18
Primož Pirih Vpliv temperature na adaptacijo in spektralno občutljivost očesa pri metuljčnici Ascalaphus (Libelloides macaronius, Insecta: Planipennia) Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

  • Upload
    donat

  • View
    58

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Primož Pirih Vpliv temperature na adaptacijo in spektralno občutljivost očesa pri metuljčnici Ascalaphus ( Libelloides macaronius, Insecta: Planipennia). Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002. Kdo je metuljčnica?. “Rumeno-črni metuljček” Sonceljuba (heliofilna) žuželka - PowerPoint PPT Presentation

Citation preview

Page 1: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Primož Pirih

Vpliv temperature na adaptacijo in spektralno občutljivost očesa pri

metuljčnici Ascalaphus (Libelloides macaronius, Insecta: Planipennia)

Predstavitev diplomskega delaLjubljana, 2002

Page 2: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Kdo je metuljčnica?• “Rumeno-črni metuljček”

• Sonceljuba (heliofilna) žuželka • Ponoči otrpne in sedi na travnih bilkah• Podnevi plenilec drugih žuželk• Ponoči in zjutraj plen nekaterih

vrst pajkov

• Areal in fenologija

Page 3: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Nove besede• temperatura: kb.T• spektralna občutljivost• adaptacija:

– čutilna adaptacija– prilagoditev delovanja čutila na območje, ki

omogoča kar največji izplen informacije iz okolja

– metuljčnica, macaronius, Scop., Ascalaphus, Libelloides, Libelluloides, Papilo, Insecta, Planipennia, Neuroptera ...

Page 4: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Oči metuljčnice• Optična superpozicijska

zgradba• Dvodelno oko• DF in VL del

– različni spektralni občutljivosti– različna struktura– različna funkcija v življenju

živali?

• Naša študija: DF del očesa

Page 5: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Struktura DF očesa

– Funkcionalni deli očesa– Celice očesa– Generalna zgradba

Page 6: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Spektralna občutljivost DF očesa• UV: 300-400 nm• manjši kontrast• manj svetlo solnce

Page 7: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Naša raziskava: vpliv temperature na ...

• “hitrost vida”• spektralno občutljivost• adaptacijo

• nastavljanje temperature• ekstracelularna elektrofiziološka metoda: ERG• analiza podatkov:

– čarunalniki– v biologiji brez mafije ne gre!

Page 8: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

“Mašinerija” ali “set-up”(eksperimentalna postavitev)

Page 9: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

“Hitrost” vida• Fototransdukcija, fotorecepcija, vid• Encimski in difuzijski procesi• Odvisnost od temperature in Q10

Page 10: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Globoko vdahnite ...

Page 11: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

• Kratke latence (<10 ms) pri temperaturah nad 30°C

• Podaljšanje odgovora 30°-10° za 8-krat!

Page 12: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

• Hitrosti posameznih faz odgovora: sklepanje na biokemijsko ozadje

• Latenca: Q10=2• Depolarizacija:

Q10>4, Q10<1.5 • Repolarizacija:• Q10=3.5, Q10=2

Page 13: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Spektralna občutljivost DF očesa

• Ni odvisna od temperature

• Vrh pri valovnih dolžinah 355-365 nm?

Page 14: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Adaptacija na modro svetlobo

• Ocenjujemo potek efektivne intenzitete odgovorov na stalne dražljaje. Q10=2

Page 15: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Adaptacija na UV svetlobo• Potek (de)adaptacije je

enofazen • Celokupna adaptacija je

odvisna od trajanja adaptacijskega stimulusa

• Maksimalna celokupna adaptacija na UV dražljaj: 1 logaritemska enota intenzitete

• Na modri dražljaj: 0.5 logaritma intenzitete

Page 16: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Primerjava meritev adaptacije z ERG in oftalmoskopsko metodo

Page 17: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

Zaključki• Vid metuljčnice izkazuje veliko odvisnost od

temperature• Možnost faznega prehoda v membranah

fotoreceptorskih celic med 20 in 25°C• Vrh spektralne občutljivosti 345-360 nm?• Potrdili smo možnost spremljanja adaptacije z

metodo ERG• Metoda primerjave celotnih odgovorov ERG se

je obnesla tako pri meritvah spektralne občutljivosti kot pri meritvah adaptacije

Page 18: Predstavitev diplomskega dela Ljubljana, 2002

“Hillova sigmoida”