Navodila za 4PM

NAVODILA ZA IZDELAVO

PISNE DOKUMENTACIJE ZA 4. IZPITNO ENOTO NA POKLICNI MATURI

Avtor: Mojca GUŠTIN

Ljubljana, marec 2008

GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008 ii

GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008 iii

KAZALO VSEBINE

SEZNAM SLIK v

SEZNAM PREGLEDNIC vi 1 UVOD 1

2 OBLIKA PISNE DOKUMENTACIJE (projektne naloge) 2

2.1 Velikost, papir in tisk 2

2.2 Robovi 2

2.3 Poravnava in razmik med vrsticami 3

2.4 Številčenje strani 3

2.5 Opombe 4

2.6 Tabele in slike 5

3 VSEBINA PISNE DOKUMENTACIJE (projektne naloge) 7

3.1 Naslovne strani 7

3.1.1 Prva naslovna stran 7

3.1.2 Povzetek 8

3.1.3 Kazalo vsebine 8

3.1.4 Seznam slik, preglednic, okrajšav in simbolov 9

3.2 Osnovno besedilo 9

3.2.1 Uvod 10

3.2.2 Jedro 10

3.2.3 Zaključek 10

3.3 Zahvala 10

3.4 Priloge 10

3.5 Viri in literatura 11

4 SESTAVNI ELEMENTI NALOGE – znanstveni aparat 12

4.1 Citiranje v tekstu 12

5 NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE NA KONCU BESEDILA 14

5.2 Navajanje klasičnih virov 14

5.2.1 Navajanje monografij 14

5.2.2 Članki v serijskih publikacijah 15

GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008 iv

5.2.3 Članki v časniku 15

5.2.4 Članek v reviji 15

5.2.5 Članek v uradnem dokumentu 16

5.3 Navajanje elektronskih virov 16

5.3.1 Elektronske monografije 16

5.3.2 Elektronske serijske publikacije 16

5.3.3 Članki in drugi prispevki 16

6 VIRI IN LITERATURA 18

7 PRILOGE 19

7.1 Priloga A – Primer oblikovanja naslovnih strani 19

GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008 v

SEZNAM SLIK

Slika 1: Nastavitve za pripravo strani – odmik robov. 7

Slika 2: Prikaz vstopne strani Srednje medijske in grafične šole Ljubljana. 9

Slika 3: Prikaz posameznih delov črk (0). 10

GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008 vi

SEZNAM PREGLEDNIC

Preglednica 1: Informacije glede Izdelka oz. storitve z zagovorom. 10

GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008 1

1 UVOD

Navodila so namenjena dijakom zadnjih letnikov, ki opravljajo poklicno maturo za 4.

izpitno enoto poklicne mature v programu medijski tehnik. V gradivu so predstavljena

navodila za izdelavo dokumentacije (projektne naloge).

Osnova navodilom so mednarodni standardi ISO (ISO 7144, SIST ISO 214, SIST

ISO 690, SIST ISO 690-2)1. Uporaba standardov ni obvezna, temveč pomenijo le

priporočilo, saj njihova uporaba omogoča sistematično poenotenje pri oblikovanju

pisnih nalog in pri navajanju virov informacij in literature. Priporočamo, da se dijaki

seznanijo z navodili v okviru knjižničnih informacijskih znanj.

Z izdelano dokumentacijo dijak dokaže, da je dosegel določeno raven teoretičnega

znanja, sposobnost povezovanja le-tega s praktičnimi znanji ter razvil kritičen pristop

do obravnavanih problemov. Z nalogo dijak dokaže tudi samostojnost iskanja in

uporabe strokovnih virov, potrebnih za pripravo pisne dokumentacije ([1]).

V prvem delu je opisana tehnična oblika in vsebina naloge, razvrščanje posameznih

delov naloge ter na kaj morajo biti dijaki pozorni pri oblikovanju uvoda, glavnega in

osrednjega dela.

V drugem delu pa so predstavljena pravila za citiranje, navajanje virov pri

monografijah, serijskih publikacijah, uradnih dokumentih ter elektronskih publikacijah.

Izdelana navodila naj bi v veliki meri pripomogla dijakom, k lažjemu izdelovanju

dokumentacije in večji informacijski pismenosti ter pripravljenosti na poklicno maturo.

1 Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi

povezanih procesov in proizvodnih postopkov in katerega upoštevanje ni obvezno. Slovenske standarde sprejema in izdaja (kot posebne publikacije) Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (USM).


2 OBLIKA PISNE DOKUMENTACIJE (PROJEKTNE NALOGE)

Dokumentacija (projektna naloga) je dokument, ki predstavlja rezultate samostojnega

dela, ki ga dijak opravi pod vodstvom mentorja z namenom, da bi dosegel določeno

stopnjo izobrazbe (V). Osnova za izdelavo pisnega izdelka je mednarodni standard

ISO 7144 ([2]) .

Predstavljena mora biti v čitljivi obliki. Pišemo jo v prvi osebi množine. Biti mora

lektorirana.

2.1 Velikost, papir in tisk Dokumentacija k izdelku je tipkana in tiskana enostransko. Papir, ki ga uporabimo naj

bo bel, velikost A4 formata in takšne kakovosti, da dopušča tiskanje, branje in

kopiranje.

2.2 Robovi Tekst oblikujemo na straneh, ki so pokončno usmerjene. Robovi morajo biti dovolj

veliki, da dopuščajo kakovostno vezavo. Priporočljiva velikost robov je:

– zgoraj 35 mm

– spodaj 29 mm

– znotraj 30 mm in

– zunaj 25 mm


Slika 1: Nastavitve za pripravo strani – odmik robov.

2.3 Poravnava in razmik med vrsticami Tekst naj bo obojestransko poravnan in oblikovan v eni od čitljivih računalniških

pisav, ki jih v tekstu ne spreminjamo. Izjema so le simboli. Črke naj bodo črne,

priporočljiva velikost je 12 enot. Razmik med vrsticami naj bo 1,5 vrstični. Med

naslovi poglavij in podpoglavij oz. oglavij in besedilom pustimo eno prazno vrstico.

2.4 Številčenje strani Strani številčimo z zaporednimi, naraščajočimi arabskimi številkami in sicer na vrhu

strani v desnem zgornjem kotu. Naslovna stran se šteje, vendar se ne označuje. Na

vrhu vsake strani je sprotni naslov, ki vsebuje priimek, ime, naslov, tip dokumenta,

kraj, ustanovo, leto. Pod temi podatki je črta. Stopnja pisave je manjša od glavnega

besedila.

Primer:

NOVAK, Janez. Animacija v ravnini. Projektna naloga. Ljubljana, SMGŠ Ljubljana, 2008 6


2.5 Opombe Uporabljamo jih za vsebinska pojasnila, če le-ta ne sodijo v osnovni tekst. Opombe

so tisto besedilo, ki pojasnjujejo označeno besedo, stavek ali del besedila. Z njimi

avtorji podrobno razložijo pomen manj znane besede, tujke, ali navedejo vir, od

koder je vzet del besedila, ali še podrobneje razložijo trditve v glavnem besedilu.

Opombe uvrščamo drugo za drugo na dnu strani, kjer je označena beseda ali stavek,

lahko pa jih postavimo tudi na koncu poglavja ali naloge. Bralcu moramo označiti,

katere besede so posebej razložene. To storimo na dva načina. Kadar jih je v vsej

nalogi samo nekaj, ali na posamezni strani največ do tri, jih označimo s tiskarskimi

zvezdicami ali asteriksi. Prvo besedo na strani označimo z eno zvezdico, vsako

naslednjo pa z eno zvezdico več. kadar je opomb veliko ali pa so uvrščene na koncu

poglavij ali naloge, jih moramo označiti s arabskimi številkami, s slogom pisave

nadpisano. Številke lahko začenjamo na vsaki strani od ena dalje ali pa jih dajemo

tekoče za vsako poglavje pa tudi za vso nalogo. Tehnično najboljši način so

zaporedne številke, ker jih pri prelomu ni potrebno popravljati. Znamenje za opombo

postavimo tik ob besedi h kateri spada. Če se opomba nanaša na ves stavek ali

odstavek jo postavimo za zaključnim ločilom. Opombe ločimo od glavnega besedila s

prazno vrstico, kratko črtico na začetku ali s črto čez vso širino. Za opombe

uporabljamo črke, ki so za stopnjo manjše od glavnega besedila. Opombe na koncu

poglavij postavimo takoj za besedilom poglavja.

PRIMER:

Pri citiranju se držimo nekaterih splošno postavljenih pravil, ki jih najdemo v standardih. 9

9 Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov in katerega upoštevanje ni obvezno. Slovenske standarde sprejema in izdaja (kot posebne publikacije) Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (USM).


2.6 Tabele in slike Naslove preglednic pišemo nad njimi, slik pa pod njimi. Vir tujih tabel, ilustracij in slik

navedemo takoj za naslovom le-teh, na enak način kot med tekstom (avtorske

pravice). Tabele, slike in fotografije oštevilčimo posebej s predponami: Tabela 1,

Slika 1, Fotografija 1, pri čemer štejemo med slike karte, risbe, diagrame, skratka vso

grafiko.

PRIMERI:

Preglednica 1: Informacije glede Izdelka oz. storitve z zagovorom.

Datum Dejavnost

28. december 2007 Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli

8. februar 2008 Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov

11. februar 2008 Slovenščina – pisni izpit

13. februar 2008 Matematika – pisni izpit

14. februar 2008 2. predmet – pisni izpit

od 18. februarja do 29. februarja 2008 Ustni izpiti in 4. predmet

Slika 2: Prikaz vstopne strani Srednje medijske in grafične šole Ljubljana.


1 2 3 4 5 6 7 8 Slika 3: Prikaz posameznih delov črk (0). 1 – osnovna poteza, 2 – serif, 3 – podaljšek navzdol, 4 – notranji del črke, 5 – vez, 6 – kaplja, 7 – prečna črta, 8 – oko.


3 VSEBINA PISNE DOKUMENTACIJE (PROJEKTNE NALOGE)

Dokumentacija k izdelku je vsebinsko razdeljena na naslednje dele:

– naslovne strani (platnica, spojni list, prva naslovna stran, povzetek, kazalo

vsebine, seznam slik, seznam preglednic, okrajšave in simboli)

– osnovno besedilo (uvod, jedro, zaključek)

– zahvale

– priloge

– viri in literatura

3.1 Naslovne strani Pri oblikovanju platnic uporabimo velike tiskane črke. Spojni list, ki sledi platnici,

predstavlja prazen list papirja, ki ga vstavi knjigovez (v primeru vezave platnic v

platno). Platnica vsebuje naslednje podatke:

– zavod oz. ustanovo (uradni naziv in kraj);

– tip dokumenta (referat, raziskovalna, seminarska naloga, projektna naloga);

– ime in PRIIMEK avtorja po abecedi;

– kraj, mesec in leto.

3.1.1 Prva naslovna stran

Prva stran naloge je naslovna stran, ki vsebuje:

– zavod oz. ustanovo (uradni naziv in kraj), katerega navedemo v celoti z velikimi

tiskanimi črkami.

– Tip dokumenta (referat, raziskovalna, seminarska naloga, projektna naloga),

navedemo z velikimi tiskanimi črkami.

– Naslov in podnaslov naloge, katera sta napisana v slovenščini z krepkimi in

velikimi tiskanimi črkami. Naslov pišemo z večjimi črkami kot podnaslov. V

naslovu ne uporabljamo tujk in okrajšav.


– Ime in PRIIMEK mentorja (levo). Ime mentorja pišemo z malimi tiskanimi črkami

na levi strani naslovne strani pod podnaslovom, PRIIMEK mentorja pa z velikimi

tiskanimi črkami.

– ime in PRIIMEK avtorja po abecedi (desno). Ime(na) avtorjev pišemo z malimi

tiskanimi črkami, PRIIMEK (PRIIMKE) avtorja(ev) pa z velikimi tiskanimi črkami.

Razvrstimo jih po abecedi. Za PRIIMKOM postavimo vejico in napišemo še

razred.

– Kraj in leto (lahko tudi mesec) napišemo z malimi tiskanimi črkami in arabskimi

številkami. Navedbi ločimo z vejico.

3.1.2 Povzetek

Povzetek2 je pisna obnova izdelka. Napisan je v taki obliki, da se kot informacija

lahko samostojno objavi. Biti mora razumljiv, tudi brez branja celotne dokumentacije.

3.1.3 Kazalo vsebine

Kazalo vsebine nam omogoča, da najdemo določeno poglavje. V kazalo najprej

napišemo enega pod drugim: povzetek, seznam slik, seznam preglednic, okrajšave

in simboli, če jih dokumentacija vključuje. Nato v kazalo vključimo naslove poglavij,

podpoglavij in vseh prilog ter številke njihovih začetnih strani. Številke začetnih strani

so poravnane na desno naslonilo kazala. Poglavja in podpoglavja številčimo z

naraščajočimi arabskimi številkami pri čemer začnemo z 1. Vsebine v kazalu si

sledijo tako kot so navedene v dokumentaciji. Številko, ki označuje poglavje in

podpoglavje napišemo pred njegovim naslovom. Za številko, ki označuje poglavje, ni

pike (npr. 1 UVOD). Pika se postavi med številkami, ki označujejo podpoglavje, ne

piše pa se za zadnjo številko podpoglavja (npr. 1.2).

Priloge so v kazalu predstavljene na enak način kot poglavja, le da niso oštevilčene

(npr. Priloga A). Delitev prilog v manjše razdelke je enaka kot v glavnem tekstu.

Številčenje razdelkov se v vsaki prilogi prične od začetka in sicer tako, da pred

številko napišemo tudi črko priloge (npr. A1, A1.1 …).

2 Povzetek je obsežno, izčrpno vsestransko povzeta vsebina teksta.


Naslovi poglavij, podpoglavij in prilog naj bodo kratki ter enaki naslovom v nalogi.

Naslove največkrat pišemo z velikimi tiskanimi črkami in krepkim slogom pisave,

naslove podpoglavij z velikimi tiskanimi črkami in običajnim slogom pisave ter

podpoglavij z malimi tiskanimi črkami in krepkim slogom pisave. Vse nadaljnje

razdelitve pišemo z malimi tiskanimi črkami in običajnim slogom pisave.

3.1.4 Seznam slik, preglednic, okrajšav in simbolov

Kadar naloga vključuje slike in preglednice, vsebinskemu kazalu sledi na novi strani

»Seznam slik«. V njem morajo biti zbrane vse slike, ki jih vključuje delo. Posamezna

slika je v seznamu predstavljena s število slike, naslovom ter stranjo, na kateri se

nahaja. Če slika ni avtorsko delo dijaka mora na koncu naslova v oklepaju vključevati

podatke o avtorju in literarnem viru iz katerega je bila prenesena. Seznamu slik sledi

na novi strani »Seznam preglednic«, ki je pripravljen na enak način kot seznam slik.

V seznamih so vključene tudi slike in preglednice, ki se nahajajo v prilogah, vanju pa

ne vključimo slik in preglednic, ki so v povzetku.

V primeru, da dokumentacija vsebuje veliko okrajšav in simbolov, na novi strani

sledijo »Okrajšave in simboli« le-te zberemo, razvrstimo po abecednem vrstnem redu

in definiramo ločeno od teksta.

3.2 Osnovno besedilo Osrednji del naloge je razdeljen na poglavja, ki so vsebinsko različna, a med seboj

smiselno povezana. Osrednji del naloge naj bi vseboval:

– UVOD

– JEDRO

– ZAKLJUČEK

V primer, da je tema, ki jo dijak predstavlja takšna, da zgornja razdelitev ni

najustreznejša, lahko mentor predlaga drugačno razdelitev dela.

Obseg osrednjega dela naloge naj bo od 15 do 30 strani. Na prvi strani uvoda

začnemo številčiti z arabskimi številkami, in sicer s številko 1, če smo prej številčili z

rimskimi številkami.


3.2.1 Uvod

V uvodnem delu predstavimo področje in opišemo problem, ki je predmet raziskave.

Opredelimo namen in osnovne hipoteze, opredelimo katere raziskovalne metode

bomo uporabili.

3.2.2 Jedro

Je najobsežnejši in najpomembnejši del pisnega izdelka. Sestavljen je iz poglavij in

podpoglavij. Prvi del je teoretičen, drugi del pa raziskovalen. V teoretičnem delu se

opiramo na dosegljive informacije v slovenski in tuji strokovni literaturi. Opišemo že

znana in teoretično lastna dognanja in razmišljanja glede na temo nalogo, ki jo

opisujemo. V raziskovalnem (praktičnem) delu predstavimo delovno okolje, delovne

postopke, gradivo, sredstva in opremo, ki smo jo pri delu uporabili. Predstavimo

metode in rezultate dela v obliki fotografij, skic, shemami, diagrami, preglednicami, …

3.2.3 Zaključek

Naloga mora vsebovati tudi zaključek v katerem ugotovimo ali je izdelek oz. storitev

narejena v takšnem merilu kot smo si zastavili cilj. Pri tem ne smemo podati le gola

dejstva, temveč moramo poiskati vzroke, ki so vodili do takšnih rezultatov, potrdimo

ali ovržemo hipoteze, povzamemo ključne ugotovitve praktične uporabe v

multimedijskih vsebinah.

3.3 Zahvala Na tej strani se lahko dijak zahvali vsem, ki so prispevali k nastanku izdelka oz.

storitve. Oblikuje jo po lastni presoji.

3.4 Priloge Priloge sodijo na konec pisnega izdelka ter so označene z velikimi tiskanimi črkami

(npr. Priloga A, …). Vsaka priloga se prične na novi strani. Številčenje strani je

samostojno z naraščajočimi arabskimi številkami.


3.5 Viri in literatura Vse uporabljene vire obvezno navedemo abecedno na koncu pisnega izdelka s

popolnim bibliografskim opisom, ki nam pomagajo prepoznati uporabljeni vir. Viri

obsegajo monografije, dele monografij, periodične publikacije, prispevke v

monografskih publikacijah, članke v revijah ter informacije iz svetovnega spleta.

Citiranje v tekstu, oblikovanje seznama in navajanje literarnih virov so podrobno

opisani v poglavju 4 in 5.


4 SESTAVNI ELEMENTI NALOGE – ZNANSTVENI APARAT3

4.1 Citiranje v tekstu Pri citiranju4 se držimo nekaterih splošno postavljenih pravil, ki jih najdemo v

standardih 5 ISO 690 za klasične in ISO 690-2 za elektronske vire ([4]).

Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo. Morajo se popolnoma

ujemati z izvirnikom. Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno

izpustimo in manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami v oklepaju [...]. Umestimo ga

v narekovaje in ločimo od preostalega besedila s kurzivnimi črkami ([5]). Za

narekovaji v okroglem oklepaju navedemo priimek avtorja citata, letnico izdaje

publikacije in stran kar nam prikazuje spodnji primer.

Primer:

»Pravilno je, da ne govorimo o znaku organizacije, temveč o simbolu.« (Repovš, 1994, str. 100.)

ali pa podamo avtorja na primernem mestu v besedilu in navedemo za imenom

avtorja v oklepajih še leto in stran:

Kot pravi Repovš (1994, str. 100): »Pravilno je, da ne govorimo o znaku organizacije, temveč o simbolu.«

V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo popoln

bibliografski opis.

REPOVŠ, Jernej. 1995. Kako nastaja in deluje učinkovita, tržno usmerjena celostna grafična podoba kot del simbolnega identitetnega sistema organizacij. Ljubljana : Studio Marketing. ISBN 961-90260-0-4.

Takšno navajanje je včasih nepregledno, v primeru, ko želimo navesti več del istega

avtorja in moramo vire ob letnicah označiti z malimi tiskanimi črkami a, b, c … Drug

3 “Zapis, ki ga štejemo za raziskovalno delo, mora biti dokumentiran […]. Dokazi morajo biti jasno, razvidno in povsem

znanstveno navedeni. Tem navedbam splošno rečemo znanstveni aparat.” (Južnič, 1992, 162).

4 Citiranje se zgleduje po standardu ISO 7144.

5 Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov in katerega upoštevanje ni obvezno. Slovenske standarde sprejema in izdaja (kot posebne publikacije) Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (USM).


način številčenja je, da vire v glavnem tekstu označimo z zaporednimi naraščajočimi

arabskimi številkami, katere napišemo v vrstici v oklepaju (npr. (2)) ali nadpisano na

ustreznem mestu navedbe, to je za imenom, besedo ali na koncu stavka in sicer za

ločilom. Pri številčnem navajanju virov se mora vsaka številka vira ujemata s številko

v seznamu virov v poglavju »Viri in literatura«.

V projektni nalogi uporabimo številčno navajanje virov.

PRIMER:

Pravilno je, da ne govorimo o znaku organizacije, temveč o simbolu (1).

V poglavju viri in literatura, vnesemo popoln bibliografski opis.

1. REPOVŠ, Jernej. 1995. Kako nastaja in deluje učinkovita, tržno usmerjena celostna grafična podoba kot del simbolnega identitetnega sistema organizacij. Ljubljana : Studio Marketing. ISBN 961-90260-0-4.


5 NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE NA KONCU BESEDILA

Navajanje literarnih virov mora biti natančno in točno. Navedba vira mora vsebovati

podatke, na podlagi katerih je uporabljeno delo mogoče poiskati.

5.2 Navajanje klasičnih virov ([6])

5.2.1 Navajanje monografij6

Priimek, I. Naslov: podnaslov. Izdaja. Kraj: založba, letnica. Zbirka, (štetje). ISBN7.

Monografija - en avtor

Primera:

REPOVŠ, J. Kako nastaja in deluje učinkovita, tržno usmerjena celostna grafična podoba kot del simbolnega identitetnega sistema organizacij. 1. natis. Ljubljana : Studio Marketing, 1995. ISBN 961-90260-0-4. KIPPHAN, H. Handbook of Print Media. 1 edition. Berlin : Springer, 2006. ISBN-10: 3540335706.

Monografija - dva ali trije avtorji

Če monografijo napišejo dva ali trije avtorji, vedno navedemo vse. Isto velja za več

krajev ali založb v impresumu8, ostali elementi bibliografskega opisa so enaki kot pri

monografiji – en avtor.

Primera:

WILLIAMS, R. in TOLLETT, J. The Non-Designer´s Web Book. 3th. ed. California : Peachpit, 2006. ISBN 0-321-30337-7.

6 Monografija je znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo. (SSKJ, 1994, 572)

7 ISBN = international standard book number, mednarodna standardna številka knjige, natisnjena v kolofonu in navadno tudi na ovoju.

8 Impresum so podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu. (SSKJ, 1994, 297)


Monografija - trije ali več avtorjev

Pri več kot treh avtorjih delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da upoštevamo

samo naslov brez navajanja avtorjev. Prvo besedo naslova pišemo z velikimi

tiskanimi črkami.

Primer:

Likovna teorija : Učbenik za umetniške gimnazije likovne smeri od 1. do 4. letnika. 2004. 1. natis. Ljubljana : Debora. ISBN 961-6526-00-X.

5.2.2 Članki v serijskih publikacijah

Pri člankih v serijskih publikacijah je pomembno, da poleg avtorja, leta izida, naslova

članka, navedemo tudi popolne podatke o časniku, reviji oz. periodični publikaciji in

mednarodno standardno serijsko številko serijske publikacije ISBN.9

5.2.3 Članki v časniku

PRIIMEK, I. Leto. Naslov članka. Naslov časnika, datum, letnik, številka, strani. ISSN.

Primer:

POREDOŠ, R. 2008. Cena nafte še raste, dolar pada. Delo, 18. februarja, let. 50, št. 56, str. ISSN 0350-752065

5.2.4 Članek v reviji

PRIIMEK, I. Leto. Naslov članka. Naslov revije, datum, letnik, številka, strani. ISSN.

Primeri:

ZIDAR, P. 2008. Skrivnost uspeha spletnega strežnika You Tube. Življenje in tehnika, let. 59, št.2, str. 44-48. ISSN 0514-017X.

9 ISSN = international standard serial number, mednarodna standardna številka serijske publikacije, natisnjena na ovoju.


5.2.5 Članek v uradnem dokumentu

Zakon. Leto. Naslov, letnik, datum, letnik, številka, strani. ISSN.

Primer:

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. 2002. Uradni list Rrpublike Slovenije, 28. junij, let. 12, št. 56, str. 5879-5887. ISSN 0353-846X.

5.3 Navajanje elektronskih virov ([7])

5.3.1 Elektronske monografije

Avtor. Naslov. [Vrsta medija]. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum

zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Zbirka.

Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna številka.

Primeri:

KLANJŠČEK, M. Skupinsko delo preko interneta : diplomsko delo [online]. 2002. (citirano 5. 2. 2008; 23:00) Dostopno na naslovu: <http://www.lkn.fe.uni-lj.si/publikacije/diplome/mklanjscek.pdf > Prešeren, F. Izbrana poezija dr. Franceta Prešerna [online]. 1996. [citirano 05. 10. 1998]. Dostopno na naslovu: <http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996 /preseren/>

5.3.2 Elektronske serijske publikacije

Naslov : podnaslov. [Vrsta medija]. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum

citiranja (obvezno za dokumente online). Dostopnost. Standardna številka.

Primera:

Delo (online). Ljubljana, Delo, 1945-. Dostopno na internetu na naslovu: http://delo.si

5.3.3 Članki in drugi prispevki

Avtor (prispevka). Naslov (prispevka). Naslov periodike. Vrsta medija. Izdaja.

Številka. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za online


dokumente). Lokacija znotraj dokumenta na gostitelju. Dostopnost (obvezno za

dokumente online). Standardna številka.

Primer:

GALUN, R. Če lahko leti z zmajem in se potaplja, lahko tudi dela. Delo (online). Ljubljana, Delo, 8. 3. 2008. [Citirano 8. 3. 2008] Dostopno na internetu na naslovu: http://www.delo.si


6 VIRI IN LITERATURA

[1] ŠFILIGOJ, Z. in ZAGOŽEN, A. 2003. Navodila za izdelavo seminarske naloge iz

4. izpitne enote na poklicni maturi : Gradivo. Nova Gorica : Srednja ekonomska in

trgovska šola.

[2] International standard ISO 7144 : Documentation - Presentation of Theses and

similar documents. = Dokumentacija - Oblikovanje disertacij in podobnih

dokumentov. 1998. 1996. 1.st. ed. Ljubljana : Urad RS za standardizacijo in

meroslovje.

[3] MOŽINA, K. 2003. Knjižna tipografija. Ljubljana : Naravoslovnotehniška fakulteta.

ISBN 961-237-044-3.

[4] ZWITTER, S. 2008. Uporaba literature pri raziskovalni nalogi [online]. Ljubljana :

Zveza za tehnično kulturo Slovenije, [citirano 5. 3. 2008; 22:00]. Dostopno na

svetovnem spletu:

<http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/literatura.html>

[5] BON, M. in LAH SKERGET, P. 2006. Navodila za izdelavo pisnih nalog po

mednarodnih standardih ISO. Trebnje : Knjižnica Pavla Golie Trebnje.

[6] International standard SIST ISO 690: Documentation - Bibliographic references -

Content, form and structure. 1987.

[7] International standard SIST ISO 690-2: Information and documentation -

Bibliographic references - Part 2: Electronic documents or parts thereof. 1997.

[8] International standard SIST ISO 7144: Documentation - Presentation of Theses

and similar Documents


7 PRILOGE

7.1 Priloga A – Primer oblikovanja naslovnih strani


SREDNJA MEDIJSKA IN GRAFIČNA ŠOLA LJUBLJANA

(pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: sredinska)

PROJEKTNA NALOGA (pisava: Arial; velikost: 24 enot; slog: krepko; poravnava: sredinska)

ANA ZUPAN (pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: 2,5 cm od desnega roba)

LJUBLJANA, 2008 (pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: sredinska)


SREDNJA MEDIJSKA IN GRAFIČNA ŠOLA LJUBLJANA

MEDIJSKI TEHNIK (pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: sredinska)

PROJEKTNA NALOGA (pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: sredinska)

IZDELAVA SPLETNEGA PORTALA (pisava: Arial; velikost: 17 enot; slog: krepko; poravnava: sredinska)

Mentor: Marta KOVAČ Avtor: Ana ZUPAN (pisava: Arial; velikost: 14 enot; (pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: leva) slog: navaden; poravnava: desna)

Ljubljana, junij 2008 (pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: sredinska)


POVZETEK


KAZALO VSEBINE POVZETEK iii KAZALO VSEBINE iv SEZNAM SLIK v SEZNAM PREGLEDNIC vi OKRAJŠAVE IN SIMBOLI vii 1 UVOD 1 1.1 Problematika in področje dela 1 2 JEDRO 5 2.1 Teoretični del 5 2.2 Raziskovalni/praktični del 15 3 ZAKLJUČEK 20 4 ZAHVALE 21 5 PRILOGE 22 6 VIRI IN LITERATURA 24


SEZNAM SLIK Slika 1: Ena prvih spletnih pasic v zgodovini (4). 5

Slika 2: Zmagovalni oglas leta 2005 za podjetje Audi. 10

Slika 3: Citroenov lebdeči oglas. 13

Slika 4: Prikaz uporabe oranžne barve pri velikosti oglasne pasice. 14

Slika 5: Prikaz uporabe modre barve pri velikosti oglasne pasice (10). 15

Slika 6: Prikaz uporabe kombinacije oranžne in modre barve pri velikosti

oglasne pasice 15

Slika 7: Linearna pisava Verdana. 17

Slika 8: Pisava Times New Roman. 17

Slika 9: Prikaz uporabe negativnih črk. 18

Slika 10: Predstavitvena stran izdelka, ki ga prodajamo. 19

Slika 11: Prikaz potovanja naših oči skozi spletno stran (16). 21

Slika 12: Prednost pozicije (16). 21


SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Prikaz standardne velikosti oglasnih pasic. 7

Preglednica 2: Delovanje leve in desne polovice možganov (18). 8

Preglednica 3: Vpliv pozicije na gledanost oglasne pasice v odstotkih. 8

Preglednica 4: Prikaz standardne velikosti oglasnih pasic. 9

Preglednica 5: Raba interneta v Sloveniji (19). 15

Preglednica 6: Terminski načrt. 22

Preglednica 7: Prikaz Statistično spremljanje spletnega mesta. 26

Preglednica 8: Stroški na posameznem mestu oglaševanja. 36


OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ARPANET Advanced Research Projects Agency

CASIE Coalition for Advertising Supported Information

CNO Cena glede na število prikazov

CNK Cena na klik, ang CPC

IAB Interactive Advertising Bureau

ISBN Mednarodna standardna številka knjige, ang. International Standard

Book Number
