NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA, MAGISTRSKEGA DELA

NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA,

MAGISTRSKEGA DELA in SEMINARSKE NALOGE*

* NAVODILA ZA UPORABO: Najprej preberite splošna navodila (1.1 in 1.2), potem pa navodila glede na vaš tip diplomskega dela. V besedilu uporabljeni samostalniki moškega spola, ki se pomensko in smiselno vežejo na splošna, skupna poimenovanja (npr. kandidat, študent), veljajo tako za osebe ženskega kot moškega spola.

2

Kazalo vsebine

1 Splošna navodila ........................................................................................................................................ 3

1.1 Splošna oblikovna navodila ............................................................................................................... 3

1.2 Splošna vsebinska navodila ............................................................................................................... 3

2 Obseg in izvedba ........................................................................................................................................ 4

2.1 Diplomsko delo .................................................................................................................................. 4

2.1.1 Diplomsko delo (študijski programi do leta 2008)..................................................................... 4

2.1.2 Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa prve stopnje ....................................... 6

2.2 Magistrsko delo ................................................................................................................................. 8

2.2.1 Magistrsko delo (študijski programi do leta 2008) .................................................................... 8

2.2.2 Magistrsko delo magistrskega študijskega programa druge stopnje ...................................... 10

2.3 Seminarska naloga ........................................................................................................................... 12

3 Urejanje besedila, citiranje in pisanje opomb ......................................................................................... 13

3.1 Urejanje besedila ............................................................................................................................. 13

3.1.1 Uporaba ležeče pisave ............................................................................................................. 13

3.2 Citiranje in pravila za pisanje opomb .............................................................................................. 13

3.3 Seznam literature ............................................................................................................................ 15

3.4 Ilustracije ob besedilu ...................................................................................................................... 16

4 Priloge ...................................................................................................................................................... 16

4.1 Primer podnapisa k fotografskemu posnetku umetnine................................................................. 16

4.2 Izjava o avtorstvu ............................................................................................................................. 17

4.2.1 Primer izjave o avtorstvu pri diplomskem delu (študijski programi do leta 2008) ................. 17

4.2.2 Primer izjave o avtorstvu pri magistrskem delu ...................................................................... 17

4.3 Ključne besede in UDK ..................................................................................................................... 18

4.4 Dopolnitve navodil za izdelavo diplomskega in magistrskega ter seminarskega dela na Oddelku za

restavratorstvo ............................................................................................................................................ 20

4.4.1 Splošna vsebinska navodila na Oddelku za restavratorstvo .................................................... 20

4.4.2 Obseg in izvedba ...................................................................................................................... 21

4.4.3 Glava dokumenta..................................................................................................................... 21

4.4.4 Pravila za pisanje podnapisov k fotografskemu posnetku umetnine ...................................... 21

4.4.5 Dodatna pravila ....................................................................................................................... 23

5 Razlaga pojmov in okrajšav ..................................................................................................................... 24

6 Pogosta vprašanja in odgovori ................................................................................................................ 24

3

1 Splošna navodila 1.1 Splošna oblikovna navodila

- Med vrsticami je razmik 1,5 vrstice. - Robovi dokumenta so postavljeni: notranji rob na 3 cm, zunanji rob na 2 cm, spodnji in zgornji rob

na 2,5 cm. - Besedilo naj bo natisnjeno obojestransko. - Vse strani so oštevilčene zgoraj na zunanjem robu. Štejemo jih od notranje naslovnice naprej,

številke strani pa so vidne od tretje strani. - Novi odstavki so zamaknjeni od roba besedila 1,5 do 2 cm. V primeru, da jih ne zamaknemo, je

treba med odstavki enega spustiti. - V primeru, da je diploma avtorsko oblikovalsko ali umetniško delo, je mogoče odstopanje od

splošnih oblikovnih navodil.

1.2 Splošna vsebinska navodila Pisno delo (diplomsko in magistrsko delo, lahko pa tudi seminarska naloga) naj bo smiselno razdeljeno v

poglavja ali drugačne sklope. Pisno diplomsko in magistrsko delo sestavljajo naslednji elementi po spodaj

navedenem zaporedju:

a. naslovnica (naveden mora biti točen naslov, kot ga je potrdil Senat ALUO) b. UDK in ključne besede (vsaj 5) (Glejte primere za posamezne oddelke v prilogi 4.3!)

- Ključne besede opredelijo temo diplomskega dela. Ko jih kandidat izbere, mu bibliotekar ALUO določi UDK, ki je potem natisnjen pod gesli. List s ključnimi besedami in UDK-jem naj bo vezan v nalogi takoj za notranjo naslovnico.

c. izvlečka v slovenskem in angleškem jeziku (od 10 do 20 vrstic ali 600 do 1.200 znakov s presledki) d. kazalo

- Kazalo naj bo strukturirano postavljeno, tako da bo jasno razvidno, kaj so poglavja (npr. 1.) in kaj podpoglavja (npr. 1. 1.) in tako naprej.

e. besedilo, sestavljeno iz uvoda, v katerem je razložen namen naloge, jedra razprave in zaključka (za Oddelek za restavratorstvo glejte prilogo 4. 4!)

f. seznam literature (enoten, ki zajema tiskano in elektronsko literaturo) in drugih virov, urejen po abecednem vrstnem redu priimkov piscev (Glejte poglavje 3. 3!)

g. seznam slikovnega gradiva z navedbami virov (posnetkov umetniških del, načrtov, skic, shem in tabel) (Glejte poglavje 3. 4!)

h. seznam uporabljenih kratic, okrajšav in simbolov z njihovo razlago, če je potrebno i. priloge (npr. ponatisnjeni dokumenti, pomembna besedila v izvirniku ipr.), če obstajajo j. zahvala, če je potrebno k. izjava o avtorstvu l. CD ali DVD s celotnim slikovnim gradivom diplomskega dela (posnetki projekta ali umetniških del) in

kopijo diplome, tako kot je postavljena v natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu - CD ali DVD naj bo v ščitnem ovitku, nalepljenem na notranji platnici trdo vezanega izvoda. Na njem

naj bodo natisnjeni ali napisani glavni podatki z naslovnice diplomskega dela.

Vsako pisno delo mora biti izdelano v jezikovno neoporečni obliki. Pri diplomskem in magistrskem delu je

pred oddajo obvezen strokovni jezikovni pregled besedila (lektoriranje).

4

2 Obseg in izvedba 2.1 Diplomsko delo

2.1.1 Diplomsko delo (študijski programi do leta 2008)

a. Obseg:

Diploma A: najmanj 48 strani (3 avtorske pole, oz. 86.400 znakov s presledki) Diploma B: najmanj 32 strani (2 avtorski poli, oz. 57.600 znakov s presledki) Diploma C: najmanj 64 strani (4 avtorske pole, oz. 115.200 znakov s presledki)

Obseg diplomskega dela določa veljavni Izpitni pravilnik ALUO, kjer so opisani 3 različni tipi diplomskega dela:

A, B (vsi oddelki) in C (Odddelek za vizualne komunikacije, Odddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje

in Odddelek za restavratorstvo). V njem je za vsak različen tip diplome določen poseben obseg. Diplomo tipa

A naj sestavljajo najmanj 3 avtorske pole (86.400 znakov s presledki), diplomo tipa B najmanj 2 avtorski poli

(57.600 znakov s presledki) in diplomo tipa C najmanj 4 avtorske pole (115.200 znakov s presledki).

b. Število izvodov in oblika

Število izvodov: 3 izvodi (+3 CD/DVD) Oblika: A4 ali A3 Študent mora ob prijavi k zagovoru diplomskega dela oddati 3 izvode diplomskega dela v trdi vezavi. Format

vezave, določen z Izpitnim pravilnikom ALUO, je A4 ali A3.

Skupaj z natisnjenimi izvodi mora kandidat oddati ustrezno število CD-jev ali DVD-jev (označeni so z napisani

ali natisnjenimi glavnimi podatki z naslovnice diplomskega dela). Na CD-ju ali DVD-ju naj bosta dve mapi:

a. V eni naj bodo v visokih resolucijah vsi posnetki projekta ali umetniških del, s katerimi bo kandidat

diplomiral. Vsak posnetek naj bo ustrezno imenovan z naslednjimi podatki: priimek-ime-naslov

projekta ali umetniškega dela-leto (pri umetniških delih sledi še tehnika-mere). Zapis naj bo brez

presledkov, samo z vezaji, ki naj ločijo posamezne podatke.

b. Drugi dokument pa naj bo elektronska verzija diplome, nespremenjeno, tako kot je postavljena v

natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu.

CD ali DVD naj bo nalepljen na zadnji notranji platnici trdo vezanega izvoda.

5

c. Naslovnica

Diploma A, B in C Zunanja naslovnica1

Notranja naslovnica2

1 Naslov diplomskega dela mora biti naveden v obliki, kot ga je potrdil Senat ALUO. 2 Na Oddelku za oblikovanje uporabite izraz načrtovalsko delo.

UNIVERZA V LJUBLJANI Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

DIPLOMSKO DELO

(naslov diplomskega dela1 navedete glede na tip naloge)

Diploma A (a. Naslov teoretičnega in

b. Praktičnega ali načrtovalskega dela) D

Diploma B ali diploma C: (en naslov)

(Ime in priimek avtorja)

Ljubljana, leto


DIPLOMSKO DELO A, B ali C (navedete ustrezno črko)

A TEORETIČNO DIPLOMSKO DELO: (navedete naslov1) PRAKTIČNO (NAČRTOVALSKO2) DIPLOMSKO DELO: (navedete naslov1) B ali C: navedete naslov1 Mentor: (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naziv) [V primeru somentorja na enak način navedete še tega.] Ime in priimek: (ime avtorja, strokovni naziv, npr. akad. slikar/slikarka) Študent rednega – izrednega študija Vpisna številka: Oddelek in študijska smer:

Ljubljana, mesec in leto

6

c. Cilji

Diplomsko delo mora prikazati avtorjevo sposobnost samostojnega mišljenja in nadgrajevanja povzetega in

sežetega znanstvenega in strokovnega pisanja na določeno temo.

2.1.2 Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa prve stopnje

Diplomsko delo pri študiju na vseh smereh, razen pri teoretičnih, predstavlja spremno gradivo k ustvarjenim

umetninam ali izvedbenim projektom. Pisni del mora razložiti pristope k reševanju umetniškega ali

izvedbenega problema, ki jih sestavljajo: tehnološki, umetnostnozgodovinski, likovnoteoretični, estetski

vidiki, širša filozofska podstat ali družbena umeščenost problema. Zaključiti ga mora predstavitev rezultatov

raziskave.

a. Obseg

Obseg diplomskega dela določa veljavni Izpitni pravilnik ALUO, kjer so opisani tipi in obseg diplomskih del na

posameznih oddelkih.


Število izvodov: 3 izvodi (+3 CD/DVD) Oblika: A4 ali A3

Študent mora ob prijavi k zagovoru diplomskega dela oddati 3 izvode diplomskega dela v tiskani obliki v trdi

vezavi (v primeru, da je imel tudi somentorja, mora oddati 1 izvod več, torej skupaj 4 izvode). Skupaj z

natisnjenimi izvodi mora kandidat oddati 3 (ali 4) CD ali DVD, na katerem naj bosta dve mapi. V eni naj bodo

v visokih resolucijah vsi posnetki projekta ali umetniških del, s katerimi je diplomiral. Vsak posnetek naj bo

ustrezno imenovan z naslednjimi podatki (priimek-ime-naslov projekta ali umetniškega dela-leto [pri

umetniških delih sledi še tehnika-mere / vse brez presledkov, povezano z vezaji]. Drugi dokument pa naj bo

elektronska verzija diplome, tako kot je postavljena v natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu. CD

ali DVD naj bo nalepljen na zadnji notranji platnici trdo vezanega izvoda. Na njem naj bodo natisnjeni ali

napisani glavni podatki z naslovnice diplomskega dela. Format vezave, določen z Izpitnim pravilnikom ALUO,

je A4 ali A3.

7

c. Naslovnica

Zunanja naslovnica1

Notranja naslovnica

d. Cilji

Diplomsko delo mora prikazati kandidatovo sposobnost povzemanja, sežemanja in nadgrajevanja

znanstvenega in strokovnega pisanja na določeno temo.

1 Naslov diplomskega dela mora biti naveden v obliki, kot ga je potrdil Senat ALUO.


DIPLOMSKO DELO

Prvostopenjski univerzitetni študijski program (Naslov diplomskega dela1)


Ljubljana, leto


DIPLOMSKO DELO Prvostopenjski univerzitetni študijski program

(Naslov diplomskega dela1) Mentor: (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naziv) [V primeru somentorja na enak način navedete še tega.] Ime in priimek: (ime avtorja, strokovni naziv, npr. akad. slikar/slikarka) Študent rednega – izrednega študija Vpisna številka: Oddelek in študijska smer:


8

2.2 Magistrsko delo

2.2.1 Magistrsko delo (študijski programi do leta 2008)

Magistrsko delo pri študiju na umetniških smereh predstavlja spremno gradivo k ustvarjenim umetninam ali

izvedbenim projektom. Pisni del mora predstaviti dispozicijo (pojasniti mora temo magistrskega dela),

poglobljeno razložiti pristope pri reševanju umetniškega problema ali izvedbenega projekta, ki jih sestavljajo:

tehnološki, umetnostnozgodovinski, likovnoteoretični, estetski vidik in širša filozofska podstat ali družbena

umeščenost problema. Zaključiti ga mora predstavitev rezultatov raziskave.

a. Obseg

Obseg magistrskega dela določa Pravilnik o magistrskem študiju na ALUO. Na ALUO potekajo magistrski

študiji na praktičnih in teoretičnih smereh. Obseg pisnega magistrskega dela se razlikuje glede na smer

študija. Na praktičnih smereh se pisno delo navezuje na praktično magistrsko delo, zato je njegov obseg

manjši (28.800–57.600 znakov s presledki). Na teoretičnih smereh mora magistrsko delo obsegati najmanj

172.800 znakov s presledki.


Študent mora ob prijavi k zagovoru magistrskega dela oddati 5 izvodov magistrskega dela v trdi vezavi. V

primeru, da je kandidata ob mentorju imel tudi somentorja, je potrebnih 6 oddanih izvodov. Določen format

vezave je A4 ali A3.

Skupaj z natisnjenimi izvodi mora kandidat oddati ustrezno število CD-jev ali DVD-jev (označeni so z napisani ali natisnjenimi glavnimi podatki z naslovnice diplomskega dela). Na CD-ju ali DVD-ju naj bosta dve mapi:

a. V eni naj bodo v visokih resolucijah vsi posnetki projekta ali umetniških del, s katerimi bo kandidat diplomiral. Vsak posnetek naj bo ustrezno imenovan z naslednjimi podatki: priimek-ime-naslov projekta ali umetniškega dela-leto (pri umetniških delih sledi še tehnika-mere). Zapis naj bo brez presledkov, samo z vezaji, ki naj ločijo posamezne podatke.

b. Drugi dokument pa naj bo elektronska verzija diplome, nespremenjeno, tako kot je postavljena v natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu.

CD ali DVD naj bo nalepljen na zadnji notranji platnici trdo vezanega izvod.

9

c. Naslovnica

Zunanja naslovnica1

Notranja naslovnica

Hrbet

Če debelina vezave dopušča je na hrbtu trdo vezanega izvoda treba natisniti naslednje podatke: ime in

PRIIMEK (samo priimek obvezno z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI), naslov teoretičnega diplomskega dela (ker

je verjetno predolg, samo prve besede in znak za okrajšano, to so …). Natisnjeno naj se začne 3 cm od

spodnjega roba, besede naj tečejo od spodaj navzgor. Besedam naj sledi še rimska tri (III), ki bo označila

stopnjo študija.

d. Cilji

Magistrsko delo mora prikazati avtorjevo sposobnost samostojnega mišljenja in nadgrajevanja povzetega in


1 Naslov magistrskega dela, kot ga je potrdil senat ALUO.


MAGISTRSKO DELO

(Naslov magistrskega dela1)


Ljubljana, leto


MAGISTRSKO DELO

(Naslov magistrskega dela1) Mentor: (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naziv) [V primeru somentorja na enak način navedete še tega.] Ime in priimek: (ime avtorja, strokovni naziv, npr. akad. slikar/slikarka) Študent rednega – izrednega študija Vpisna številka: Študijski program:


10

2.2.2 Magistrsko delo magistrskega študijskega programa druge stopnje

a. Obseg

Diploma A: najmanj 48 strani (3 avtorske pole, oz. 86.400 znakov s presledki) Diploma B: najmanj 32 strani (2 avtorski poli, oz. 57.600 znakov s presledki) in največ 56 strani (3,5 avtorske pole, oz. 100.800 znakov s presledki) Diploma C: najmanj 64 strani (4 avtorske pole, oz.115.200 znakov s presledki)

Obseg magistrskega dela določa Izpitni pravilnik ALUO, kjer so opisani 3 različni tipi magistrskega dela: A, B

in C. Magistrsko delo A naj obsega najmanj 48 strani (3 avtorske pole oz. 86.400 znakov s presledki),

magistrsko delo B najmanj 32 strani (2 avtorski poli oz. 57.600 znakov s presledki in največ 3,5 avtorske pole

oz. 100.800 znakov s presledki)in magistrsko delo C najmanj 64 strani (4 avtorske pole oz. 115.200 znakov s

presledki).


Študent mora ob prijavi k zagovoru magistrskega dela oddati 3 izvode magistrskega dela v trdi vezavi (število

izvodov se ustrezno poveča glede na število mentorjev/somentorjev). Format vezave, določen z Izpitnim

pravilnikom ALUO, je A4 ali A3.

Obvezna priloga magistrskega dela je CD ali DVD, na katerem naj bosta dve mapi. V eni naj bodo v visokih

resolucijah vsi posnetki projekta ali umetniških del, s katerimi je kandidat diplomiral. Vsak posnetek naj bo

ustrezno imenovan z naslednjimi podatki (priimek-ime-naslov projekta ali umetniškega dela-leto [pri

umetniških delih sledi še tehnika-mere / vse brez presledkov]. Drugi dokument pa naj bo elektronska verzija

diplome, tako kot je postavljena v natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu. CD ali DVD naj bo

nalepljen na notranji platnici trdo vezanega izvoda. Na njem naj bodo natisnjeni ali napisani glavni podatki z

naslovnice diplomskega dela.

Vse obvezne priloge so navedene v Pravilniku o diplomskem/magistrskem delu (22. člen).

11

c. Naslovnica

Zunanja naslovnica1

Notranja naslovnica 2

1 Naslov magistrskega dela, kot ga je potrdil senat ALUO. 2 Na Oddelku za oblikovanje uporabite izraz načrtovalsko delo.


MAGISTRSKO DELO A, B ali C

(navedete ustrezno črko)

Naslov teoretičnega magistrskega dela (navedete naslov1) Naslov praktičnega magistrskega dela (navedete naslov1)


Ljubljana, leto


MAGISTRSKO DELO A, B ali C

(navedite ustrezno črko) Magistrski študijski program druge stopnje

(pri mag. delu A zapišete:) TEORETIČNO MAGISTRSKO DELO: (navedete naslov1) PRAKTIČNO (NAČRTOVALSKO) 2 MAGISTRSKO DELO: (navedete naslov1) (pri mag. delu B ali C:) navedete naslov1 Mentor: (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naziv) [V primeru somentorja na enak način navedete še tega.] Ime in priimek avtorja: (ime in priimek, za vejico navedete tudi strokovni naziv) Študent rednega – izrednega študija Vpisna številka: Študijski program in smer:


12

Hrbet

Na hrbtu trdo vezanega izvoda je potrebno natisniti naslednje podatke: ime in PRIIMEK (samo priimek

obvezno z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI), naslov teoretičnega magistrskega dela (ker je verjetno predolg,

samo prve besede in znak za okrajšano, to so …). Natisnjeno naj se začne tri centimetre pod zgornjim robom,

besede naj tečejo od vrha navzdol. Besedam naj sledi še rimska dve (II), ki bo označila drugo stopnjo študija.

d. Cilji

Magistrsko delo mora prikazati avtorjevo sposobnost samostojnega mišljenja in nadgrajevanja povzetega in


2.3 Seminarska naloga a. Obseg

Obseg seminarskega dela določi mentor glede na tip seminarskega dela. Obstajata krajši in daljši tip

seminarskega dela. Krajše obsega 1,5–3 strani avtorske pole brez prilog (2.700–5.400 znakov s presledki),

daljše pa približno 5 strani (8.000 znakov s presledki). Besedilo mora biti obvezno opremljeno z opombami,

dodan mu mora biti seznam vse uporabljene literature.

b. Naslovnica

c. Cilji

S seminarskim delom študent pokaže svojo sposobnost v povzemanju in sežemanju znanstvenih in strokovnih

dosežkov drugih avtorjev.


NASLOV SEMINARSKE NALOGE

Seminarska naloga

Ime in priimek avtorja Predmet Mentor

Letnik študija Študijski program in smer

Študijsko leto Kraj, mesec in leto pisanja seminarske naloge

13

3 Urejanje besedila, citiranje in pisanje opomb 3.1 Urejanje besedila

3.1.1 Uporaba ležeče pisave

Z ležečo (kurzivno ali Italic) pisavo so označeni naslednji izrazi:

a. STROKOVNI IZRAZI V IZVIRNEM JEZIKU

Ko v besedilu uporabljate neslovenske in v tuji obliki pisane strokovne izraze, jih je potrebno označiti z ležečo

(kurzivno) pisavo (npr. dripping, trompe l’oeil, materia prima, genius loci ...). Ležeče morajo biti zapisani tudi

naslovi umetnin, dobesedni naslovi razstav ter vsi dobesedni naslovi knjig in revij, ko jih omenjamo v besedilu.

b. NASLOVI UMETNIN

Naslove umetnin pišemo z ležečo (kurzivno) pisavo. Naslove slik obvezno prevajajte v slovenski jezik. Zgolj

tujejezične inačice ohranjajte samo v primerih, ko se je slikar hote odločil za določen jezik. Takrat lahko naslov

umetnine navedete samo v izvirni obliki. V drugih primerih pa lahko poleg prevedenega naslova dodate v

oklepaju še naslov v izvirni obliki. Če je le mogoče prevode povzemite po primerjalni slovenski literaturi. Za

starejšo umetnost lahko uporabite Evropski umetnostnozgodovinski leksikon (Ljubljana 1971), ki ga je sestavil

Luc Menaše. Na novejšo umetnost poglejte v knjigo Zgodba moderne umetnosti Norberta Lyntona (Ljubljana

1994). Za preverjanje ostale slovenske strokovne terminologije s področja likovnih umetnosti uporabljamo

leksikon Cankarjeve založbe Likovna umetnost, ki je izšel leta 1979.

c. NASLOVI KNJIG, REVIJ IN ČASOPISOV

Naslove knjig, revij in časopisov (NE naslovov člankov), pišemo v besedilu z ležečo (kurzivno) pisavo.

d. NASLOVI RAZSTAV

Naslove razstav pišemo v besedilu z ležečo (kurzivno) pisavo. Pišemo jih v slovenskem prevodu, v oklepaju pa

dodamo lahko naslov v izvirniku.

3.2 Citiranje in pravila za pisanje opomb V opombah označujemo, od kod smo povzeli v našem besedilu navedeno misel. Opombe naj bodo postavljene na dnu strani, rečemo jim »opombe pod črto« (ukaz v wordu »Vstavi sprotne opombe« omogoča enostavno delo in avtomatično preštevilčenje opomb). Citiramo lahko iz samostojnih knjižnih enot (monografij), zbornikov besedil, iz besedil v razstavnih katalogih, članke iz revij, časnikarske zapise in vsebine z interneta.

a. OBVEZNO NAVAJANJE, OD KJE JE BESEDILO DOBESEDNO POVZETO

Ko v besedilu navajamo podatke ali misli, ki smo jih kje prebrali, moramo obvezno navesti vir, po katerem smo jih povzeli. To naredimo s sistemom opomb. Nedvoumno mora namreč biti označeno avtorstvo posameznih stavkov, torej, ali so misli naše ali tuje. Navajamo lahko dobesedno, lahko pa tudi povzamemo stališče, ki ga zagovarja več piscev, ter potem v opombi zapišemo, kje vse se pojavlja.

b. OZNAČEVANJE CITATOV Z DVOJNIMI NAREKOVAJI

Vse dobesedne citate je potrebno označiti z običajnimi (ali dvojnimi) narekovaji (» «). Ko se v citiranem besedilu pojavi citat iz nekega drugega besedila, ga je potrebno označiti z apostrofnim (ali enojnim) narekovajem (' '). Ko je citat zaključen, ga je potrebno označiti z malo številko, natisnjeno nad besedilno vrsto, na strani spodaj pa navesti, od kje povzemamo citirano.

c. OZNAČEVANJE NEDOBESEDNIH CITATOV S ŠTEVILKO ZA OPOMBO

V primerih, ko ne citiramo dobesedno, pač pa tujo misel le vsebinsko povzemamo, narekovaji niso potrebni, vendar moramo povzeto besedilo vseeno označiti s številko za opombo in v opombi navesti, od kod smo besedilo priredili.

14

d. PRIMERI CITIRANJA IZ RAZLIČNIH OBLIK TISKANIH IN ELEKTRONSKIH MEDIJEV

Knjiga (monografska publikacija) (prva navedba):

Avtor (ime PRIIMEK), naslov (naslov ločimo od podnaslova z dvopičjem, za dvopičjem pišemo z malo začetnico) vse s poševno pisavo, kraj (v izvirnem zapisu; z vejico ločiti vsak naslednji kraj, pred zadnjim in) in leto izdaje [nadpisano, superscript, je označena številka izdaje, če gre za drugo ali poznejšo], str. in številka citiranih strani. V primeru, če gre za prevedeno delo, dodamo v oklepaju naslov izvirnika in kraj ter leto, kjer je delo prvič izšlo.

Norbert LYNTON, Zgodba moderne umetnosti, Ljubljana 1994, str. 46 (naslov izvirnika: The story of modern art, London 1980). France STELE, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih: kulturnozgodovinski poskus, Ljubljana 19662, str. 23. Nace ŠUMI, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, Ljubljana 1954, tab. X, fig. 12. Članek v reviji (prva navedba):

Avtor (ime PRIIMEK), naslov članka (naslov ločimo od podnaslova z dvopičjem, za dvopičjem pišemo z malo začetnico), naslov revije v kurzivi, letnik (rimske številke)/številka, leto izdaje (pri časniku datum: dan, mesec, leto), str. in številke citiranih strani.

Giorgio AGAMBEN, Kaj je sodobno?, Likovne besede (Teoretska priloga), 87–88, poletje 2009, str. 2–5. Aaron BETSKY, Remastered narrative: Aaron Betsky on Herzog & Meuron's de Young Museum, Artforum, XLIV/2, okt. 2005, str. 65, 68. Članek v zborniku, katalogu, knjigi drugega avtorja… (prva navedba):

avtor (ime PRIIMEK), naslov članka, v: črka v in dvopičje, naslov zbornika (kataloga…) (morebitni podnaslov, ki je tudi napisan s poševno pisavo, ločimo od naslova z dvopičjem, pišemo ga z malo začetnico) s poševno pisavo /če ima knjiga avtorja, ga napišemo pred naslovom, ločimo z vejico/ (brez vejice), sledi urednik v oklepaju (ur. [kratica za urednik] ime priimek, priimek z velikimi tiskanimi črkami), kraj in leto izdaje, kat. [kratica za katalog] (ime muzeja, galerije, razstavišča), str. in številka citiranih strani. Pri razstavnem katalogu dodamo še okrajšavo kat.

Tomaž BREJC, Mitologija krajine, v: Ivan Grohar: bodočnost mora biti lepša (ur. Andrej Smrekar), Narodna galerija Ljubljana, 1997, str. 30, kat. Leksikografski članek (prva navedba):

Avtor (ime PRIIMEK), naslov gesla, v: črka v in dvopičje, naslov leksikona (enciklopedije ipd.) v kurzivi, številka zvezka (rimske številke), kraj in leto izdaje, str. in številka citiranih strani.

J. Mi. [Jure MIKUŽ], Abstraktna umetnost, v: Enciklopedija Slovenije, I, Ljubljana 1987, str. 5. Navajanje iz elektronskih medijev:

Avtor (ime PRIIMEK), naslov članka, na: besedica na in dvopičje, ime elektronske enciklopedije v kurzivi (če obstaja), <naslov spletne strani>, dan našega obiska elektronske strani.

Michael LANCASTER, Sculpture garden, na: Grove art online, Oxford art online, http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T077224, 30. mar. 2012. Ponovna navedba citiranega dela:

Priimek avtorja z velikimi tiskanimi črkami in letnica izida dela, op. in št. opombe, kjer je delo prvič navedeno, str. in citirane strani.

LYNTON 1994, op. 5, str. 110–113. S tem, ko navedemo številko opombe, kjer je bilo delo prvič navedeno, je bralcu jasno, za katero delo gre.

15

Če citiramo delo iz prejšnje opombe, tudi če citat ni na isti strani, lahko uporabimo samo besedici:

Prav tam.

Avtorja in drugih podatkov ni treba ponavljati. Dodamo stran.

Primer: Prav tam, str. 89.

Opozorilo: Pri pisanju naslovov knjig in člankov v angleškem jeziku uporabljamo male začetnice besed, razen ko gre za izraz, ki se ga piše z veliko.

3.3 Seznam literature Pri vsakem pisnem delu obvezno uporabimo približno 50 % literature iz tiskanih medijev!

Besedilnemu delu sledi enovit seznam literature iz tiskanih in elektronskih medijev, ki ga naslovite Literatura. V njem zajamete vse naslove knjižnih del, člankov iz revij ali časopisov, katalogov ali spletnih strani, ki se jih brali, ko ste pripravljali nalogo, tudi takih, iz katerih potem iz niste citirali.

Seznam mora biti urejen po abecednem vrstnem redu po priimkih avtorjev besedil. V njem zajamemo vso literaturo, ki smo jo pri delu pregledali, ne le tisto, ki smo jo pri pisanju neposredno uporabili. Po abecednem vrstnem redu naslovov posameznih knjižnih del je urejen v primeru, ko je pri pisanju knjižnega dela sodelovalo več avtorjev, torej ko gre za zbornik besedil. Seznam je lahko, če je potrebno, izjemoma urejen kronološko, navadno rastoče stopnjevano.

V seznamu literature priimek (napišemo ga z velikimi tiskanimi črkami) pišemo pred imenom, vmes postavimo vejico. Tako je seznam preglednejši. Ostale podatke navedemo enako kot pri opombah.

Primer: BATCHELOR, David, Cromophobia, London 2000. V primeru navajanja več del istega avtorja imena ne ponavljamo, ampak uporabimo znak za ponavljanje. Zapišemo jih po kronološkem redu nastanka, od najstarejše do najnovejše izdaje. Primer: BATCHELOR, David, Minimalism, London 1997. —, Cromophobia, London 2000. Pri navedbi VEČ AVTORJEV je medsebojno ločilo vejica (pišemo do tri [3] avtorje, sicer delo navajamo le z naslovom). Imeni na drugem in tretjem mestu pišemo v vrstnem redu ime in priimek. Pred zadnjim imenom uporabimo »in« namesto vejice. Primer: DELEUZE, Gilles in Felix GUATTARI, Kaj je filozofija?, Ljubljana 1999. Če gre za uredniško zasnovan zbornik besedil več kot treh (3) avtorjev, za naslovom v oklepaju navedemo urednika namesto avtorjev. Primer: Painting (ur. Terry R. Myers), London in Cambridge, MA 2011 (Documents of contemporary art). Po naslovih knjižnih del in ne po avtorjih besedil je seznam literature urejen v primeru, ko so pri pisanju sodelovali več kot trije (3) avtorji (zbornik besedil). Primer: Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920 (več avtorjev), Narodna galerija, Ljubljana 2008.

16

Primer seznama literature: Literatura: BATCHELOR, David, Minimalism, London 1997. —, Cromophobia, London 2000. FRAMPTON, Keneth, Modern architecture: a critical history, London 19923. LYNTON, Norbert, Zgodba moderne umetnosti: pregled likovne umetnosti dvajsetega stoletja, Ljubljana

1994 (izvirnik: The story of modern art, London 1980). Painting (ur. Terry R. Myers), London in Cambridge, MA 2011 (Documents of contemporary art). Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920 (več avtorjev), Narodna galerija, Ljubljana 2008, kat.

3.4 Ilustracije ob besedilu Ilustracije ob besedilu moramo označiti z napisi. Pod vsako ilustracijo mora biti podnapis. Ti morajo biti oštevilčeni po zaporedju. Podnapis pod umetniško reprodukcijo mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek ustvarjalca umetnine, naslov umetnine, leto nastanka umetnine, umetniško tehniko, mere (višina x širina x globina), nahajališče ali lastništvo umetnine. Podnapisi pri videu in oblikovalskih delih se nekoliko razlikujejo. Poglejte si primere v prilogi 4.1.

Če objavimo sliko, ki smo jo našli v kakšni knjigi, moramo obvezno navesti vir. Tak primer opredelimo kot slikovni citat, zato navajamo podatke o viru na enak način kot pri pisnem citatu. Podatke navedemo v oklepaju in uporabimo besedi »objavljeno v:«. (objavljeno v: Norbert LYNTON, Zgodba moderne umetnosti, Ljubljana 1994, str. 46)

Če smo sliko dobili od lastnika posnetka (zasebnik ali ustanova), ga navedemo brez oklepaja, na način: last … V oklepaju dodamo točno lokacijo, kjer hranijo posnetek. [... last Narodne galerije, Ljubljana (Fotoarhiv Narodne galerije).]

4 Priloge 4.1 Primer podnapisa k fotografskemu posnetku umetnine Področje slikarstva, kiparstva in grafike

Ime in priimek ustvarjalca, naslov dela, letnica, tehnika mere, lastnik.

Primer: Sl. 1 Marij Pregelj, Avtoportret s svečo, 1966, mešane tehnike na platnu, 117 × 90 cm, last Galerije ALUO, Ljubljana (Fotoarhiv ALUO). Področje videa

Ime in priimek ustvarjalca, naslov dela (v slovenščini in ob njem lahko navedemo še naslov v izvirniku, ki ga postavimo v oklepaj), leto nastanka, tehnika, minutaža.

Primer: Sl. 2 Bill Viola, Kader iz Minevanja (The Passing), 1991, črno-beli video, monozvok, 54 min. Področje oblikovanja

Ime in priimek oblikovalca (ali skupine, podjetja), ime izdelka (opis), leto načrta – leto začetka proizvodnje ali dokončanja proizvoda, izdelovalec.

Primer: Sl. 3 Ludwig Mies van der Rohe in Lilly Reich, Stol Barcelona, 1929, kromirano jeklo, črne usnjene blazine, polnjene s polivretansko peno, 75 x 75 x 75 cm, Knoll.

Za področje restavratorstva glejte prilogo 4.4.

17

4.2 Izjava o avtorstvu

4.2.1 Primer izjave o avtorstvu pri diplomskem delu (študijski programi do leta 2008)

Izjava

Podpisani-a ______________(ime in priimek)____________ v skladu s 160. členom Statuta

Univerze v Ljubljani z dne (glej zadnji veljavni Statut UL) izjavljam, da sem avtor-ica

diplomskega dela z naslovom ________(naslov diplomskega dela)_________. V diplomskem

delu so viri in literatura navedeni oziroma citirani v skladu s fakultetnimi navodili.

Ljubljana, __________(datum)_________ Podpis avtorja-ice

4.2.2 Primer izjave o avtorstvu pri magistrskem delu

Izjava Podpisani-a __________(ime in priimek)__________, akademski-a (slikar-ka, kipar-ka,

restavrator-ka) / ali diplomirani-a (oblikovalec-ka ali drugi diplomski naziv), v skladu s 163.

Členom Statuta Univerze v Ljubljani z dne (glej zadnji veljavni Statut UL) izjavljam, da sem

avtor-ica magistrskega dela z naslovom (naslov magistrskega dela). V magistrskem delu so

viri in literatura navedeni oziroma citirani v skladu s fakultetnimi navodili.

Ljubljana, _______(datum)_______

Podpis avtorja-ice

https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/organizacija__pravilniki_in_porocila/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/2013070915432663/

https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/organizacija__pravilniki_in_porocila/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/2013070915432663/

18

4.3 Ključne besede in UDK Študent opredeli ključne besede (najmanj pet), na osnovi katerih bibliotekar določi UDK. Ta je naveden na strani pod ključnimi besedami.

Oddelek za slikarstvo Naslov diplomskega dela: Narava v mojem slikarstvu

slikarstvo painting

narava nature

vplivi influences

kitajsko slikarstvo Chinese painting

zen Zen

sodobno slovensko slikarstvo contemporary Slovene painting

abstraktno slikarstvo abstract painting

diplomska naloga BA thesis

UDK 75.038"200":7.032(315) UDK 7(043.2) Oddelek za kiparstvo Naslov diplomskega dela: Čutno v kiparstvu

kiparstvo sculpture

taktilno tactile

vživljanje emphaty

zaznavanje perception

raba barve v kiparstvu use of colour in sculpture

čuti senses

sodobno slovensko kiparstvo contemporary Slovene sculpture


UDK 73:611.84 UDK 7(043.2)

Oddelek za restavratorstvo

Ključne besede in UDK Naslov diplomskega dela: Slikovne plasti gotskih slik na lesu

konservatorstvo-restavratorstvo conservation-restoration

kulturna dediščina cultural heritage

gotsko slikarstvo Gothic painting

tabelno slikarstvo panel painting

leseni oltarji wooden altars

zgodovina slikarskih tehnik history of painting techniques

tehnologija technology

UDK 7.025:75 UDK 7(043.2)

19

Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij

Ključne besede in UDK Naslov diplomskega dela: Celostna grafična podoba Festivala Lent

grafično oblikovanje graphic design

vizualne komunikacije visual communications

identiteta identity

CGP (celostna grafična podoba) corporate identity

kulturne inštitucije cultural institutions

festivali festivals

Maribor Maribor


UDK 766 UDK 7(043.2)

Oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje Ključne besede in UDK Naslov diplomskega dela: Urbana oprema - ulično pohištvo

industrijsko oblikovanje industrial design

oblikovanje uličnega pohištva urban furniture design

urbana podoba urban image

koš za smeti trash can

cvetlično korito flower planter

zaščita dreves protection of trees

stebri columns

klop bench


UDK 7.05 UDK 7(043.2)

20

4.4 Dopolnitve navodil za izdelavo diplomskega in magistrskega ter seminarskega dela na

Oddelku za restavratorstvo Diplomsko delo je izvirno avtorsko delo. V primeru skupinskih diplom, mora biti jasno razviden doprinos posameznih avtorjev.

Diplomsko delo je konservatorsko-restavratorski projekt s pisnim delom, ki obravnava stanje in raziskave predmeta obdelave, sintezo ugotovitev s programom dela, potekom izvedbe ter ovrednotenjem opravljenega dela s predstavitvijo in zagovorom konservatorsko-restavratorskega projekta. Diplome naj izpostavijo en konservatorsko- restavratorski problem (lahko na eni ali večih umetninah).

Diplomsko delo mora prikazati avtorjevo sposobnost samostojnega mišljenja in nadgrajevanja povzetega in sežetega znanstvenega in strokovnega pisanja na določeno temo.

4.4.1 Splošna vsebinska navodila na Oddelku za restavratorstvo Pisno delo naj bo smiselno razdeljeno v poglavja ali drugačne sklope. Sestavljajo ga naslednji elementi:

Diplomsko delo mora zajemati:

a. točen naslov, kot ga je potrdil Senat ALUO b. UDK in ključne besede (vsaj 5) (Glejte primere za posamezne oddelke v prilogi 4.3!)

- Ključne besede opredelijo temo diplomskega dela. Ko jih kandidat izbere, mu bibliotekarka ALUO določi UDK, ki je potem natisnjen pod gesli. List s ključnimi besedami in UDK-jem naj bo vezan v nalogi takoj za notranjo naslovnico.

c. izvlečka v angleškem in slovenskem jeziku (od 10 do 20 vrstic ali 600 do 1.200 znakov s presledki) d. kazalo

- Kazalo naj bo strukturirano postavljeno, tako da bo jasno razvidno, kaj so poglavja (npr. 1.) in kaj podpoglavja (npr. 1.1.) ter tako naprej.

e. besedilo sestavljajo : - UVOD (Obsega eno do dve strani. V njem diplomant predstavi razloge, namen in cilje raziskave.)

- TEORETIČNI DEL (Priporočen obseg je tri do pet strani. Zajema stanje raziskav obravnavane teme na

osnovi dostopnih domačih in tujih informacijskih virov. Podaja ustrezna teoretična izhodišča raziskave.

Teoretični del je jedrnat in se nanaša le na eksperimentalni in/ali izvedbeni del diplomskega dela.)

- EKSPERIMENTALNI / IZVEDBENI DEL (Zajema predstavitev materialov, postopkov, sredstev, naprav,

metod in rezultatov raziskave. Rezultate raziskave diplomant predstavi v oblikah preglednic, slik,

fotografij, teksta ipd. Statistično obdelane rezultate poda v obliki preglednic.)

- RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI (Razprava obsega nove ugotovitve in kritično oceno rezultatov ter zaključke.

Zaključki morajo biti natančni, kratki in jasni. Vključujejo tudi morebitne smernice nadaljnjih oz.

dopolnilnih raziskav/izvedbe. Skladno z vsebino sta lahko Eksperimentalni del in Razprava z zaključki

združena v eni točki, kar je velikokrat praksa pri diplomskih delih z umetniško naravo. Slike in

preglednice morajo biti oštevilčene in opremljene s podnapisi (glejte prilogo 4.4.4. Pravila za pisanje

podnapisov). Skladno z vsebino sta lahko Eksperimentalni del in Razprava z zaključki združena v

eni točki, kar je velikokrat praksa pri diplomskih delih z umetniško naravo. Slike in preglednice morajo

biti oštevilčene in opremljene s podnapisi (glej Pravila za pisanje podnapisov).

e. seznam literature (tiskane in elektronske) in drugih virov, urejen po abecednem vrstnem redu priimkov piscev (Glejte poglavje 3.3!)

f. seznam slikovnega gradiva z navedbami virov (posnetkov umetniških del, načrtov, skic, shem in tabel) (Glejte poglavje 3.4!)

g. seznam uporabljenih kratic, okrajšav in simbolov z njihovo razlago, če je potrebno h. priloge, če obstajajo i. zahvala, če je potrebno j. izjava o avtorstvu k. CD ali DVD s celotnim slikovnim gradivom diplomskega dela (posnetki projekta ali umetniških del) in

kopijo diplome, tako kot je postavljena v natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu (samo za branje / read only). Ta naj bo v ščitnem ovitku, nalepljenem na notranji platnici trdo vezanega izvoda.

21

Vsako pisno delo mora biti izdelano v jezikovno neoporečni obliki. Pri diplomskem in magistrskem delu je obvezen strokovni jezikovni pregled besedila (lektoriranje) pred oddajo.

4.4.2 Obseg in izvedba Pisni del diplomskega dela mora vsebovati najmanj 16 strani besedila (28.800 znakov s presledki) in največ 24 strani besedila (1 avtorsko polo in pol ali 43.200 znakov s presledki) brez dodanega slikovnega gradiva.

4.4.3 Glava dokumenta Glava dokumenta naj bo sredinsko poravnana, v sivi barvi, velikosti 10:

Ime in Priimek avtorja, Naslov diplomske naloge Diplomsko delo, UL ALUO, Oddelek za restavratorstvo, Ljubljana, letnica

4.4.4 Pravila za pisanje podnapisov k fotografskemu posnetku umetnine

zaporedna številka slike: Ime in priimek ustvarjalca, naslov dela, letnica, tehnika, mere, nahajališče ali lastnik, inv. št.: .... . Opis videnega, če je potreben – npr.: celota/detajl, ...........(foto: Ime in Priimek, Kraj, datum ali Vir, Kraj, datum).

Primeri:

Slika 1: Marij Pregelj, Pompejansko omizje, 1962, mešane tehnike na platnu, 130,7 x 162,5 cm. Moderna galerija, Ljubljana, inv. št.: 812///S ...........(foto: Ime in Priimek, Kraj, datum / Vir, Kraj, datum).

Slika 2: Neznani avtor, Portret patra Antona Lazarija, olje na platnu, 67,5 x 53 cm. Frančiškanski samostan, Ljubljana. Celota med konservatorsko-restavratorskimi posegi, odstranjevanje umazanije z lica slike (foto: Bojan Salaj, fotodokumentacija Narodne galerije, Ljubljana, 2002).

22

Slika 3: Neznani avtor, Portret patra Antona Lazarija (detajl), olje na platnu, 67,5 x 53 cm. Frančiškanski samostan, Ljubljana. Detajl, odstranjevanje umazanije z lica slike (foto: Bojan Salaj, fotodokumentacija Narodne galerije, Ljubljana, 2002).

Slika 4: P. c. sv. Lenarta, Krvava peč (foto: Blaž Šeme, Ljubljana, 15.12. 2003).

Slika 5: Oltar sv. Lenarta, p. c. sv. Lenarta, Krvava peč. Oltar pred konservatorsko- restavratorskimi posegi (foto: Blaž Šeme, Ljubljana, 15. 12. 2003).

23

Slika 6: Krog hrvaških slikarjev, Sv. Krištof, P. c. sv. Lenarta, J-stena ladje (zunanjščina), Krvava peč (foto: Blaž Šeme, 15. 12. 2003).

4.4.5 Dodatna pravila a. Podnapisi naj bodo v velikosti 10. b. Če celo diplomsko delo govori le o eni umetnini, ki je navedena v naslovu diplomske naloge in s tem

navedena v glavi dokumenta, lahko v podnapisih podatke o umetnini izpustimo. c. Če fotografija prikazuje detajl poškodb, pri katerih želimo prikazati poškodbo in ne umetnine in kjer

lokacija poškodbe ni pomembna, podatkov o umetnini ni potrebno navajati (dogovor z mentorjem). d. V primerih, ki so drugačni od omenjenih, se podnapise pripravi v soglasju z mentorjem e. Treba je upoštevati tudi ločila, presledke, kurzivo in odebeljenost črk – kot je razvidno iz primerov. f. Vsi ostali podatki: kot so avtorstvo, lastništvo fotografij, viri fotografij, datum posnetka ali datum

kopiranja posnetka iz omrežja, morajo biti dopisani v oklepaju na koncu podnapisa in prav tako v Seznamu slikovnega gradiva.

g. Če je avtor/lastnik fotografij isti pri večjem številu fotografij, ga lahko ob zaključku Seznam slikovnega gradiva navedemo posebej ob naštetem številu fotografij povezanih z njim.

Primer: Viri in avtorji fotografij (skic, risb, načrtov, grafov...): Slike 2, 3, 24, 17, 39: Bojan Salaj, fotodokumentacija Narodne galerije, Ljubljana, december 2009.

24

5 Razlaga pojmov in okrajšav Brez oštev. str. _ Uporabimo v primeru, ko strani v knjigi ali katalogu niso označene s številkami, zato ne

moremo navesti, na kateri strani se je besedilo, na katero se sklicujemo nahajalo.

Literatura _ Pisec besedila mora v seznam literature uvrstiti vso uporabljeno literaturo. To pomeni, da v njem

našteje vsa knjižna, revijalna, časopisna besedila, besedila iz razstavnih katalogov in elektronskih medijev, iz

katerih je črpal snov za svojo raziskavo, tudi tista, iz katerih ne neposredno citira.

Prav tam _ Pomeni, da je v istem besedilu in na isti strani kot pri prejšnji opombi tudi vsebina, na katero se

nanaša naslednja opomba.

Sl. _ Slika (Slike)

Viri _ Viri predstavljajo za razliko od literature tisto zapisano gradivo, ki še ni bilo publicirano, torej

predstavljajo nepublicirano literaturo. Ko so dnevniki, pisma, razni zapisniki, objavljeni, ne govorimo več o

virih, pač pa o literaturi. Torej je gradivo, ki ga najdemo in preučujemo predvsem v arhivih, označeno za vire,

tisto pa, ki ga najdemo v knjižnici, za literaturo. Vire navedemo posebej, lahko pa jih uvrstimo v seznam

literature. Način razvrščanja je enak kot pri literaturi.

Za preverjanje slovenske strokovne terminologije s področja umetnostne zgodovine uporabljamo leksikon

Cankarjeve založbe Likovna umetnost, ki je izšel leta 1979 (ponatis 1985). Za razjasnjevanje slogovnih

opredelitev ali gibanj in njihovo zgodovino pa www.oxfordartonline.com (dostop prek Mrežnika na NUKovih

spletnih straneh).

6 Pogosta vprašanja in odgovori a. VPR.: V citiranemu stavku odstranim besedo, ki se preveč ponavlja, spremenim sklon ali naredim kakšno

drugo manjšo spremembo. Kakšen je potem status takšnega nevedka? Je to še vedno dobesedni citat ali je

že povzemanje besedila?

ODG.: Citat je izključno dobesedni prepis izvornega besedila. Vsako spremembo ali poseg vanj moramo

označiti z oglatim oklepajem (npr. če dodamo manjkajoči subjekt [slikarja] ali pa če odstranimo besede

[...]). Vnaprej moramo vedeti, ali je tisto, kar želimo povzeti, povedano na način, ki ga ni smiselno

spreminjati, ali želimo posredovati le glavno misel, ki pa jo lahko povzamemo in ne uporabljamo

opuščajev. Citiramo lahko tudi na način, da navajamo samo besedne sklope (ker so dobesedni, morajo

biti označeni z opuščaji) in ne celih stavkov, vmes pa sami napišemo vezni tekst.

b. VPR.: Označevanje citata znotraj citata. Ali pod opombe napišem samo, od kje je besedilo citirano ali pa

moram dodati še kakšen pripis o avtorju misli, na katero se prvi pisec sklicuje?

ODG.: Citat znotraj citata označite z drugačnim tipom opuščajev. Za zunanjega »«, za notranjega pa ' '. V

opombi navedete, od kje ste vi povzeli celoten citat. Priporočljivo je, da dodate stavek, kdo je avtor misli,

na katero se pisec sklicuje in kje jo je mogoče prebrati v izvirni obliki. Navadno je to navedeno v opombi

v delu, iz katerega citirate. Torej navedete oba podatka, najprej, od kje vi citirate, potem pa še, od kje je

citiral pisec pred vami.

c. VPR.: Ali lahko napišem, kot pravi Lacan, če tega nisem prebral v njegovem besedilu temveč v nekem

drugem tekstu?

ODG.: Seveda lahko. Vendar morate v opombi navesti podatek, od kje navajate Lacanovo misel in še, od

kje jo povzema avtor knjige, kjer ste jo prebrali. Glejte prejšnji odgovor.

25

d. VPR.: Ali moram to, da sem sam prevedel odstavek, ki ga citiram, kje posebej označiti?

ODG.: Diplomsko delo mora biti v celoti napisano v slovenskem jeziku. Zato je nujno, da sami prevajate

delčke besedil v tujih jezikih, ki jih želite citirati, v slovenski jezik. Tega, da ste vi prevajali, ni treba posebej

označevati. Če se vam zdi, da vaš prevod ni najustreznejši, lahko v opombi pod črto zapišete citirano

besedilo v izvirniku.

e. VPR.: Kako naj označim to, da sem določeno podpoglavje v celoti povzel po enem piscu? Na katerem mestu

naj postavim številko za opombo?

ODG.: Če se v določenem podpoglavju v pretežni meri naslanjate na eno besedilo in s tem na enega

pisca, uporabite v opombi besedici: Povzeto po. Številko za opombo postavite na priimek pisca, po

katerem povzemate besedilo, ko se v besedilu prvič pojavi. V smislu, da čisto na začetku takega poglavja

napišete stavek, ki ga npr. zaključite s: kot je o tem pisal Donald W. Winnicott. V opombi pod črto potem

še dodate stavek o tem, da je podpoglavje v celoti povzeto po tem piscu (npr.: Razmišljanje o pomenu

igre v posameznikovem življenju je v celoti povzeto po Donaldu W. Winnicottu.1)

f. VPR.: Kako zapišemo številke strani, če citiramo povzeto z več strani v knjigi? Ali če je umetniško delo

nastajalo v daljšem časovnem obdobju?

ODG.: Več strani ali več let od ... do zapišemo tako, da stično uporabimo pomišljaj (primer: 102–106 ali

1980–1983, razlaga: namesto vezaja, ki je kratka črtica, uporabimo pomišljaj, ki je dolga črtica, brez

presledka pred in za pomišljajem.

Navodila pripravila dr. Nadja Zgonik.

Prilogo 4.4.4 pripravila Tamara Trček Pečak. V Ljubljani, junija 2012.

Dne 28.5.2014 vnešeni popravki v poglavju 2.2.2. (Referat za podiplomski študij).