89. Pri katerih dobrinah je dohodkovna elastičnost povpraševanja negativna? Razložite!Dohodkovna elastičnost povpraševanja je negativna pri slabih dobrinah. Velikost količnika elastičnosti in njegov predznak služita klasifikaciji dobrin v boljše ali slabše, kot tudi v substitute in komplementarne dobrine.

90. Pojasnite razliko med fiksnimi in variabilnimi produkcijskimi stroški!Razlika je pomembna le v kratkem obdobju, kajti na dolgi rok so vsi stroški variabilni. Fiksni stroški (FC) v podjetju so posledica porabe fiksnih faktorjev. Ti stroški so prisotni ne glede na obseg produkcije in ostajajo s spreminjanjem obsega produkcije nespremenjeni. Variabilni stroški (VC) pa merijo vrednost porabe variabilnih faktorjev. Spreminjajo se z obsegom produkcije. Fiksne stroške lahko podjetje uravnava le na dolgi rok, medtem ko variabilne pa na kratek rok. Med fiksne stroške štejemo časovno amortizacijo, plače nekaterih zaposlenih, zavarovalnino,… med variabilne stroške pa štejemo stroške prenesenega produkta, plače večine zaposlenih, obresti na kratkoročne kredite,….

91. Kako podjetje v konkurenci producira dani obseg produkta z minimalnimi stroški?Podjetje nabavi toliko enega in drugega faktorja, da je mejna stopnja tehnične nadomestljivosti, npr. kapitala z delom, enaka obratnemu razmerju njunih cen na trgu.

92. Opredelite tržno stanje in naštejte dejavnike, ki ga določajo! Tržno stanje ali drugače rečeno oblika trga definira celokupnost vseh dejavnikov, zaradi katerih se produkti, producirani ob povsem enakih tehničnih pogojih prodajajo in kupujejo po različnih cenah. Oblika trga je lahko različna tako z vidika ponudbe kot z vidika povpraševanja. Dejavniki ki pa določajo tržno stanje pa so:

- število ponudnikov in povpraševalcev na trgu- možnost pristopa novih ponudnikov in povpraševalcev na trgu- obstoj in popolnost substitutov- gibljivost ponudnikov in povpraševalcev

93. Kdaj je konkurenca na trgu odprta? Iz katerih razlogov je lahko pristop na trg zaprt?Pristop na trg je odprt vsem. Odprta konkurenca je položaj, v katerem ima vsakdo možnost, da se pridruži ponudbi ali povpraševanju. V odprti konkurenci lahko kdorkoli ponuja določen produkt ali ga kupuje.Trg pa je lahko zaprt iz dveh razlogov :

- prvi razlog je pravni red države oziroma skupnosti, ki onemogoča določenim gospodarskim subjektom ponujati določene produkte (carinske dajatve, količinske omejitve uvoza, ….)

- drugi razlog pa je ekonomska nesposobnost. Ponudniki ali pa povpraševalci niso dovolj obveščeni, nimajo dovolj velikih dohodkov, nimajo dostopa do kvalitativnih produkcijskih faktorjev,…pač niso dovolj sposobni

94. V katerem tržnem stanju se oblikuje produkcijska cena? Ali ta cena prinaša posameznim ponudnikom ekstra zaslužke?Produkcijska cena se oblikuje v popolni konkurenci.

95. Kako monopolist maksimira monopolni dobiček pri prodaji? Grafično prikažite velikost dobička!Monopolist mora izbrati količino izmed tistih, pri katerih je prodajna cena višja od nabavne cene. Optimalna cena je tista, pri kateri so mejni dohodki enaki nabavni ceni.

96. Navedite primer oligopola na slovenskem trgu! Ali ima elemente kartelnega dogovora?Oligopol je tržni položaj, ki je skupaj z monopolistično konkurenco najznačilnejši za sodobno gospodarstvo. Najznačilnejši oligopolistični trgi pri nas so trgi pralnih praškov in zobnih krem, cigaret, gospodinjskih aparatov, radioaparatov in tv, avtomobilov in računalnikov, testenin, jedilnega olja, izdelkov iz usnja, konfekcije, avtobusnega transporta, storitev turističnih agencij.

97. Zakaj podjetja diferencirajo svoje produkte?Z diferenciacijo nastane nov produkt, vsaj z vidika kupca in njegovega povpraševanja. Namesto, da podjetje producira enak produkt kot druga podjetja, svoj produkt nekoliko spremeni -> diferencira

98. Kateri so poleg denarja temeljni dejavniki spreminjanja cen v času?Temeljni dejavniki so še:

- razmerje med ponudbo in povpraševanjem- spremenjeni pogoji produkcije in prodaje dobrin- toga ponudba- pričakovanje

99. Kako cenovna pričakovanja gospodarskih subjektov vplivajo na cene v sedanjosti?Če ponudniki pričakujejo v bližnji prihodnosti višje cene, zato danes zmanjšajo ponudbo in povečajo zaloge, kar dvigne cene že danes. Enako lahko ravnajo kupci. Pričakujejo višje cene, povečajo nabave in s tem povzročijo višje cene že v sedanjosti.

100. Kaj je gospodarjenje? Ali je to enovit proces?To je družbeni proces, v katerem poteka gospodarska dejavnost subjektov reprodukcije; to je producentov in porabnikov. Bistvo gospodarske dejavnosti so produkcijske sposobnosti kot tisti produkcijski potencial, ki omogoča lažje in kvalitetnejše zadovoljevanje potreb. Ne to ni enovit proces, saj poteka v fazah tako v logičnem kot v časovnem smislu.

101. V zgodovini poznamo več načinov skupnega produciranja (praskupnost, suženjstvo, fevdalizem, kapitalizem). V čem se ti načini družbene produkcije razlikujejo med seboj?Ekonomska zgodovina nas uči, da je bilo v preteklosti več načinov skupnega produciranja, ki se med seboj razlikujejo ne le v tehnološkem smislu, temveč tudi glede na distribucijo vsakokratnih produkcijskih faktorjev med člane družbene skupnosti.

102. Katera so tri temeljna vprašanja, s katerimi se ukvarja narodno oz. integrirano gospodarstvo in posamezno podjetje?Ta tri temeljna vprašanja so:

- Kaj naj se producira in koliko vsake vrste dobrin naj se producira?Omejeno količino produkcijskih faktorjev je treba usmeriti in razdeliti med različne možne uporabe. Pri prvem vprašanju reševanja ekonomskega problem, kaj producirati, gre torej za prizadevanje, da se struktura produkcije po vrstah produktov čim bolj prilagodi strukturi potreb kupcev-potrošnikov in investitorjev.

- Kako naj se dobrine producira?To vprašanje išče odgovor na to, kdo naj producira dobrine, s katerimi produkcijskimi potenciali in s kakšno tehnologijo. Ekonomski problem je rešena, ko odkrijemo, katera kombinacija produkcijskih faktorjev je pri produkciji danega produkta najboljša oz. optimalna.

- Za koga naj se producira?Producirana je omejena količina dobrin, zato ker je življenjskih sredstev premalo za popolno zadovoljitev vseh potreb vsakega člana skupnosti in zato se pojavi ta problem razdelitve.

103. Povprašajte v sosednem podjetju o njegovih produkcijskih zmožnostih v danem trenutku in prikažite odgovore s transformacijsko krivuljo! To podjetje nabavi nov stroj. Kaj se dogaja z njegovo transformacijsko krivuljo?Krivulja se premakne desno-proti točki N. Povečajo se produkcijske sposobnosti gospodarstva. Temeljni dejavnik premika proti desni so razširitvene investicije.

104. Kaj je predmet proučevanj makroekonomije?Makroekonomijo zanimajo širši problemi. Proučuje delovanje gospodarstva kot celote. Cilj je pridobiti celotno podobo o delovanju narodnega gospodarstva. Pravimo, da proučuje in pojasnjuje gibanja narodnogospodarskih agregatov, kot so agregatno povpraševanje, investicije, bruto domači produkt, denar,….

105. Temeljna predpostavka v analizi ekonomskih problemov je racionalno obnašanje producentov in potrošnikov. Ali sami vedno ravnate racionalno? Kaj je bistvo racionalnega ravnanja?Bistvo racionalnega ravnanja je reševanje ekonomskih problemov bodisi posameznika bodisi skupnosti. Gospodarski subjekti si prizadevajo z danimi sredstvi doseči maksimalen učinek, ali pa doseči dani učinek z minimalnimi sredstvi.

106. Časopis Delo je 9. junija 1999 zapisal, da je nemški zvezni statistični urad ugotovil, da je rast nemške gospodarske aktivnosti postala pozitivna zaradi povečane domače porabe in investicij. Ali so ugotovitve urada mikroekonomske?Ne, ugotovitve urada so makroekonomske.

107. So povezave med ekonomskimi kategorijami deterministične ali statistične?Povezave med ekonomskimi kategorijami so statistične. Povezave so prikazane z matematičnimi simboli in s tem so dali v roke ekonomiji nov instrumentarij, ki ji pomaga ugotavljati zveze med vzroki in posledicami v družbeni reprodukciji. C=f(D)+u P=f(X)+u

108. Poraba prebivalstva (C) je odvisna od velikosti njegovih zaslužkov (D). Katera ekonomska velikost je v tem primeru eksogena in katera endogena?C=f(P) Neodvisne so eksogene in odvisne spremenljivke so endogene in se nanašajo na isto časovno obdobje. Poraba prebivalstva ( C) je odvisna spremenljivka, velikost njihovih zaslužkov je neodvisna spremenljivka.

109. Kako so organizirana sodobna gospodarstva kot posledica družbene delitve dela?Produkcija poteka v produkcijskih enotah, poraba pa v porabniških enotah. Družbeni produkt je rezultat delovanja več produkcijskih enot, v katerih so združena sredstva in delo še številčnejših porabniških enot.

110. Zakaj pravimo, da so porabniške enote hkrati ponudniki in povpraševalci?Porabniške enote (gospodinjstva) posredujejo produkcijske faktorje. So lastniki delovne sile, različne vrste zemljišč, posredujejo denarni kapital. Te faktorje dajejo v zakup podjetjem in za svoje sodelovanje pridobivajo dohodke. S temi dohodki kupujejo finalne dobrine. Temeljna funkcija gospodinjstev je ponudba produkcijskih faktorjev in povpraševanje po končnih izdelkih.

111. Naštejte finančne institucije, ki opravljajo denarne zadeve v gospodarstvu!To so centralna banka, sistem poslovnih bank, finančne borze.

112. Ali so delovna sredstva primarni produkcijski faktor? V čem se razlikujeta kapital v fizičnem in vrednostnem smislu?Primarni produkcijski faktor so: delo,zemlja, kapital. Kapital v fizičnem smislu so: stroji, oprema, zaloge predmetov dela; kapital v vrednostnem smislu pa je del dohodka predhodnih obdobij, ki ni bil porabljen v potrošnji, temveč je bil investiran v nakup produkcijskih faktorjev.

113. Aktivno prebivalstvo predstavlja potencialno ponudbo dela v narodnem gospodarstvu. Kako bi v tej zvezi opredelili brezposelne osebe?Aktivno prebivalstvo sestavljajo delovno aktivne osebe in brezposelne osebe. Brezposelni so tisti, ki niso zaposleni ali samozaposleni in tudi ne opravljajo nikakršnega dela za plačilo. To so vsi tisti, ki niso uvrščeni v kategorijo aktivnega prebivalstva in so strari 15 let ali več.

114. Številni producenti in potrošniki pridobivajo informacije za svoje gospodarsko odločanje na trgu. Pravimo, da je trg tisti mehanizem, ki na sedanji stopnji gospodarskega in družbenega razvoja najbolje zadovoljuje potrebe ljudi. Katero učinkovitost gospodarjenja imamo pri tem v mislim? Razložite njeno vsebino!To je alokacijska učinkovitost. S pomočjo tega se obseg in struktura celotne produkcije v narodnem gospodarstvu najučinkoviteje prilagajata povpraševanju in efektivnim potrebam družbe.

115. Kdo je pravni in kdo ekonomski lastnik sredstev v podjetju?Produkcijske enote kot temeljne nosilke produkcijske dejavnosti so pravne osebe,so nosilke pravic in obveznosti.Ekonomske lastnice sredstev pa so porabniške enote.

116. V čem se razlikuje lastninska struktura zahodne korporacije od njene sestre na Japonskem?Zahodna: - razširjena v Evropi - razmerje med lastniškim in upniškem kapitalom je 50:50Vzhodna: - prevladuje upniški kapital 75%, lastniškega pa je 25% - pomembno je da ima korporacija za seboj posebno močno banko ali korporacijo bank - financira se s krediti poslovnih bank, ki se ne vmešavajo v upravljanje korporacije

117. Razložite razliko med premoženjsko bilanco narodnega gospodarstva in posamezne produkcijske enote!V bilanci narodnega gospodarstva so v aktivi produkcijska sredstva, v pasivi pa obveznosti do lastniških porabniških enot(vloženi kapital. Aktiva mora biti enaka pasivi.V bilanci posamezne produkcijske enote pa so v aktivi produkcijska sredstva, pravice in denar, v pasivi pa so obveznosti do lastnikov podjetja in obveznosti do upnikov podjetja. Sredstva v aktivi morajo biti enaka obveznostim v pasivi.

118. Razložite na konkretnem primeru razliko med bruto produktom posamezne produkcijske enote in celotnega gospodarstva!Peka kruha poteka v 3 stopnjah. Vsaka stopnja producira 3 enote produkta-kruha, npr. na prvi stopnji producirajo kmetovalci na njivi s svojim delom in sredstvi 3 enote v naturalni obliki žita. Ta produkt se imenuje bruto produkt posamezne produkcijske enote.Vse 3 stopnje peke kruha pa skupaj producirajo 9 enot (3 enote žita+3 enote moke+3 enote peke). Na 3 stopnji nastane produkt-kruh, to pa je bruto produkt celotnega gospodarstva.

119. Ali lahko z vidika narodnega gospodarstva kot celote govorimo o materialnih stroških? Kaj pogojuje velikost materialnih stroškov z družbenega vidika?Materialni stroški pomenijo porabo predmetov dela v produkciji produktov višje uporabne vrednosti. Druga stopnja lahko producira le tako, da porablja produkt prve stopnje. Velikost pogojuje velikost produkta prve stopnje.

120. Ste razumeli razliko med družbenim dokončanim in finalnim ali bruto produktom gospodarstva?Družbeni dokončani bruto produkt so vse 3 stopnje produkcije skupaj. Finalni bruto produkt pa je 3 stopnja produkcije, ko dobimo produkt, ki na koncu procesa fizično obstaja.

121. Definirajte porabljivi produkt gospodarstva! Zakaj v gospodarstvu prihaja do razlike med obrabo in obnovo delovnih sredstev?Porabljivi produkt : Pc= Pb – R- obnova sredstev za deloJe produkt, ki narodnemu gospodarstvu še ostane za porabo, potem ko je z delom bruto produkta obnovilo obrabljena sredstva za delo; je torej tisti del družbenega bruto produkta, ki ga lahko narodno gospodarstvo v celoti porabi, pa kljub temu v naslednjem obdobju sposobno producirati.

122. Opišite in razložite razliko med postopkom odpisovanja in amortiziranja stalnega kapitala!Odpisovanje je postopek izločanja dela bruto dohodka v času delovanja, sredstva za delo.Amortizacija pa pomeni postopno računsko prenašanje vrednosti sredstva za delo v vrednost bruto produkta in njeno vračanje v amortizacijski sklad v obliki denarnega dohodka.Če je delovna doba nekega sredstva za delo 20 let, potem mora produkcijska enota vsako leto odvesti v amortizacijski sklad 1/20 njegove nabavne vrednosti, da bi na koncu 20. leta razpolagala s celotno vrednostjo sredstev za delo v obliki denarnega dohodka, s katerim bo na trgu delovnih sredstev kupila novo delovno sredstvo enake vrste in kakovosti.

123. Razložite, zakaj so tokovi produktov in izdatkov v gospodarstvu enako veliki!Ko produkcijska enota 3 stopnje proda produkt, dobi 9 enot dohodka, ki ga potem razdeli; 3 enote ostanejo njej, 6 jih da drugi stopnji; druga stopnja teh 6 enot razdeli naprej. Oba tokova sta enaka po definiciji, to pa se pokaže na trgu, kjer se oba tokova srečata. V menjavi se določijo cene produktov in primarnih produkcijskih faktorjev, s tem pa vseobsežni dohodki podjetij in čisti dohodki porabniških enot.

124. Je slovensko gospodarstvo odprto ali zaprto gospodarstvo? Utemeljite odgovor!Slovensko gospodarstvo je odprto. Blago izvažamo in uvažamo.

125. Opredelite investicije doma in v tujini ter hkrati zapišite enačbo uporabe domačega produkta za ta primer!Izvoz narodnega gospodarstva naložba domačega gospodarstva v tujini, uvoz narodnega gospodarstva investicija tujega gospodarstva pri nas.Pd=C+Id+It

126. Ali sta lahko domači in uporabljivi produkt določenega obdobja enako velika? Kolikšne so v tem primeru neto investicije domačega gospodarstva v tujini?Domači in uporabljivi produkt sta po velikosti enaka kadar je izvozno-uvozna bilanca izravnana.

127. Katere mednarodne ekonomske transakcije vsebuje kapitalski in finančni račun plačilne bilance? Opredelite njegovo razmerje do bilance tekočega računa!Kapitalski račun: kapitalski transferji, transakcije z neproizvedenimi nefinančnimi sredstviFinančni račun: bilance neposrednih naložb, naložb v vrednostne papirje in sprememb mednarodnih rezerv.Del plačilne bilance kapitalski in finančni račun mora biti enak in z nasprotnim predznakom računu tekočih transakcij.

128. Kaj ponujajo porabniške enote produkcijskim in kaj produkcijske porabniškim? Na kakšen način se zagotavlja ekvivalentnost omenjene menjave?Porabniške enote ponujajo kapital, zemljo in delo. Produkcijske enote ponujajo produkte, izplačujejo rento, plače. Ekvivalentnost se zagotavlja z ravnovesjem izmeti porabniških in izmeti produkcijskih enot.

129. Naštejte metode ugotavljanja velikosti bruto domačega produkta! Kolikšen je BDP slovenskega gospodarstva? Izračunajte BDP po glavi prebivalca Slovenije! Kaj mislite, da meri ta količnik?Metode: produkcijska, dohodkovna in metoda izdatkovBDP za leto 2002: 5.284.501

130. Na kakšen način poteka financiranje netržne produkcije države?Netržna produkcija države se financira s pomočjo državnega proračuna, v katerega vplačujejo davčni zavezanci obvezne dajatve.

131. Razložite pomen identitete Sz – Iz = (G +TP-T) + It v gospodarstvu hkrati s pojasnilom vsebine posameznih elementov enačbe!Ta identiteta je pomembna v razumevanju makroekonomskih relacij. Izraz v oklepaju definira proračunski primanjkljaj države. Pozitivna razlika med skupnimi izdatki države (G+TP) in davščinami (T) je presežek izdatkov nad prejemki in proračunski primanjkljaj. Drugi izraz na desni strani identitete pa je presežek izvoza nad uvozom ali čisti izvoz blaga in storitev. Oba presežka pa se financirata, s presežkom zasebnih prihrankov nad zasebnimi investicijami doma.

132. Ste razumeli razliko med gospodarskim sistemom v ožjem in širšem smislu?Gospodarski sistem v širšem pomenu, ki poleg gospodarskega sistema v ožjem pomenu obsega še vse druge družbenoekonomske odnose narodnega oziroma integriranega gospodarstva v procesu produkcije, menjave, delitve in porabe. Gospodarski sistem v ožjem smislu pa obsega le tiste družbenoekonomske odnose, ki nastanejo na relaciji: država prosti zasebnim produkcijskim in porabniškim enotam.

133. Definirajte ekonomsko politiko!Ekonomska politika pomeni zavestno usmerjanje proces družbene reprodukcije. Bistvo je skratka, poseganje države oziroma upravnih enot v odločitve o tem, kaj, koliko in za koga roducirati.

134. Katere lastnosti mora imeti subjekt ekonomske politike?Subjekt ekonomske politike mora imeti:- interes za spremembo toka reprodukcije- sposobnost odločanja širšega pomena- sposobnost delovanja- relativno samostojnost delovanja

135. Ste razumeli razliko med gospodarsko rastjo in gospodarskim razvojem?Da. Gospodarska rast, ki jo enačimo z rastjo družbenega produkta, je v bistvu eden od elementov gospodarskega razvoja. Skratka je njegova kvantitativna stran.

136. Kaj določa zgornjo mejo rasti produkta ob nespremenjenem tehničnem napredku?Njegovo zgornjo mejo določa njegova uvedba v produkcijo, ki povečuje investicijski učinek, zahteva investicije, to pa običajno pomeni rast tehnične opremljenosti dela.

137. Kateri investicijski učinek (bruto ali neto) je odločilen pri investicijskem odločanju? Opredelite oba in ju primerjajte!V enačbi gospodarske rasti povečanje produkta razumemo v smislu bruto produkta. Investicijski učinek je torej bruto investicijski učinek. Če od povečanja bruto produkta odštejemo produkte drugih faktorjev, ostane del, ki ga štejemo za tehnični produkt fizičnega kapitala. Pripadajoči investicijski učinek pa imenujemo neto investicijski učinek. Del tega ostanka produkta je namenjen plačilu obresti na kapital, presežek nad obrestmi pa je podjetniški dobiček.

138. Kdaj je obseg investicij v gospodarstvu optimalen? Kolikšna je v tem primeru gospodarska rast?Obseg investicij v gospodarstvu je optimalen takrat ko zagotavlja maksimalno rast. Gospodarska rast bi pa v tem primeru bila počasnejša od možne.

139. Razložite bistvo konflikta gospodarske rasti! Ali je ta problem prisoten predvsem v zaprtem ali v odprtem gospodarstvu?Bistvo konflikta gospodarske rasti so velika dvigovanja stopnje investicij preko noči, saj zadajo porabi premočen udarec. Čim večja je stopnja investicij, tem bolj negativni so vplivi na ponudbo dela.

140. Kaj je kriterij gospodarskega odločanja na makro in mikro ravni?Kriterij je način izražanja učinka, ki ga želi s svojimi odločitvami doseči gospodarski subjekt. Pri makro gospodarskem odločanju je neposredni cilj gospodarjenja preskrba skupnosti s čim večjo količino dobrin, medtem ko je pri mikro gospodarskem odločanju njegov cilj čim večji individualni produkt, ki v denarnem gospodarstvu dobi pravo podobo v obliki realiziranega dohodka na trgu.

141. Ali odločanje na temelju rentabilnosti vodi k maksimalnemu zadovoljevanju potreb? Če je tako, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni?Da. To je možno le ob pogoju, da produkcijske enote, ki producirajo deficitarni produkt, svoj tržni ekstra dobiček v celoti vložijo za dodatno produkcijo tega produkta.

142. Kaj veste o sposobnosti gospodarskega subjekta, da pri odločanju izbere najboljšo varianto?Gospodarski subjekt izbere na podlagi načela ekonomske racionalnosti tisti produkt in način njegove produkcije, za katerega misli, da je najučinkovitejši. Vendar ni vedno tako. Do razlike pride iz dveh razlogov. Prvi razlog je da subjekt, ki odloča oziroma izbira med več variantami, ni obveščen o vseh možnih variantah. Drugi razlog je pa ta, da gospodarski subjekt pozna vse možne variante, pa ni sposoben izmed njih izbrati najboljše. Pri sposobnosti izbire najboljše variante produkcije poznamo dve vrsti sposobnosti. O tej ko sem govorila je intelektualna sposobnost, vendar da to sposobnost uresniči, je potrebna še tako imenovana materialna sposobnost (npr. subjekt nima ustreznih delovnih sposobnosti ali dovolj materialnih sredstev, ki so potrebna za dosego najboljše variante).

143. Razložite, kako mehanizem tržnih cen povezuje individualne produkcijske in porabniške enote v narodnogospodarsko celoto!Vsaka sprememba v ponudbi ali povpraševanju določenega produkta povzroči spremembo cene tega produkta. Ker so ob določenem času v narodnem gospodarstvu produkcijski faktorji dani, se večja ali manjša produkcija enega blaga nujno pokaže v manjši ali večji produkciji vsega drugega blaga. Enako velja za porabniške enote. Tudi njihov dohodek je v določenem času dan. Če nabavijo kakega produkta več, morajo drugega manj. Tako sprememba v ponudbi in povpraševanju enega blaga povzroči spremembo v ponudbi in povpraševanju vsega drugega blaga. Zaradi tega se spremenijo cene vsega blaga.

144. Ob katerih pogojih se tržna cena produkta izenači z njegovo normalno ceno? Tržne cene blaga se izenačijo z normalnimi cenami v ravnotežnem položaju- ko Sestava ponujenega blaga ustreza plačilni sposobnosti porabnikov.

145. Razložite in navedite primer, kdaj je gospodarska odločitev konkretna!Konkretna odločitev neposredno povzroča količinsko in vsebinsko spremembo v toku reprodukcije. Odločitev o gradnji avtoceste od klanca do Ankarana.

146. Kdo dejansko odloča o poteku reprodukcije-produkcijske ali porabniške enote?O poteku reprodukcije dejansko odločajo produkcijske enote.

147. Zakaj je gospodarska rast neenakomerna kljub popolnem usklajevanju rasti produkta in njegove uporabe?

148. Ste razumeli Jeana B. Saya, ki trdi, da obstaja blago neprodano zaradi premajhne ponudbe drugega blaga?Agregatna ponudba vedno ustvari dovolj veliko agregatno povpraševanje. Neprodani produkti so posledica previsokih cen faktorjev, zlasti mezd.

149. Naštejte in opišite faze gospodarskega cikla!Faze gospodarskega cikla so:- Kriza= o njej govorimo takrat, kadar se v gospodarstvu množinsko pretrga zveza med produkcijo oziroma ponudbo in povoraševanjem.- Depresija= to je stanje v reprodukciji, ko se ponudba zmanjšuje in prilagaja zmanjšanemu efektivnemu povpraševanju.- Oživitev= to je spodbuda za investitorje.- prosperiteto ali polet= tu pridejo do veljave vse prednosti gospodarjenja, ki jih omogočata višja produktivna sila dela in z njo povezana rentabilnost kapitala.

150. Katere instrumente in ukrepe uporabljata država in od nje pooblaščena centralna banka za reguliranje povpraševanja v gospodarstvu?- prek enotne emisijske (centralne) banke vodi politiko obvezne rezerve in obrestne mere- z javnimi (državnimi) investicijami- z obdavčitvijo produkcijskih in zasebnih porabniških enot zmanjšuje njihove razpoložljive dohodke

151. Katero trošenje v gospodarstvu je izvedeno in katero avtonomno?Izvedeno trošenje: kakor koli se poraba spreminja v odvisnosti od velikosti dohodka, torej poraba, o kateri odloča velikost realnega dohodka.Avtonomno trošenje: tisto trošenje, ki nastane zaradi povečanja njegove koristnosti, pri danem realnem dohodku in obrestni meri.

152. Ali je investicijski akcelerator primer izvedenega ali avtonomnega trošenja? Investicijski akcelerator je primer izvedenega trošenja.

153. V katerih pogojih in kako lahko v gospodarstvu povečamo ravnotežni produkt le s povečanim trošenjem?Za povečanje ravnotežnega produkta je potrebno trajno povečanje trošenja, tako da vsako naslednje obdobje novo povečanje trošenja več kot nadomesti izpad trošenja zaradi preliva dela povečanja dohodka v prihranke.

154. Razlika med notranjo vrednostjo in kupno močjo blagovnega in papirnatega denarja! Kaj določa kupno moč blagovnega denarja?Notranja vrednost denarja je enaka vrednosti dobrine, ki daje denarju materialni obstoj. Notranja vrednost bankovca je vrednost papirja, ki bankovcu omogoča materialni obstoj.Kupna moč denarja ali zunanja realna vrednost denarja: je enaka količini produktov, ki jih lahko nabavimo za enoto denarja. Količina produktov, ki jih lahko nabavimo za enoto denarja, je odvisna od njihovih cen. Čim višje so cene, tem manjša je kupna moč denarne enote in nasprotno.155. Izpeljite iz menjalne enačbe potrebno količino denarja v gospodarstvu!M×v=P×cM*=(P×c)/v

156. Kaj je dejavnik povpraševane količine transakcijskega denarja in kaj spreminja povpraševanje po tem denarju? Narišite!Povečanje ali zmanjšanje družbenega produkta, hitrost obtoka denarja in dana raven cen-spreminjajo povpraševanjeSlika v učbeniku 13.2.1

157. Razložite postopek nastajanja starega in novega knjižnega denarja!Bankirji so spoznali, da lahko izdajo večjo vrednost bankovcev, kot je vrednost deponiranega kovinskega denarja, kajti bankovci so opravljali funkcijo denarja ne glede na to, ali so imeli ustrezno kritje v kovinah ali ne. Zato so imetniki bankovcev te redko nosili v banko in od bankirjev zahtevali kovinski denar. Bankirji so tako odkrili nov vir zaslužka. Začeli so izdajati nov denar v obliki kredita produkcijskim in porabniškim enotam. Za ta denar dobivajo bankirji obresti, ker pač kreditirajo produkcijske in porabniške enote.