'"

Na Barju. Spisal Josip joSI.

~r ",""'h '''i""klh i·'''. ko '"9'"' 9""~ megla najvišji hrast v Logu in najmanjšo .~~ bilko ob Ljubljanici, ljubljanski Grad ill

menda ludi Krim, vsako stezo in slednjo vodo. Saj te stojiš na bregu. ne vidiS preko reke, ki ni Donava lili Mississippi. Ne upaš si odpreti ust, da Se ti ne napolnijo s težkim zrakom in ne zama­sijo - Se zapreti jih po tem nemoreS! ln bojiš se dihali , da ne potres pesti prahu - li, moj dragi, lo ni prah, ampak pravi barjanski zrak! Prah ni ­prah se dviga le za razsuSenirn vozom, ki drdra opoldne po Tržaški cesti proti Vrhniki; Il tudi ni dim, (cravno se tako vije nad vodo ju puhti po zemlji ni tako kakor v siromašni baj ti, ki ne pre­more dimnika; le-tam se plazi dim skoz vrata in okna, se ovija po 091il1 in zakriva vso koto. [n te vozi VrhniCan za dva vagona kamenja, se prav nit ne praSi : Coln rlremlje in voda ga mora nositi na neokretnih ple~ih.

1'1 lo je poleIno jutro Im Barju. Nikomur se ne zdi, da more tu živeti tlovek. Ali po Ljubljanici je vendar priplaval dolg Coln

šc tat se ne plazi tako tiho! Komaj se giblje, ne, on se sploh ne giblje, tem veC voda se premika, ka­kor ka~a mcd trsliCjem, in nosi tCiko breme. Se ptiC spav1l v grmu in toln mol~i na gladini. V ko­libi je z1cknjenih dvoje moških - ogromno telo oteta Gantarja je komaj za spoznanje skrCilo kolena, a sin se je zvil kakor trv. Nobeden se Ile glllle, kakor da tu spita dva pravitnika, ki ju ne teži naj­neznatnejši greh.

ln Gantar sanja Cudne sanje, bolj ~udne od ras­nega jutra.

Preseueten je zatutil, da nlU je nekaj leglo na prsi. In prsi, dasi Sirake in jeklene, so zastokale pod siluo težo -- svinec ne more biH, skala tudi ne! ln skoz polodprte oCi je Gantm stralloma spoznal tudno poSast - pravega resniCnega zmaja! Kolikor je mogel, je odpiral žrelo, ne vem, v kolik ih vrstah so se pokazali strašni zobje, nleter dolg jezik, goreC in žaret - iz srpih oti je švigal plamen, iz ušes tudi. Skoz obleko je Gantar že tulil ostre kremplje, ki se kmalu zadr6 Se globlje, rep se mu opleta okoli nog in Skornji so menda papir - zdajpazdaj ga .fI1ora žrelo pogoltniti.

No, zmaj ga vkljub temu rli požrl - izginil je nenadoma brez sledu in moiu se je olajSalo; pri­

kazala se je druga slika. Krajine ni razlotil deset korakov na nobeno stran; le na eni plati je zagledal Gantar svoj skromni dom, pa nikjer ni bilo znanega obraza; pat pa je priSlo odnekod nebroj tujcev, ulOSkih in ženskih, in vsi so bili obleteni jako grdo - ženske kakor striga1ice, tez pas stisnjene ko te­bele, v glave neznansko našemljene. ln moSki! Lesene igra~ke niso bolj smeSne : vse na ogle, obsekano in prisckano - fej! Vsi ti pa so se Gantarju glasno krohotali ! Kaj hotejo od njega?

VpraSai jih je, po kaj so priSIi, in Se huje so se zakrohotali. ln okrog hiSe so se gnetli - po­vsod jih je bilo polno. Gantar je holel mcd njimi v hiSo: toda predrzni ljndje so ga smeje se sunili nazaj! Kako to? Se enkrat jih je pobaral, in ludi, ~esa

ištejo na njegovem poSteneni domu. Zdaj Sele! Jeli so se mu rogati vsi vprek ! In strani so ga podili; polegtega so govorili lleumljiv jezik. - V svoji slo­venski preprostosti se je Gantar spla~il visokorodnih tujcev in jih zatel prositi, naj ga pustijo do žene in otrok.

Kaj so dejali na lo, tega sploh ni rnzumel, ker so drug drugega prevpili z Ošabnim hohotanjem ; bolj odzadaj, se mu je zdelo, je videl celo napol znano lice, prav kakor sin Tone! Menda Ile? Rotil jih je, pregovarjal, prosil - klel je prav podomate in se jezil, pa zopet po slovenski navadi prosil in oddalet gledal, kod bi priSel do praga! NiC ni ometilo oholežev - venomer so se mu režali. Na­zadnje so ga prijeli, ker jim je postal prenadležen, in ga vrgli nekam.

,Holaho-6 !­O~e in sin sta se zbudila, ko je zaoril Siraki klic

skoz meglo -- sanje so izginile. Tone je zaspano sedel, Gantar pa se je zr6vnal na ležiSt n, si pomel oti in je zatuden pogledal iz kolibe - zavedel se je.

Klic se je zadušil v kalnem zraku, Se te tri lire daleC ni dospel in je umrl v Logu med drevjem; iz megle se je izvil droben toln. Gantar se je razsrdil, ker je tudi Tone zadremal, mesto da bi bdel in tu­val, kdaj se pripeljeta do Ljubljane.

,Ali ti nisem l1aro~il, da ne zaspiS? - JAZ S(>U1 bil pokonci do polnoti, Se dlje, do ene, ti - '

Hotel je še zakleli, pa ga je že prekinil tolnar z naglim glasom: ,Hej. ali si brbljav, ker je danes ponedeljek? Kaj? Da ni nikogar videti?"

. Kam pa?" se je lIor~eval drugi. .,. •

'" Ganll1f jc stopil izpod strehe klIkor gaTa, da

vidi tel visoko kaulcnjc; pa ni mogel mzlotiti niti JJa tri korake, le po glasu je spolnal svojega brll!a rihiča, kako stojita z An1.(>iom v tolnu in crmkornerno vcslat<l: brat Tine je spredaj in se močno priklanja, Ante krmari in se lIcznaino pripogiba, ker jc mlad iII žilav.

•Ti si, Tine? Saj tI' uc morem poznali." Ni mu rekel .dohro jutl'o", ker si bratje lega

ne voš(ijo, 1Ir1lpak Ic IlIjei. Zakaj bratje gredo z domI! in se holj o!ltujijo ncgo prijatelji in znanci. N\! ZlI­hajajo drug k drug<,mu, liC podajajo si rok in nc želijo si zdravja in ,sreče dobre' - nc pride jim to Uli misel; ko se snidejo, se nc znajo pomeniti, ne pokrllmljajo in ilC poslovijo se s sol7,lImi in z 1.l\losl;o: .i'':a svirlcnje!" NezlIand si kličejo: .Bog SIlIIl le jl' prinesel!" - a bral je pred bratom v zadregi.

Vemlar je Tine oveseljen pristavil: .Oho - Jote! Kaj si res? Pa kaj, da te ni vet

v lIa~e vode? Saj še nisi nehlII brodariti ?" ln GanliH Jože se je spomnil vseh križev in

t('ža\' svojega llošlenega slanu; prisrtne niso bile njegove besede, trdo izgo\'orjene in prisiljene.

.Brodarili? Ej - ko imam polja dovolj, kme­tije ili domatije? ~krhi zadOSli in dela nemalo! Vidiš, ca sem navsezgodaj tu - vi ste komaj VsilIli, jaz pa morIIm, ker me preve~ naganjajo, Da bi IIIU celo goro lIllelIkral pripeljal!"

• S('vedll, - - ColniCIl sta se srečala 11 mali se je sliskal k bregII, Gmllllrjev pa je težal sr('di LjubljalIice iII kM ni prišel z mesta,

. Koliko pa še drugih uepotrebnih reči." - S tem je menil Tonela, ki se je stegnil pociolgem Uli koc in larillil glavo v pesti.

.I{aj sle sami, stric?" je vprašal Anže, ko je GIl!I ­larjII 7.manjkalo besed, Da je otetu prihranil strašno neljubi odgovor, ga je zavrnil TOlle, Il vstati ni mIIral, ker Hm jc hil Anže gorak,

.ll:lIj bi pa rad?" Kakšno pojasllilo je holel dali Ante, lIlU je bilo

vseeno - saj je rajši brž razložil stric: .Glej ga no! Kaj lakega vpraša~!" .Boll1 mar sam liStal (oln Ilazaj? Vc~, Anže,

Ilisem v lvojih lelih - " .Jaz pa se Se nisem pr('objedel rib in rakov!"

je hlllstno rekel brlll in naglo porinil veslo l' vodo, da je izgubil takt in skoro prišel ;z ravnotežja ­no, pa se je skorIIj zbml iII se pošalil:

.Jože, aH poznaš koga, ki bi bil meni porok za par slo?"

Jože se je za(lIdil in je ~merno vprašal: .Cemu?" l\\enda ne misli dati flllltu ali

dektetll ?

.Cemu? Ej - nekaj zemlje hi Se kupil za vrt v~S, kaj 10 lI('se t"

,Vrt? 1\0 - Iislo zelenišCe toliko nese? h\ore­bili !"

.Glej ga! ~aj si lt10jbral in s(> ~e spominjaš, ne?" "Kajpak - " Colllil: je zdrCal v meglo iII te ptoskanje vesel

iri Siroka brazda sla ga spremljala ob bregII. Galltar je nekako razmi~ljal in zavpil 111l\'zgor:

"Tine I Oglasi se gori že \-iciimo! Kliko uedeljo pridi, če bi res rad 1"

"Dobro,' je m('nil glas iz megte, .d<lnes nreva v Hakill1o, Pa prideva k vam naci race,'

"Kajpada - pa nad stotake !" Gantar je vilki, da megle lie more prevpiti, in

jc utihnil. 111 pra\' lIit drugena lii bi lo - \'sa okolicII je hila krasna itllstracija, 1i!,'razr('šlla slika IIj~go\'e

lIotrlllljosti, -Kje pravzaprav vzhaja sol nel' ~ Za Golo\'celll

mora biti nekj(', II kj(' je ta? Odllikoder ga Ili, ni solnea in neba - ura mora bili IJrlk01le p('t, se vet! A res - kje je vzhod? Nekoliko se zna, da je obok, ki se razpenjl! nad \'odo, nil ('Ili strllni bolj moder, druga polovica se prelije \' belo, SkOTO bi dej'1l - v sve!lorožllo, jasnovijolitllslo, Da, [n reka je prav brez barve - zvodenela kava! Prej je bila mirna, brez valuv, ntinca nikjer - tupaiam ob bregu nekoliko hitrejši tok, Cc se je sklonilo grmovje, da se zmoti in okoplje, ['lO p~ je izginil ribiCe\' 1'01­niCek, se je gladina vznemirila; toda hrllzcill je že ollenlOgla dosegla nIlSprOtIlO sira II in polagoma po­jemala, J{omaj vidno se je začel v vodi zrca liti \'isok topol - lo je hilD \' sT(,ni med Curllovcem in Malim Grabnom,

Ko ~e je Ganlar m'eril, da sia že lik preci Ljubljano, mii je odleglo,

Ali vkljub lemu ni mogel pregllali sitnih skrbi in 1II0reCih misli! Glejte! Se na fanla se ne smem zalm~ali! Zadremlje !Ili kje pri 19l1, še prej, in tako greva proti mestul ln kako lahko se zgodi nezgoda! Coln butne \' obrežje, se prekl1C1Ie - moj Bog! (emil sem se potem trudil? Kamenje leži v Ljublja­llici - lep d('lIl1r! ili jaz tudi! Bog pomagaj! Jaz ludi! Vidite, tako bi umrl kakor IlajvcCji grešIlik, hudodelec, ko ga doleti zashlžPlla nesreča ! Tako hi mene zatekla poguba - dom PII lilij se ohdeluje sam, otroci lIaj gredo beraCiI. - JII ln pokora, TOlle, ta bi bržkone ulekel nesreči, ker je ničvreden, a jaz bi šel za vsemi drugimi, ko me ~lIkajo domI! skrbi in brige, - Delo - žena ili otroci! Il:aj ~e! Sosedje bi se SIrgali za mojo zemljo!

Mož je sedel na kalilen iII se zamisliL Na morju so vIllovi, silni in nebrzdan;, VSII širila

plan divja in se peui, TlI7.saja iII blI Č i, ~umi in vre

'45 - spenja se za celo hi~o visoko in se besno po· ganja v globino, da se nanovo zapraSi proti dalj­nemu nebu, ki ga ne doseže nikdar, Poglej. kamor hoteS - hrulil in šum, boj in vrvenje, stok in je­tanje; val se podi za valom, razkaten in razjarjen, drvi, dokler more po neizmerni ravani, in se peni. 'da se kadi od njega. In najbrž tudi dno, tudi dno je bržkone razburjeno in razlogoteno - kdaj se pomiri in pokate prijaZIlO lice?

Tak$no hrumenje je v tlovcškem srcu, kamor se je zajedia skrb, jeza in žolos!. Obraz je miren,

Ote in sin sta moltala ; sicer slft oba vedno tutila , da je lak molk zoprn, vendar nista priSla do ri1Zgovora. Ponaj\'et da je ote Toneln ukazal lo in ono, pa sta zapel nehala ob~evati, dokler se ni javila nova potreba. Tone si je grizel konce prstov in pljuval odlrg(!ue kostke kože lja v seno, ki ga je bilo za dobro prgiS~e pod kocem Klobuk si je bil porinil na Vrftt. se oziral seminlja po reki in ~akal, kaj pove ote; zraven pa je snoval bogvekaj - dobrega ni~. to je vedel že vs(!kdo. Na tak ne­zgoden dan, kol je bil ponedeljek, si ni obelal prioa

OBERAJ\\J\\ERGJl.U

~meren, govori vet ko debela knjiga, in srce se bojuje. ­

Marie se srdi - Ljubljanica je zasanjala. -Vsa krajina spi, ni ptitjega pelja in cloveSkega

glasu. Cc pade z rasnega grma velika kaplja, je ni slišati. -

Preko ~olna se je gosteje zavalila megla, da so se videle drobne bele kapljice, ki so zmotile les in

1Iall1enje. OCividno je solnce sililo izza Golo vca in se ozrlo na Barje. pil zaCelo odganjali meglo nekam proti Logatcu.

- vtasih mu je razganjalo glavo od pija~e in balin, zdaj pa se je olel lemu le, da je moral že zve~er na brod. Zalo ga je kuhalo, ~eprav je zaspal na krmilu. Prav lahko bi bil Coln zaplaval v Gruberjev kanal in se razbil ob jonu - obadva bi se bila pokonCala na lešCe!

Hej! lo bi bilfl ill1enilnfl šala. Ilko bi Irtila v jez! Nakral bi se znaSel v vodi! Morebiti bi se jez porušil ! Jaz bi že splaval h kraju in zavil na Dolenjsko cesto, oa se ZUllflj osušim, znotraj pa lepo zmotim s cvitkol!1. ­

•

'" Jn ves ta <'as se je pomaknil .::oln komaj do

J\\~legll GrabnI!, ki se je izgubljal v vrbovju. :-.1obe­nega ribiča ni bilo \'Cč.

Na kopIlem se je o<."rlllll1 stavba. Gantar se je brzo oku'nil in pograbil drog z

močno roko, limaZilIlO in razpokano, Spustil ga je do dna v vorlo in jc te \'cdcl, kako 910hoko polouc - zdaj S(>le se jI' gladina vznemirila in kolobarj; so se razleteli n1l vse strilu i ; dotlej za (olnom ni bilo sledi.

[n Tone je 7.11111 za svojo nalogo. Vslal jc ;n po kamcIlju odšel Jla prcnnji kOllcc. Tu poteglIc s kamenja drugi kol in ga upre ob ratIlO in <."oln, pa pogleda, kako visoko seZil voda - dobrih pet prstov , in silila hi v brod; riil se Ilckoliko 7.1I7.ihl j(> , bi jo zajci'

Droga sla kar na povelje Sla Illl dno, da za­brue!a toln ob Trnovskem pristIlIlIl. Prlll' nalahko sta se Ilasl!mjala brodiuja in z~j~drala z~ l~s hitreje. da se je urezala brazda in je voda za$umela ob krmilil. Ob drogu je štrbunknilo, Sop drobnill 111e­liurtkov se je pripodil na vrh vode in vsi so se \'C5(']0 razpo6l i.

Tu se je jela huditi Ljublj~lla. Voz je zaropotlll za VOZOlll. za Gradmi! jc ncmara zaiviz!!al vlak, nerazumljivo in pridnSellO je zabutalo ne prerano mesto - et1ino Zl'onovi niso zaspali zorc in so od tasa do tasa zatohlo zabrneli.

Po vrsti se je dvignilo onih par hiš na pristanu, nekdo je glasno koraklll po cesti, pokašljal je brez vsakega vzroka in prehitel čolnarja, ki sta vozila ob bregu. Nasproti Kon jušni ulici sla se vrillila mcd dva dolgI! čolnll - vct jih ni hilo, ril7.en hrodni­kovcga "Cesarjeviča", ki je bil pr iklenjen in zasidrall kakor kak oceanski parnik.

Gantllfj('v brod se Se Ili dotaknil zemtjc, ko je Tone izpustil drog in pobr~1 ver igo in skotil na suho - toln se je zazibat in fllnt gll je ročno

pripel h kolu. "Tl!ko." je nekoliko pototl!ten pristl!\'il Gantar

in zaobrnil krmilo, dokl('r se ni Ilaslonilo Ila plitva tla in obsedelo.

Zravnal jc koc, pogrllll SCIIO v kot in z obojim z~kril lonec krompir ja - lo je bilo pripravijeIlO za kosilo in par polen je I('tlllo oh st('ni.

Stopil je na prod in se ozrl po pristmlll, PII pot('gnil prpko Cela.

Ni šc delavcev, Ila pristanu Ili nikogar kupi kamenja lete naokrog, koli in drogovi; tla so po­hojena, tam st('ptana od kopil - ubog~ mrha je pustila ondi pest sena, ~koda: morebi ti ga je hila vr('t1ua. dII skrij(' sl'oja Silim rebra! Luca ni intela časa pobrati za!!llje bilke in j(' pretvetiti 7. om~­jl1!1 im; zobmi - (('z ple(~ je SI'ignil bit, .hi!" in

kljuse j(' za pol tevlja dvignilo težko glavo, pa uapelo preostale moti. ­

!z ulice je pri~la perica, izpred Prul se je Culo, kako je Cofalo mokro p('rilo po plohl], - 1I\lad ženski glas je nekaj vprl1Sal ~ez I'odo, ob GrlldllSci je momljal ntitninski paznik; proti mostu j(' strgarla hrllnj('vka tiSC~la uhogo cizo, oh 7.it1u je hitelo par TrnovCank, delal'ke in prodajalke - a bO!1atillll Ili bilo od nikoder. ­

il

Vod~, voda - široka in tiha, kogar si l' zgodilji mlat10sti oCllraia s svojo pr(,~Ilt1no lIlIra\'o. ta ti je zapisan za vse dni svojeglI življenja. 1\0 tako polziš po globoki struH~ in bO!lvekam hiti~, \' dalj 110 morje

nlimo SllIllT1ih Illest potu jeS. naglo ali brzo !JodiS, kakor se ti zljubi, in vsak korak si močnejša, res­lI('jSa ko se tako podijo tvoji drobni \'IIICki med grmOl'jem, ki Se je Ilagnilo \'anje, glej! tedaj te ob­tuduje f/lllto\'O oko, ki te je ugledalo iznenada in 11<1 111IjlepScm prostoru. Otrok se tc zl'es('Ii, se za­smeje in zaploska - pr('Sinilo ga je nepozn~IIO

čuvstvo in ga je zavedno priklcuilo nllt(' , S tebej vred raste in livi mladec. ln ko se mu zdi. d~ je VareII, skoti v ~U!nllo vodo in s(' okoplje v (!orkih valovih - plava in plava, lako dolgo bi plal'al. dII bi zaspal 11a gladini; toda to ni dobro: pOHreznil hi se in uloniL Kaj bi dejal oče, ki ga je sll!n povedel nil ohretj(' iII mu razlotil, da se beli tam mcd vrbIImi in jelSanli reka, ki ima tako buren t('k, [n ~C na gri č po\'ede otroka in mu pokaže, kako se v ije po ravani srebrn pas in se izgubi nckje za H1('stOIll.

Vodil. vorla - zdllj holJl\eCII in roilneCa, zdaj zopet mirna in pokojna, 111 til'a in čista ko krisilIl, ondi temnozelena ko smaragd_ S čim si pridobi la zase stllrca in mlarlclI, da salIjIItil o t('hi l' tihih nočeh. ko se ti peniS po slrmem skalovju, ali se počasi vališ po 7.el(,lIi pol jani? Kaj si dala in za­upala očelu in sinu. da se ne morela nikdar lotit i tvojih bregov? Dallllat1an te gl('data in \'cnt1ar s(' vflltllla k tebi. da v;dita , kako zari SI'('UO solnel' v sinji)1 valol'il1 , kako se iskrijo v njih biserne z\'ez{tc ul odseva jasna IlIn~ v polnočnih urah.

Kliko plaVdjo čolni - kako plavajo vesdc ribe_ PogledIIS - - ic je čoln ob Lurll0vcu in po taklu

plo~kajo vesla Ne ella kapljica Ile skoči čez S\(oIIO - iz kuSeno se gihlje rokll in pod v('sloll1 se kopi­tijo vrtinci.

.Lujte - nekdo je Ilstr('lil!" zakli(e i\nž(' in bistro pogleda o~cta.•Dajte 1111' tukaj počakati, kar precej se vrnem!"

.Pojdi, pojdi!" ga je zil\'ra~~1 oče; toda sin jc ŽC ohrni l čolll k LUTJlO\,CU. "Nikar Ile hot1i III vred 110. Je pač kak MejIIČ pritisnil po Vri111ah."

.Nikar ne verjemite, da bi on lako zgodaj po­kul! Ce ni raca, je ne ustreli - teh pa zdaj ne sme. Bosle že videli - drugega lovca tu ni. No, porinite Se nekoliko - lako! Se malo! No - zdaj pa po­čakajle, da vidim! Ce ni vrag, si dam glavo skuhati!"

. Aii zdaj nimava časa! Kdaj sva pa v Rakitni!"

.No, za eno minuto - pravim!" Vse je napravil naenkrat: izpustil veslo in segel

pod mreže po puSko, skoCil na travo in privezal čo ln za Sibko vejo.

. MisliS, da te bo čaka!, če je bil .Marčun!" Anže tegll že ni več Cul; stekel je ob Curnovcu

in se izgubil v grmovju. Pa sede Ažman na desko in posiuSa, kaj bo.

A Se kobilica se ne oglasi v travi - brazda je prehitela čoln in poizginila ob bregovih. Tedaj se je vendar pognala ribica nad vodo in jo prav malo rlIzbur ila.

• Ti tudi meglo 10viS!- jo je ogovoril ribič in potrpežljivo čakal, kdaj se prikaže Se ena.

Da bi poskočila laket dolga! Najmanj pol melra visoko uaj bi se zagnala, da

bi cel val brizgnil za njo - bela IrebuSina bi se posvelila, Sirake rdeče plavuti, tolste Skrge: lakSne so poslrvi pod Krimom! Do kolena sega voda, po­nekod še ne - komaj do meč ! Pa zapazile, kako se prav po tleh plazi pisana postrv, tik nad dnom se vozi in naenkrat Svigne kvišku, da hlastne po kačjem pastirju ali pa po trnku! Tudi, a redkokdaj! Le če si ribič skrit za jelševjem in kukaS skoz ze­lenje, kaj se godi v bistri potočnid -- tedaj jo pre­kaniS! A v tem času lahko zmoliS rožnivenec ! Ko pričneS z drugim, se že kaj obesi - če nie drugega, pa žaba, ki je videla, da nekaj pleSe pod vodo. Zaba ! prav rumenkasta ali rjava! Ta dan je zadnji­krat zakvakala za Igom, jutri bo v Trnovem skakalI! po Skafu in nie kaj se ji ne bo ljubilo! Preveč jih je skupaj, po slo, in pmv nič ni vode, da bi se urh zmočil in poskusil, ali se zna plavati.

Izpod ruSe prlTije neokretni rak, prav kakor srednjeveSki vitez podkovan in zakovan do grla; za njim še eden, dva - bhu ! M.enda jih povodni mož vodi na pašo I ln prav res, da je zadiSalo po rakih.

Pa suld in karpi! Plemenita Sčuka, pa še kak lipan in ostriž!

Kdo je srečnejši od r ibiča? V ponedeljek gre, pa se vrne v četrtek popoldne, edini potomec staro­pravnih morastarjev, ki so se rodili in umrli na vodi - za njim hodi ogromen ribji vlak, da se Irgajo .saki" in potapljajo čolni. In nad Barjem ga kličejo

divje gosi, na Hauptmanco ga vabijo urhi. -Kaj mu je zapustil oče? Namesto graščine po­

nitno streho z vsem ribištvom in vso bogatijo ­kup mrež in mrežic, dva čolna, luknjast(l že in trhla,

•

'01

par !ocnjev in zanjk, pa število lovskih pušk, da sme svobodno strelja!i po morastu. In sin ni po­vprašal, kako se ujame slastna ščuka in zvabi mala dpa - pravi ribič prinese vso umetnost že s seboj na svet. Po stenah visijo vse kmsne trofeje - od prve veverice, ki jo je zlllflgoslavl1o odnesel z Rož­nika, pa do ponosnega orla izpod Grmade.

Naj gre kamorkoli, povsod sliši bistro šumenje domačih vod, povsod vidi, kako se sveti na Barju srebrni trak - kakor da gleda nevesto: Sirok venec na glavi, krog tedij tež(lk sl<lroslovenski pas iz leske­tajoče zlatnine. -

TllkSno je Barje v solnčnem zahodu. ­[n neveste ni treba iskali v deveti fl!ri. Sama

je priSla nekoč k hiSi, že takrat pridna mati, da po­gleda, kako poganjajo grede in krasijo ozek vrt. -Svatba se ni topiJa v vinu in bujnem veselju in oglušni godbi - valovanje jasne vode je najslajša pesem, njeno bobnenje in drvenje najlepSa melodija .

Tako živiš ln umreš v svojem poklicu, in ne moreš si otitaH v poslednji uri, da si se ga kdaj sra­moval in nisi bil zadovoljen z njegovimi bridkostmi. -

Morehiti se ga je kdaj sramovala tvoja rahločutna žena, ko jo je povpraSai imenitni tujec po zdravju in sreči. ­

.1 no, bo že. - Saj veste, da moramo kako živeti -.-

Zardela je, ker se je bala, da bi se neznanec ne smejal in rogal njenemu nizkemu stanu, ki jo pretivlja v preprostosti in zadovoljnosti. Ali tujec se ni posmehoval - on sam je iskal sreče, pa je ni mogel naj ti v razkOSju in izobilju. - Ni hotel reči, kako živi ribič v poStenju in blagostanju, ki ga ne odkupiš z zlatom in biserom - Okrenil se je in pustil tvojo ženo, da sama spozna svoje živ­ljenje in trpljenje, ki se ogiblje visokih dvorav, koder se je naselila Tazjedajota strast in pogubno brez­delje, nezmernost in uživanje - vse zemske slad­kosti in nesreče. ­

V čolnu je ležala dolga mreta z malimi tovari­šicami za rake, vrečica z brašnom - tudi čutara

malinovca, ki se tako prileže razgretemu grlu; poleg­tega veslo za rezervo in še druge ribiške insignije.

Slednjič se je splašil p t ič in sprhni! iz vrbja, na travniku je jel postrgavati kosec, pa prav blizu je moral bili s svojim .žrid-žrid" - vse tedne ga že pode s travnika na Iravnik in mu kosilo tr(lVO, da se ne mOfe skriti fazen v grmovje.

Ribič Tine se je naveličal ždellja. ­.Anže-e !" Zaklical je in vstal, da se je ~oIn zagugal. .Anže-e !" A Ante se ni odzval. Kam neki je Sel? ln že pol ure čIlkam. ­

,<8

Uprl je ,'eslo l' mehki breg, dll se JI' Sll1.'l1l "('­riga l \'eje in padla l' \'odo - ('0111 se je odmaknil od kraja. Da pretenc \'sc~lo\'eSki rlolg('II~. JI' starec z1I\'O)zil na sf('do in potllsi I'eslal proti \'odi, pa glcrllll, kje se prcpiaSello polenI' kl'iSku ribicII, da \' drz!1('1I1 loku uide potrC~IlCmll prc!JlIl1jalcu. Pa se I l i dvignilI! ribi(a Ila 1101>(>11; strnili, alii pak po reki se jc priziblII širok brod, I)TnV zl'rtm:! karll('lIjll, kr('pkll fanta sta se sku~al11 7. vodo.

.Hej, fllnta! Sta mar l!e sretlllll ribiCa?"

.le, stric. TiS!(>9i1, ki ;11101 eno lIogo kmjSo," Ilrll\'i edclI.

• Alili - LotIliSkarja ! Nllj gre l' boljem it1lt'IlIl. A klIlIl se ,',lIua tako Uludi , PelriCc\'a 1"

. 111' - 1I1udi, mudi! DII nisva ?fInnjII meti

lltdnjimi !" .Sn"la ~{' 11(' bo kOliN: in Bog JI' Se \"(>dl1o

nekdanji. _.

.PII midva liC, o~e!" "Pol'ejlc 1\nicltl, nllj pride v svaic!' je ZIl ­

klklll krmar Jakopit in se uprl ob kol, da gil je koma) izdrl iz bl~la, ki g~ je 5111tlljll0 n~~cL .Ca~ )1' ie,

.Je preslllr, Ante, - "

.Oj PII \'11$11 MeikIl sla se poredno 1\11­

sInejalII, .Se\'ed~ - lislo bi rada, l isto! Hllhll - $e

kili I'et?­,Pozdral'ilc jo, o~c, \'esle! PII ne zamerile

o BinkoSlih Wil pleslIl~.

.LalcS, IJlrcilla l " je ZHI'I)il ribiC za nji1l111, ko stil II~t~ Ilizdol.

ln 01111 kupola, ki jo je llekdo pOl'eznil nad vodo od brega do brega, se 1I0te prav nit rllz~irili

iII dvignili - 1111 zIIhodu s\'elloro1.lIa, Uli vzhodu belka,tll. T oda \'{'udar se III koprella giblje in pre­Ih'lI se \. njej. klIkor po 1011l11luih.

Zdaj se je oglasil Ante. .Ote, kje pa sle?" .Hoj! Br1., brž! SlIj selil dcjlll, dII Ili nit!

Selil 1.e lu!" V resnici jc p~ Sclc z1Iukrenil CollI in ga pogllal,

kakor dH ~e IlOte J\ 1 1~elll pokazoli ~voio moC. . I~aj Vas rokll liC ddi pri miru, ko se 1'{'lldar

tako turilc l' ItakilIlu!" iC dohrodllSno otitlll fallt. _No, kaj je bilo, kllj'~ A? Vrabci, liC? PH kade?

Kaj uisi Cul, dII sem te klical? Sili lIisi mogel bili dalec !"

, T ja do broda sem ~el, do l isle\111 jllgneda." .KlIk!:uo ret pa llosi!: ?" .Ej - tako stllroversko mIIlo. SlIj selil dejlII,

dII dajle POtIlklIIi. No." Stopil je l' čoln in odlotil plI~ki, potem p~ po­

prijcl I'eslo, I\~ stil drsnilll na\"zgur.

,Kliku si jo pa dobil, II? ilii bilo \"Tcdllo lohko tllS~ ZH tllko ikl{>lIfo."

, To Ili \"reduo liiI', Ilmpllk f3111 nai se ohriSe. Sc mi je zdelo, d~ moril biti tisti MllrtIlIIO\' PolM, p~ je res bil, ta ~tr iga liclIl"

• Tista Sil'~lIkll?­

O~e se JI' I.11Clldi l . • Pa klij, vragII, je strcljlll, S<1j ni ni~ I'idcl l'

takem vremClIU: pO(1 IIOS m II pa Ili priSlu!" J 110, klij je Caklll, legli pllC uc \'CI1I ho

ie Silili pOI'ednl." . Pusli gll, zlodejlI, ko uim~s drugegn, ko j('zo

si 1l1lkoplJd. Bodi plllllelell!' .:\:ikllr ilC gOI'orilc! Ce 11111 ic Vi prizancselc

sle 11111 te dO\'olj - ulij sc ellkrllt opctc. SlIj iite! Veste, jllz ho(tim gori ob Cllrnol'ell prlll' putlIsi

Zli grmo\"jcm, )JII ni bilo sluha, liC duha! Oslc(lil ludi niscm lIi~ liII rosi, pa SClII hil že kakih prlsto ku· rakul' (!lIlc~, žc tlim pri t isti uti, ki selil jo jnz iz

tllrS~illl~ 11~I)ra\'iI Zil I'TIIIIC. Tam siopilIl za !)rili, PII se priprnl'im, kje se bo kdo poklIzlIl videl PII nisem lIi~1 Da Ili l' liti, toliko lICUltIen, selil \'rdel, dli Ili - tam bi ~a osmodil klIkor jllzhecal Pa I)u, slopim Se tili pruli j'lgnedu - lili g3 Ile zlIgledlllll, kako sloji Zli deblorn iII preti nekam proti Logu? IludiC! selil rekel: zdaj si boS zlIpoll1llil1 PII 11111 pOIlIcrim Ijll l' hrbel:

. PII !la meudlI nisi tIlcnil oplaziti?'

.1\! PoCl1knl sel11 ~e. kaj bo nIlredil. I~o se PII le III' obrne, selil ga odprll\"il pr~\" pu vojaško. Cc slojitc gori za SI'. Kri~tofom pri sJIlodnišllici 1111 ~trll~i

in se vam pOlloCi kdo prihlilll: 111I1\! - \Ver dII? J~z sem JlII zIIvpil : Fani! - kolikor sem mogel.

Kakor bi ga strela, je pogledal in kllr plld('1 na ko­lellll, pa zlI~el prosili: Ante, nikIIr ! Pusli IIle, sllj nimam ni~1 - Jaz pll: No'! CciIIdi nisi drugega \'Te· dell. Puško strIIni 1 Bled il' pa bil ko SIlIri! TlIko! sem rekcl roke nil hrbel, Ce ne, te IIstreliln ko eueka! selil dejIII. Fanla PII strah - hIllIIlliII! Sem pa dejal: Zdllj PII \'slalli, pa se obrni! sem dcjlll iu sem se kom~j ubranil SIl1Cll11. Tako 1 Zdl1j se pa izgllbi, odkoder si pri~el, ~e bOl'a il' I'i­delil! Ej! kako jo je ubral !"

•Vrlltjl1 Sil'IIIIk3, ki Ile ZIIII drllg('ga, ko ClIlIjC kqlati!" Otc se je rllzjczil.

. PIl kaj je sirel jHI, ko se niklllllor Ile I'idi?"

.Ce liC drug('gll, PII \'rllllO liii rllCO kaj pa ujelIlu mar! Videl niselll uit - PII jc tudi IIlellda bil Silili, sllj drug('ga IIIII1P~ lu ni ! Par !IICSCC(,V bo odnesel - pri \'ojakih j(' lu di bil veC ,doma' kot zunllj !­

\'sce(lo se je oCe ZIImislil. .Zgll[F' slinIlI'II saj \·IIS jI' dOl'olj I'lek('i!" je

trdi l Anic

'" Da je ludi njeg!! te pflTkrftl ,vodil', tegft ni holel

priznati. , Nft BinkoSli in Telovo je on jedel karpe in

jerebice, Vi )la kislo zelje. -' .Naj bo, hudiT! Njegov ote je bil ravnotak ' , S Po1detom SV!! na Telovo Se skupaj pila ­

s<,-ved<l, 011 se je rinil k meni, drugate pa le gleda, kako bi dobil ;'\etko! Pa je rekel hI cigan: Ante! je dejal; na, pij, pa se bova Se zasukala I - O, se bov!! Se! sem rekel; on je pa Ic mislil, dII bova plesala.-

Od Ljllbljane je zadonel Sentjakobski zvon, ka­kor bi se zibal kje pod vodo; zapiskal!! je piS~al in beli plaSt se je za spoznanje privzdignil, da se je videla Itica, kako prite~e odnekod. - Kosec je brusil koso.

Prav tedaj je pol"i1o nekje za Ljubljanico. .Kaj hudirja!' Komaj je Ante zarobantil in naguballl"iI ~elo, je

iz megle priletelo svinl"eno zrno in neznatno, s po­slednjimi motmi mu je butnilo v brado, pa odletelo v toln.

. Ste videli?" se je prestraSil Anže.•V brado mi je ustreli1." Z levico si je otrl brado.

.Ustrelil? Kdo?" Ote je pogledal izpod Cela, da se prepril"a. Za­

vzel se je - preSinilo ga je 0110 nepopisno tuvstvo, ki ga preprost I"[ovek nikoli ne more izraziti s trdo besedo, sploh z nobeno, bojet se, da se mu ne poroga lasten otrok, ki ni v istem razpolotenju. ­ln S slo nitmi je objelo oteta in sina - oba sta tu\ll!! sladko vez, ki spaja sorodna srca, toda vsakega je bilo sram izdati lo tuvstvo. Sram ju je prav7.aprav bilo, Ce sta priSla kdaj v lake gorke misli - nerodne so bile besede, nelepe, malo izbrane, ne kakor fraze slol{onogih gizdalinov - pa so odkrile vse, kar je hotel povedali tihi trpin izza !'I\a]('ga Grabna.

ln zato se je zdaj domala prestraSil ! ,le nori nekdo navsezgodaj! Naravnost sem-Ic

je priletelo.' • VeS, Ante, cc ni bilo po nesreti t Mar bi li

bil Poldetu tako posvetil - he I Klek - kakSen je bil te njegov ote. -'

.Vem. ,DII, dIII V cerkvi mnpak zdaj bo zamera!

Pa za ta llO ret!' Ante se je r1Izhudil. . Bodite pametni, ata pusti te, bova že na­

pr1lvila!' .No - da ti dopovem! Marl"lIn - te bi ga

bil ti videl - je kar tllko-Ie delal v cerkvi: Ilav _ hay! ov -- ov - ov! Kakor bi lajal! Kar kviSku je hotel zleteti, svetnikIl je pa hotel kM potegniti k sebi, veS, da! ln te je bilo kaj ukrasli, je pa ukradel Se v cerkvi - da! Vit - pa to ni pravI - ln Se ko je poldne zvonilo, je molil tam na njivi prav ml

ves gl!!s! Alo, otrotiti! je rekel; zdaj pa le skupaj, vsi okoli mene! - Pa je padel na kolena in vrgel klobuk nil zemljo - zraven je pa Sludiral, kam bo Sel drevi kmst! - Saj ga pa tudi zdaj lomijo, vragi ga pehajo iz pekla nazaj, ker je bil prehud slepar in goljuf in tal!"

. Ha - l'I\etka!' se je zIIsmejal Ante svojim mislim,

.No - Ce ti retem, da Se enega poSlenega in praviCnegn tehlja ni imel v tevljihl Enkrat je pri izpovedi, veS, povedal, kako goljufa; je pa dejal du­hovnik, je dejal, naj povrne. I kako bom? je dejal MflTCun; ko pa potem sllm niC nimam, te bi holel povrniti vsem, l;olikor sem jih osleparil - ko sem potem sam berat! - Vit!"

.ln Polde bi zapil Se hlate raz sebe 1­Pa sla se zopet spomnila Metke, brhke Metke,

ki ne bo nosiiII vode suhi Sivanki, Martullovemu Poldetu.

Nekje je utripalo drobno srce, zvesto in gorko, mlado in veselo. - Ob potoku se je trudila skljutena mati Arm, grede so se rosile in so zelenele, na strani se je razcvetala pisana leha - nekam se je gnal toln in tudno se mu je mudilo, da ne ostane po­slednji mcd poslednjimi.

.AnŽe, o kresu, mzumeS, o kresu se popeljeva k stricu, za tvoj god! VeS? Pa obaramo najlepSega sulca 1"

.Morebiti.· (D9Ije.)

20

119

Na Barju. Spisal Josip loSI.

(Dnlj~.J

II ~r 'ti"' ,,' -" HI.

,m" " "I,ti -Ni ga s svetlimi čevlji in visokim (ilin­~ drom, sSkllrjllstim frakom iu mehkimi roka­

vicami - ni ga, ki bi prijel krmnp in odvalil skalo, da se odteče voda z rnorosla in se ondi ugnezdi suša kakor v Sahari; da bi zamahnil z motiko in potaknil rastlinice, ki iz Hjih zrasle zna­menito zelje, ker so ga vS!ldili pomehkuženi, oroka­vičeni prsli, ki baje ne zadajejo smrtnih ran.

Prvikrat se je prevalil v razkošnih pernicah ­in lo o kresu! - obrnil se je in zasanj!!1 uprav serajlske čudovitosti, kakor da je slloti izpraznil CaSo opojnosti: orienlalska sobamI, fantastične pre­proge in bar2nnas!i zastori, stene brez zidu in tla s skrivnimi hodniki. Ve robkinje, mlade in cvelote, kako ste zarajale I"aslitljivemu paši; kako ste sn­njavo zapele usuivajo~o pesem, zabrenkala je h!!rf!! - slltn M ohamed vas je vesel v svojih nez3služeuih nebesih - - -

Le reveži so vstali navsezgodaj, da se upehajo in nažulijo, ~e preden stopi solnce nad Krim. Vstali so in hill', komaj so pomolili pol oeenaSa, da pre­hitijo ~krjancn v razoru; hite, da si priborijo do mraka trdo skorjo in jo shranijo za hujSe I"ase.

ln nedogledue so liste praSne ceste, prostorne in zložne, da brez ovire hodijo po njih vsi ležaki tja, kjer jih I"aka trud in trpljenje. - ln l11'kateri so vedregll obmza, j!!snih 06 in veselih lic - ni jim mar n!!pora in pomanjkanja. So taki, ki so zjutraj mral"ni in otožni, pa se do zahoda uleSijo z delom in pomirijo srce z vdanostjo, ki se je za kratek I"as pojavil!!, da jih razdraži z nejasnim upanjem. i\ glejte jih 1 Kje so se narodili li, ki nikdar ne vzdig­nejo pogleda iu ki ne llganeS njih temnih misli in pogubnih naklepov nikdar in nikoli.

Ali kako bo~ preobrazil zemljana, ki se je po­staral v revSl"ini in tugi, pa se je nekdaj zaklel, dII se dokoplje do prestola - da, da se kakorkoli odreSi iz svojega pokolenja - in ki kljub temu ne napravi enega korBka druga~e ko vedno. Tako je.

Bratje po rodu in jeziku, po krvi in življenju ­pil ne poznajo drug drugega in se ne ogovarjajo prijazno in sol"utno. Tako se nagovarjajo le kmetje, gr~avi in jekleni, ko stoje nil prosirauem polju ­zemij!! je n!!okrog, ravnine in gore, in od hriba do hriba se vzpenja neizmerni nebosklon. Vi izvoljenci.

!a\oll"ite vendar, misli, gre~ne in neutešne, ne­pokojne in nikoli trud ne.

Bratstvo in enakost je bilB, ko se šc ni vzbudil greh in je Se spala strast prikovana z nerazruSnimi sponami.

Mesto je vSlajalo in hrum se je budil kakor pred nesrel"no nevihto, vsako minuto silnejSi, vedno bolj nerazumljiv in zmeSan - vse se je struilo ili je buknilo Sumno rm dan. Pol!!g01l1a se je dramilo življenje, nepoznano in silno - m06, ki nikdar ne ul"inijo prida.

Mesto, visoko in globoko, mzkoSno in siro­maSno.

•Tone ' " je Sllhopnrrro in ncrazlol"llo izprego­voril Galltar; rnnlokdaj ga je poklical po imenu, pa je pogledal kam vstran.•Sest bo; jaz stopim tja k inženirju; pol"akaj, te pridejo delavci skladat, po­tem pa prinesi od nrokarja pelindvajštek - tu imaS denar:

Kolikor možuo uruo mu je odštel zvenete kro­nice in se poslovil od njih Se enkrat, dn si jih za­pomni in jih spozna, I"e ga Se kdaj sretajo. PMasi in tetko so priromale k hiSi, in zdaj se ne povrnejo lako kmalu. Hodile so kdoveko1ikrat mimo visokih oken, po Sirokih ulicall in vtasih v zaduhlih krl"m;rh, po sejmih, v nedeljo po domiSIjavem trgu - PII so se le rdite, dn se o pravem tasu zalel"ejo na pri­ktadno meslo.

,Ce bo kaj ostalo,' se je napol obrnil ol"e in posegel v tep, . prinesi nazaj."

.Pa frakelj gorkega?" je komodno zillil Tone III sedel na kamen .

• Kaj ?" Ni prav slišal, ali vsaj zdelo se mu je, dII je

fani omenil nekaj svojega. [n o~e skrbi iu misli' O vsaki stvari se mu

vr iva prepril"anje, da je na kakršenkoli način v zvezi z ujegovim razmiSIjmrjem, in da mora o vsem pre­udarjati.

Vlaknil je levico v suknjo in pokaSlial, pa krenil po nasipu. Neznosna enolil"nost, naj pogleda sem ali lja. DolgOl"asne vrste drevja, nanizanega v ne­dogled kakor rebra onegove kobilice. [zgubljajo se llekje v prahu - zakaj tu ni mehke Irate in goste ruSe, da ležeš na praznik popoIdIle in si oddahneS za ves leden, za dva, Iril Da se ne moliš, dII teri iz tni opojna toplota in li zlepa ne dII VSiali; žari

180

menda iz sredine zemlje in se rllzlil'll v trudilo lel0, da bi zaspal in se ne zbudil do sodnjega dne . Zil leboj je dorn in kroginkrog počiva zdravil pOlj~llil

- nlld strn je pripl1:vala skcle~a svetloba. MiH IIHj zlIwiskaS na stepi ~ Il(', zdaj si na

cesli, in Hllj 7.a\'riska~ kakor v brczlIlcjlli stepi 11('­brzdan; kozak? Iz nebrojnih Ok('l l bi pogledali za­čudeni ohrazi - Sc hujSc jI' lIego !III 5('111, kj('f izza

EGIPCANI

vsakega ogla zij~ desl'i('ro oti, lI,t ne ulOreš ne­opažell priti do s\'ojega doniII.

Cemll sploli hodijo Ijlldje jImg drugemu po glavah? Ne ZlIaš se okreniti. šc pljunili ne smeš za I~s pr('daleč, da te ne izuelHldi brczzoba soseda, ki ni ne teta. ne stara mati. 2i\'i oo lII('gle lllendll iu se ne ubija Ila pekoč('lll solnCIl, ne poseda pred pragom lil ne prebira molka - tako delajo le vaštlIni, ko so iztisnili zadnjo srago krvi iz ohlHpne kože. ­

Daleč vsaksebi so hiSe, dH lIlora~ z dlanjo za· sloniti lista in votlo zavpiti proli sosedovemu oglu, če želiS vprllšali, ali jc pri njem drugatno vreme. -

Vidite SlavIJe so se spri jele, klIkor se zgodi materi, Č(' je v gorka peč prermgosto vsadila trnih Illtbo\' !

N(', ne! To ni po pravici! Z laktolJl dregneš v luje duri ;n z drvarskimi Skorllji krevsaš kdove po

čig~l'e,n pr~gu; krevs~~, coklj~~

Bog se uSluiii ! s~j llisi voz, d~ se vleče za teboj lI('pregledell obl~k,

saj 5e Ile koplje po CC51i JIIIlI kokoSi. sitni vrllbci! Z rODU'llI bi si zatlačil

lIsiII PII 1110lČlII holj od mrli~1I I Vso pot u\' bi Zinil, čcllld i srečtIvaš čuda

in znamellitosti. III Če cestIIrIl Ile \'ielIS kOllca, bi IlC vpraStIl, kmn vo­dijo in odkod so potekle; ne \'praša~, l' kalcri pililIČi hi\'a knez, IW kateri klopi se \'alja berač. Berač - sa j SI.' Vilija po klopi holje negu 1111 mehkuineT11 OIOT1li1l1l;; nillll1 1.lllja\'ill rok. ne skrbi za elom in se Ile trudi za otroke.

Berač! Kako je prišel sem iII kdaj? Kam se zaieCe v SiraSni zimi in kje po(iva v dn'eči plohi? Kj\' \'edrite, vi obsojenci? - nekaj vas jc z\'odilo v J.ivljenjc, \' potllalljkllllje iII gl~ldo\'anje, pa vas ne povede Ilalaj za nohell denar. l{lIj mellilc, da \'~nn IUlel podari cekin in \'am ogrlic gorki kožlIh ? Br,tl \'mn ga elafllje, rcvci, lisli, ki ni nič 111\ 1)()lj~~m 11('(10 vi, ki se \'alja po istih ~mcteh iII se prebudi za ('na kimi vratmi. -

Tako w je zgod ilo, da je si­rOlllllk olJdaril sirmnak,l, prosjak pro­sjaka, in je IMlli IlIISili l, potolaiii lacnega. -

Trde (.'slc. drcvoredi brez kOllca.

Traplls!i ljudje, ki še drevesa IH' zuajo vsaditi ' Naj rajši stopijo l' mrllčui les in se poučijo. kanI se je zasejalo seme. kliko je poraslo lleupoglji\'o deblo; \'seokrog izteza krasne veje in se ne zmeni 1.a človekovo domi~lja\'osl ili njegove kll_ price. - In da sc jim zl;llbi kresati po robalem kamcnju in po gladkem tlaku: padeš in si izhiješ čeljnsti. zvrneš se iII si polomiš nerodne krake - če

hodiš, te nabija škor('nj venomer enako po podplatu, dokler se ne prikaže kri iu se ne zVili ili v prah I Kc leži~ na voljni prsti, nisi se zleknil po senčili

ledini. - Nisi se kontIlI Z8 s\'ojc(', Zli ženo in otroke. -

Za otrok('! Oj, ko niti rodila kri 110te leti klIkor lvoja. izpilll zdaj iII z\'odel1ela: ko se ona usta no­tejo izpovedati kakor tvoja, ki so se posuSilIl v izku­!lcllosti, v besedah in U1oltetllosti: in 11111 se je zresnil \' modrosi! in pravitnosli. Kliko lo. da me ne ume sin? dII me Ile- slUSlI in Ile uboga?

Skozi ozko ulico se je preril in se uslavil pred sijlIjnim clvorom. PII se zamislil. - Bi dejIII, dII je to cerkev pa ne zapojejo line, da bi si zatisnil uSeslI : zvonov Ile cloud in !le slrehe - oboje jc zraslo !lekIIm v nebo ka-Ii, te lo ni megla. - ln vrt kot da se za\'e~ nil pisani loki.

A klij \'se lo! Klij vsi t.ivllhni trgi in raznobojni baZIIrti, \'si sajasti spomeniki jn dolgotlIsne (esle. -Zli vsc zllllo ne potenc na ksmnu enil slImII bil, 11(' toliko, da bi si obrisIIl skrhllno koso in jo nabrusil, da bi pela kakor srebrn zvontek.

,Zdl1j selil priSel zopet enkral !" je z !llotnim glaSOI1l povedal doli pod slopniclllni.

_2:e \·idimo," so ~a slIlIIoll1slno zll\'rnili gospodje hlllpci. • Kaj se nis te- sretllli nek je 7 So tI" Sli.­

,$r{'tlll sem se pat z marsikom, Honza! Sli so? Dobro!­

,Cujle!" je zinil mladit, ki jI" komaj znal sklllili vodo, ,al i Iliste Vi z Vrtmike?·

.Gri"lI uSiva!" nlll je dejnl 1!0l1ZII, .ki !lisi Ilikoli zvedel, kj{' si se rodil! SlIj Se Ile veš, kje je lo Vrhnikll !'

BesedovlIH so iII se pOl1lenili o solncu, ki ga ni bilo videli nikjer, o prihodIlosti, ki je ne ugane !lihte. PII si je natihern mislil GlIntar , dII so med temi delll\'ci ludi tlIki, ki bi o Ix!lem dnevu ukradli Bog1l dol z znamenjII in !JII prodIIli neverniku. TakSni so, pa delajo, dil ne vedo 7.11 kogil - dOllll1 nillllljo, nI! rodil. III! 7-lIrodll. -

Sel je, kakor vedno. dII brez namena !le POStll\'1I in ne dciII nIlpotjII. Razbistrilo se Se ni silrb se ni uIIHlknilll, misli niso zbetlIle; misli !liso z<upllle, telll\'e( so SI" pll't1e kHkor brezkon~e-n \·enec, ki g1l vije llevidlla roka: II preve~ ga niso Irll' in Se niso bilc prenadietne.

Todll Glllltllr se je rll7.klltil, ~I' mli loi1l01l0 Ili bilo pogodi : te je videl nespamet, kjer je je bilo lIajl1ll1l1j Ir~bll.

Tllko je stopil Ila lIlosi, dII SlIIlI Ili \'edel, kdaj. ,Oho! Saj jI" lo tista po~ast, ki se mi je slIujlllo

o njej?" Razjezilo ga je dodobra. .Bedllk! SIIIl1 sem zual, dli se pripeljem lImeslo,

pa se mi gre sanjIIt IlIka otrotarija t" A ondi je zIIgledol visokeglI gospoda, znllllega,

PII se ni spominjlIt , odkod. PozdrlIvit bi ga spoSlljivo

181

- mhlo bi I)rijel Zli klobuk in ga privzdignil: pil si ni drznil, dII ue bo ZlImere, te gll ogovori poSten ~olllar.

.Dober dIItI, Otll! Kilko klij? PII zdravi!' Kako bi neki stili prerl sinom v t rni suknji?

,Vi '?­Nago\"oTlI bi znanko, pa se zIl leleba nekl1m brez

korisli. ,Hola Gantar! PII siopivtI, nol" ln prav zdllj 911 jI" Ireba. silIleglI SOS('dll, ko ni

prilike Zli puhle b(>sed(> in prazllo modrovlInje. ,Greva, dII, a kmll? JIIZ imam šc dHle~.·

,Mendll PII ne Se domov? Kaj nisi prinesel denarjII shralli t ?"

.Spra\"it? Le iskat sem gll priSel. lakorekot, iskat; saj nilnlll1t za dinlIlikom d\"eh mot, ki bi mi ga delilla! Treba bi pat bilo, rlll se izkopljeS nekam.

Ko nismo pod('dovali drug<'gll ko grehe - teh pil vet ko dovolj. -- Jaz sem se odlo~il. rla po­izkusim še nekaj: nlliu.'

Ganlllrju se Ili dillo 1111l0g0 besedititi. .Mlin? Crtek, kaj si šc prll\'j? Go\"oriS. kakor

dII je lo tilk Zli kavo! I\\oj mliii Pepe- je- t(' našd. da na Ljllbljanid ~e olrotj{'ga miiIIca ne 1110re p<l­

Stil viti: "Skoro bi ti zIImeril govori Velldllr pilmelno!

JIIZ bOI11 le kU]lil KranjCev mlin Ila Hribu ! Pa sem mislil, dII bi me ti podprl. {illIItIIr. '

,Ve~, tole je: jH? nis(',n bOgHIllS - ]lil Ile \"el1l, kliko bo Slo! Imllm s\·ojih skrbi pre\·et, kako bi nosil !ie druge.·

,Vem, vem l - Pa stopivII klIUl. k ,Belokran jcu', da se Se pomeniva!"

Gantar se jI.' IHll1Irdllil; po Stllrem Irgu so prllvkar odpirali prodajalne, ozirali so se gorindol. pa so bili vsi ljudje slra~lIo m~gteni in so hodili kakor muhe 1111 jesen. Se naglemu vozu so se komaj ognili iII polna soteska jih je bila. Redkokje so z oken gledale ponOSIII' bl;,zille, skuštralII.' sobarice so si pomigli­vale iz nadSlropjs v nadstropje. Po me-stu je- slo­vesno zvonilo, kakor bi bil umrl sam knez in spo­rotil milijon re\'ctem, dII jim ni treblI 1)0 ulicIIh pre­obrll~lIli iII pobirali papirji! in pazno iskati neCesa po kOlih. - Izza ovinka so odmevIIlc SijlljHC Imllllfe - mllr se poslavlja junaška vojska?

Po dveh slopnicah sta stopiiII v krtmo, dol v zaduhlo gOSliino, zabilo, da ni bilo prav nikogar nolri. Pat! Za mizo je smrtIII nebodig8trebll in imel rllzgaljene prsi. eno nogo na tleh. Zli durmi se- je­zviji!l oguljen piSIlC, z zmetkanim ovratnikom, kraVi!lo j(' snoti izgllbil in krmitljav je hil ko kilIIv mllc; !lihte ga ni 1111prosil in Jlajel, dll do smrli muti uboge ilmerikanske citre - mendII ne Cakll berIIškega beli~~, da se Vl\ovit 1111pije !

"

182

Tiste cvileče citre! S kakim veseljem bi mu jih razbil na buti - en kos bi odletel za pet, drugi na troloar! Morebiti hi se prikazala kri, te se ~e ni \'topila \' vinu 1

. L epo te prosim, ali ulij greva plesat, ko sva sama (loveka?" trtek se je zareža!. . Gantar, tepTav 9<:1 nisva pridelali!: pa (lil Ic pokusival Kili, lIlen i ~,

bi se Krall jc dliI? POlIllja llIi!" "Ne bodi neumen! Dolgove si zopet naprtiš, še

nove, - Kran jc te pil lepega jutra poželIc Sc s tvoje zemlje. Se jaz se bojim zaradi oni II poltisoč. Ce lIa­praviš to, jc prav kakor dII greš teSn jc trest t Ko si ne 7.llsltlžiS IlIrzle vode pri tem."

"Hm? lltu 1" "Resnica! Ccz !lO{ ga lie prodIIS 7.11 par sto

vet. če ga Se kupiš tako dr']go. Se melle sleteš zraven. - "

"Ne hoj se, Gantar _ 1"

"Vseenol Vsakdo ima roke pro!i s<,bi obrnjene kllkor sve!nik. Jaz dell<lfja nisem ukradel! Poglej, ves dan zabijern in vso not, pa dobi ln kOlllaj za pAr podpla!ov, za cele ~kofllje še Ile! Pa kak~en

križ imam ~C z otroki -- saj li lahko po\'cm, pa IHlpmvi, kakor hotešl Brat Tine v TrnO\'em - saj ga poznaš, }\žlnana me jc tudi vprašal za nekega poroka! [n še njemu ne IIlOrelll pomagati - ki je moj hrat! Iz teg,1 itak Ile bo nit - on ni lahkomiHIn."

"Kaj jaz sem nemara?" "Nisem rekel tega. ampak jaz se držim svojega,

bral pi! svojega . Vsc nc 1I10re t ivcti on vone. la­stonj, ako premišljuješ!"'

"Jaz sem te gledal, kako bi prišel s teboj \" sorodstvo, Gantar."

"No, jaz nimam tasi!. -"' Vrgel je na mizo dvojato in odšel. .,Hvala Bogul Ta človck je norc(", pat norec~

.Mlin - (tcllar: pol posesll'a - teni tev - Norec! Dokler bom lahko brodari! v Ljubljano - niko]i!"'

Res je zaklel Ilaglas in pl junil za setelIj. "I{adar bom posedal pred cerkvami - Bog

varuj - ne, Ile! Dokler bom 1110gel v Ljubljano ­tako dolgo bom še vedilO Gantar!"

Nezllallsko lepo je zadiša]o po gorkenl in sve­žcm kruhu! Stisne~ ga pod pazduho in pod debel sukn ji \', ki je pozirni in poleti enak ter prije!no greje, in listi! ima~ lIeprestililo mokra: zildrl bi zobl' v vlaCno sredi("o in hrllslal zagorclo skorjo.

Ganlar jI' slopil k dolgi mizi. Kruliek, rumenkash in tollozapeCeni, lep hlebec

le je, uc, samo dobra polovica, Il'p kra jec, kak'Jr včasih na ponočnem l1<,bu. Se kadi s(' od tebe kakor nad razbcljenim poljem. - Morebili s; zrasel na moji Iljivi. iII zdaj te moram odkupiti III par beli~e\', dII ue omagam n~ težavni poti.

Da Ile stopi~ s Irdo nogo na droblinico! Izpahnl' se ti stegno in nikdllr vet ne bo~ gledal zore~e

pšenice in ne bo~ ~lil, kako prijetno praskeče zlalo polje v poldanskem solncu!

Stoj! na tla jI' padel kos! Poberi g~ spo~tljivo

in ga poljubi, ne Z8mctllj ga, da se nil stare dni ]IC pokori~ za svojo prevzelnost T

Koliko jih je, ki hi se ti s solzilmi zabvalili za trdo skorjo, pa jc niso videli te dolge dui! Trpijo glad in ne vedo, da si se ti že prenasilil vsega.

Lep krajec korIIZIlega kruha - gladka skorja, sladka sredica - kaj je v primeri s tem tol:i c<'kin? Imenitno je okrogel, svelel in blešte~ - na <'ni sirani krasIIII krona z biseri in briljanti, na drugi ponosna ptica. }\ le vgrizll; to Irno slvar, in ne podalj~lIš si življenja za minulo.

Se vedno sloje na bregll ravni (\re\"oredi na prislanI! se je Illalo izpremenilo.

Nil rtitu l)Od gradaškim mosto!ll je krakovski ribi~ razvesil dolge mrete. okfil~elle in obrobijelIc z okrogli mi kamni; pred Pnlle se še Ili vi(\elo, tudi Ile ob Gradašci ali kalil drugIlIII. Selllp~tja so pri­čeblj~le brezzobe bmnjevke, bosonogi Pll9lav(i so se prašili po cesli ko vriščeči vrabci.

Pri čolni)1 so preklinj,lIi delavci. c!a SI' timpr('j<' zapišejo vragu za kres. Gllbasti, strganj so ~kornji,

zIIviiiane Illate in zakrpaue, sriljc~ umaz<ma in raz­peta: prsi kakor stoleli13 hrasto\"a skorja, rok<' obtotčene iii dlani _ lopate!

[n dvigali so skalI' in hropli so iII sopli, razjnr­jeni nlld silno le;\:o in razvueti od zgodnj<,ga ni!pori!.

"Hoo ruk!" Razkrečili so se želeZlIi prsti, uprlI' iII napele

so se grčlll'l' mi~ice - spačil se je obraz iri srdito so pogledale oč;, nekdo se je pridušil. kos t je za­hreštalll. III ko sloji~ na bregu, se ti lIev('de skrči

pest. sapa zastlllle in Ilsln;ce se stisllejo _ prav kot rla sam pomagaš 1111 enem oglu in ti drsijo po čelu

debele kapl je, skoz obrvi se cedijo \' oči iu pečejo

iII žg6 -- pa ti II' odd"let gledaš iII sc nc upchaš Zil siromašno večerjo.

Pa se smejejo in šilIijo, gOl'ori jo resno in modro, " niso videti pol sveta iII niso prcbirali IICellih knjig. Tllko so zrasli v svoji TIIodrosh in preprostosti, v delu ali v oprezovanjlI, PII mrejo neznani in lIeolljokovalli, v pomalljkllllju iII brez pololllc('1' - pat, potomcev je obilo in \'~i podedujejo enako siromaštvo.

IV.

Toneta Ili bilo pri čalmi, najbrž sc jc murlil Il meslu . Ganlar bi pomagal vzdigovati in skllldali, prhal bi in napenjal bi se kakor oni tam, a nihče ga ni najel in mu ne porete "bOgp]II~Hj " . 011 je te storil svojI'.

183

Tilm sedi mt groblji, pooscbljena lilO( in tila­vosl. Izpod suknje se mu sIlIeje vsakdanji knlh, vllb­ljivo rumeni in slastno di~i. Levico je uprl vSiroko koleno in resasto brado - PII ~ele ondan jo je obril in porczllt! - Jeseni prsti, ogrornnll dlan, ko~(:eno

zapestje. Ve(: Ili \'ideti, a je do\'olj, (:e pogledatc na po\'e$en.. brke in hra7.gotine po telu - povsod 00­totne polcze, izklesane v polslolelju.

Tako je dozorelo tivljenje v delu in robovanju zIIkaj kdaj moreš reti: Do\'olj je za vsekdltr?

Je slala ondi hiSicII na Irali, osmnljelll! v po­ni1:nosti in ellolitnosti. A ni tlovekll Ilikjer ? Dim je ugasnil; Ila prllgu ni stopinje. mah ga je obrasel nil debelo; po oglil1 in oknil1 se vzpenja slak \'SCllllokrog je 1:1I10s1n/l puUa\'a: tli polella, da se obraniš $(:enelu.

To je bil dorn. Pil so prišle pridne roke iII so ga zhlldile k

novemu tivljenjll; kolikokrIti PIlC so se Ulllrlldi!e noge do 01lell1oglosti in olesenelosti! Zemlja je popila vse potne srage - ne Se vseh, saj jih se polete obilo po licu in po prsih.

Obilo jih se pritete - koliko se Se jll\'i skrbi! Tlim se ubijajo teta ki ; po prisllllltl so legle

groblje kamenja, kupi in skladi; nalovor jen I"OZ; ta­lostni kljuseti mulila seno. Na produ ploska pericIl.

.Imaš potirek gorkegII, 110t17.a?" "Bo, Lojze, Ilil!" lionza - lisli, ki je Gantar t njim te govoril

je popuslil breme in mu odnekod ponudil ste­klenitico.

ln Lojze se je nasmehnil, da so se zabliSCali prl.'krasni zobje, slonova kosi nemara - divIlII krll­sotica nirnll eIllIkih! PriciIICIII je iII potegIIi!. trpin pri trpillll, pa vozil zopel svojo pot. Ni vedel za lIerieljo iII pr3znik in je spal pri gospodarjevih konjih.

Gantar se je slreznil in slopil do tohll1; pregleda pllt. (:e mu niso kaj pobrali od pripravljenl'ga kosila. Krmilo se je zdaj zihlllo daleC na \'odi prgiS(:1.' sena je bilo lam, konjska odeja, zr(l\,ell drog in drva.

Zjasnilo se mu je v du~i in na obrazu. Le kako dII ni T011ehl? Pa(: pohajlljo po nasipu

ljudje, a ti Jjurije lIiso !akSni ko doma, in Zna tica lii prav nikjer.

Oglllsih so SI.' dl.'la\Ti ob vodi. .Podsla\'i brt, Gllšparonl' je zavpil Honza, .te

ne. pade n(llel " .MisliP - Tako, Honza! Skodli 1111.' Ili!" .PII(: rest Se pes ne bo zalulil, ko bo !III smrt

polc! Edillo Stllllcarica bo kIelII, ~e ji odne~e~ tiste fraklje! Otrok ilak lIima~!"

"Tvojll sre(:II!" sc je rogal trni I\\ ihll. "Kamenjc bi hitIIIi za leboj, za krsto, iII bi te prek!illjllli, ker si njih 0(:1.'."

.fI\endll hi bilo. dii bi Sel SIlI11 \' grob, Se za vas llajbolje, bi vsaj šc vi ne iUleli sihlosti z menoj!'

Vsi so se 7,akroholal i iii v presledkih govorili 10;11\0.

,Ali illla pra\,zaprllv kdo iZllled l1as otroke?" .Molti, HOIIZ<I, o lem! Saj nisi pijlIII. Kaj neki

bi jedli, berati?" .Prav imH~, Miha, potegni se zame! Jaz se ne

vem, klij je lo - o~e. Ga nisem pOZIlal nikoli." "ZlIlo PII tudi nisi svetnik." GašpaTon je srdito Zli brusil l-lOllzi. "ProkIetlI srajca, zama7.nua! Kaj misliš, da si

grof, te si se vzel bog\'e odkod in si bil nekje doma? Sapra - ! Delaj rllj~i l '

o Ti si ,Ii', jaz pa ludi, GII~paTOn 1 Oba sva ImnpII. Ampak lo je, da spim jaz v hle\'II, li pa na zraku."

"l1on1.8, ne zHnituj Itle, t"Pf!1V si ti hinpec, jaz pa nerat."

V pogovor je posegel 11I01~eti voznik )ura(: in se razkoratil na vozu.

o Vidva sta danes slrašno pametna, GaSparon iII Honza. Nihte ni nikjer doma, PII se 10\'ita kakor pes svoj rep. CelIlII izprilševati, kdo si? Klij Ili res, Miha? NiliCe oti njiju tie n, klij ho zIIjim

,!iTII ! Pravzaprav·- ja7. ne platujem viilarjII za tllI\'ek, tatlvH Illdi Ile; jaz spim 5 1I0nzem, G~špa­rOll<:1 sem pa ono jutro naSel tlIlII - Ic nil Bregu nil klopi! Potemtakem smo skoTO vsi elIlIki. - HOl17.lI, daj mi gll po.2irek, pa povem Se jllz kajl­

.Saj smo kmalu golO\'( s 11'111 tolnom," se brani l"Ionza, "polem ga bolllO. Kaj ho(:d, ko te ilak imaš 110S, da bi gll lahko obesil v kozolec \' Jate!'

_Pa \'pr"~ajle Galltarja, (:1.' g" !IlIIr on ne pije - danes Ili videli za nilS! Gan1M! Ti, GIISpllTOn, nikar se ne gllllcaj \' ~olml, hoš odrezal šc lega l11alega!"

Kmct je raz tresen odvrnil: .Ce bi gll jllz lako pil knkor vi , hi te zdaj, te

zdavnaj \ ' 11111 pomaglll skladali kll111enje." ,Ne ~pOI1HSllj nam ga," si je op01l10gel MilIH.

.Kaj lo, (:e nismo kme tje kakor ti zlllo pa dela1110 vse. kilT nam kdo dli, delll!llo. Poglej, dalles ZlllgHIt1 to-Ic - jllr8C, Sirelu, potcgni, sicer prcvrnemo Se \'OZ - julri bolll najbrt ludi, potem hOIll pa kje nosil premog. Kaj hotl.'S! Ce ne dohim dela, kaj mo­rem? K lebi ga ne grem iskat! '

•Tako je: je poirdiioni v (:911111.•Za tivljenje premalo, za smrl prn'e(:. Ampak tllloslell nisem ni­koli, bUZllrada! Klij, GanJar! Jaz Ic sker lie pozllHm."

. No, jaz smrr lebe videl te vetkral.' • VendllT! NesrcCII je povsod na poti hehe!' Zdaj se je potihoma odpel mali tolniC in se od­

zibal ob bregII; pa ga dolgo l1ihCe ni opIlzil.

".

'" jurllt jc poIgl~sno z1I1.1';1.9111 in ropotal po VOZ1I. lu Gantar ni znal. kakSuo (ul'5lvo mu je uapal­

nilo mogo'::)]e prsi - ali bi jih pomiloviII, ali zimi­tC\'III, delavce?

.Clowk, kaj rnel1i~. <la ~i li Uli boljšem, te imaš dOI1l? Res, da imamo lUK uje po žepiii, pa kaj? Ko bi ti p07:lIlIl M iho! Kadar scdiva dve uri pri SIlIlI ­carici, se jo«(' kakor olrok in se žalosti, ker Jlirll3

nCVCIIl(CSi\I"

.Pa kaj li lo mllr? Pa kaj - 1"

.Kaj lo mcni milr? Res! Cemu pil tCIl{aS, kako hi lahko imel posestvo, pa bi bil zadovoljen in kaj Se \'se! Tak bedak bi bi l ko zdaj; nič mllnj~i! Vsi srno taki!­

.Miha ima pni\', Miha; ne li, Gasparoni" • Morebiti! No, ti, GIUltar, mora S to vedeti, jaz

pač ue. Ko nisem mogel v vseli letih priti do lIi(esllr - zdaj menda ludi ne hom, Kdo bi se menil za to. Hehc! Kar je -."

Zav<:Ilil je skalo po ~OhlU in ravnodušno ž\'e~il tik. Ljudje, obteteni z vsemi uadlogami, ljudje brez

iivljenja, vrženi odnekod l' pogubno mesto. Kako? Z~kaj in ~emu:;"

• Di! ne bi bil jlU drugaten kot sem zdi!j?" R<lvnodušno je pripovedoval Mih1l, Jura~ si je

v presledkih požl'iigaval. • Pa selil bil od mladih nog Itnnp, tedaj še v{'~ji

n('go dan{'s. Saj veste, da so hlljtarski olroci sa\llui v primcri s premožnimi. Sami vidite, da mu nc sUIete stopiti na nogo, bajtarjevpmu smrkovcu, lakoj se zanj poizkusi mati, ki je bila sama taka. Zdaj hi jo mo­rali spoštovati, maier. pa je ni ve~ - oua nas je lako vzredila. Ha - ampak l1eko~ sem jo izkuh1l1! Služil sem Zil pastirja pri Novem mestu; PII SVil s kmetom peljala vino v Kandi jo eno uro dale(. Zdaj - listo leto je pa hi l ~ SUŠil: v Kand iji nisva mogla hrt oobiti vode, sem pa jllz kilT dIII volom drož, ki so tmn oslale. Hoj - in voli so se opijanili in so skakali holj ko midvlI! Kmet se je šc sme jIII! No - in blizu l\~lldije sva izgubila zildnji del voza - pravziIprav sem bil Ic jaz, gospodar je ostal še Zli (as v Kandi ji - sredi poti sem pusti l prednji dcl in domov selil sre~I\O pridirjal z ojesomi Pomislite! ln gospodar nil' je pretepel do smrli, ko(arja; kllr je ostalo, je opral o~c! Tako - in jllz sem kratkomalo uScl v sveW

.Oj ti Miha!" so se grOl1lovilo hohotali težaki. GllšparOI1 je zapazil, kako se je izmuznil tolnit

proti kntj1lkobskemu moslu, nekoliko jc Se gledal iz megle .

• HaIO, brodnik ! Tona, brodniki Coln li je 11Sel!" Brodnik Tona se je bil neznanokam zagovoril s

Krakovtil110m - moj Bog1 l1cbroj je misli, nebroj je ljudi pod svetlim solncem in n~broj vpraš<:Inj: kdo

jih p('reSela! Nih~e ji II ne rlIzbere! Vs~kil glil\'a misli. vsakdo zida in podira. Nekdo je za~<!1 - nihče nc bo nelml.

Stllrec je I)oletel nil .C{'Sllrjevita" - kako je pri~el brod do tega illlella, ko ni hil odet v drago­(eno sobolovino, \' zl<:lto in žIlmel ! ln ležaki so se sme jali lIeokrelllerl1ll _Cesarjevitu" , ko se je igral~ 7.

njim Ljubljanica: škodo~eljJlo so besedovIll i. .Nllj del~ klIkor mi, lenoba! - Se kapljice ga

ni, ~e le ~vekam' .Miha nlll je vse privo~čil! Trde so bilc hesede,

skovane v pomaJljkanju in stradanju - zalo uiso prizan~šale, k{'r njim ni prizlllla~al nih~e.

"Tako. IIO!-Stopili so iz ~olna. ko so ga docela izpraznili:

zopct se je oglasil Miha. • Torej zda j, HOJIza!" Kakor dII priliješ večni IlI(i oljil, lako so motic

oživeli; Se jUfllčev rjavet je pornigal z golimi II~esi

in se ozrl na vodo. Tedaj se je ri!zdelilo neskontllo morje - iz

zemlje so vstale hi~c, poraslo je drevje, krasne jši ko kdaj prej se je odkril svet v solntnem sijaju. po ­glejte! po Ljuhljanici lIavzgor! - barve v hujnih lIi­jans~h! III tIlIII zadllj .tari Bilrje veličaslen dan!

Pa kako da ni fanta? TonetlI ? NenJara - . I\llr prikradJa se je skrb iu se našteperil~.

.K~j niste videli 1II0jr(lll fanIII? Vidva, Pelritcva , sta gll pM naSla šc III? 1\<:Ij

se lIaj ~e IIIlldim tod! III šc nar0610 sem nlll dali Da hi ga pokrlMil sam trni!" .CeSlIrjevič" je pri\"lekel ~OJII.

.TolIlI - kam je šel 1II0j sill?­

.Jaz 11111 niselll oče!"

.ZafrkavaS, ker ti nisem šc dal tikll ali gr(,lI­kegal Vrag!

Kakor da III; grHStaku robllj('jo sedlll('re soseske in rni polnijo shrambe in hrame ' ­

Z n090 je odrinil toln, da se je rmpela I'criga. in se je obrnil po nasipII. Razkačil se je", da ni znal, kda j in kako! Se krlljec korIIznega je nevoljen slisni l pod suklljit.

Kliko jc nebo visoko, jasno iII modro, Se Ilikdllr ni bilo tllkSno! Nikjer ui vidcti zatetka, še nmllj pil kOlle( - in povsod jc enakIl hllrva. svetli!. in Ic na obzorju, klIkor oh zgodnji zarji, obledela. lu to. kar se zliva na zelllljo . to je ogen j. ki žge in pali. Zalo vsakdo tako h<!ži in le~e, vse nekam drvi, da se dela prah; dii ogluSno buti in hrulIIi. Ne I·idiš, da bi kje potil'lIle roke v brezdelju.

.HlI! Da bi t<!!" GaJltar ni oplI:!il, da so se nlll stisnili zobje;

usll,ice so s<! pod vile in pest se je pojeklenila I Udaril bi, da se lruSi mosl - zaropM<! in zgrmi v Gra­

rlllŠCO in ljudje z~kriče prl'll groznim Brrlil\'sonll ln te kostanje bi porlial k~kor travo nil ledini, OSlI t Ila polj1l. Clo\'ek se li ne izogne, IlIl1pak bulji nekl1m k tlom in stopica, dOkler Ile buši v te in ne odleti nazaj!

1\0 se je dogodilo eno zlo, slelli bri dmgo ­iz greha se je izd mil greh,

.Tone je bil hi, severla, sa j sel11 ga postili semJ.;1Ij, •

.1\i ga bilo, dozdaj ne!" Ne? ln kilj imllm od tegll, ko ni zrastel k1lkor

jaz - v večllel11 dciII in \' I(';lavah? Pr1lv kol d1l

mi!Jol~ - praskei"e, ~llIni in zvelli, Ne sli~i le iII liC razulIlele "

Obotavljale se in dvomite ? A kaj v('sle vi o tivljenjll, ki veje iz gorkill I~I

ul ki gi! šc nisle vid('1i nikoli! Bledi obr1lzi - oči

br('z lesk1l ili svil1l - kam ste se upri('? Vprašal bi vas, pa selil prepričan, da mi ne

odgo\'cri!e po s\'oji I'esti! Vsi ste enaki, prll\' vsi: vi, ki prl'vrMate popirčke po cestah, ati pa sle se oprli ob kalIdelIIber in preudi!rjale, kdo ill11('d S('­

takev je zi!dovotjcn in bog~l, krlo jc nesrečen in sirolt1ašell. Pa ste mladi in stari!

SPOMENIK CESI\RJI\ FRI\",CI\ )02:EFA 1. V TROG1RU l . 1I0SIINOI(

nima rl011111 in starSev in bralo\' in sestra! Nekaj je prišlo nadenj, ko gll Ili st rahovala 1110jll'roka.

Pal11e je kdaj rad imel? j\\orebiti, ko Se ni pri~cI delj nego do soseda in je Se \'idcl dOlllaCo strel lo.

Znanci in znanke Ile vedo prav ničesar. Na tiru igr1ljo potcpulli. .Mot - mož - mot! Cifra - cifrll! Mojc.e!" Eden je pobral svoj delei in iznOl'1I so sfr~ali

kmjcar ji v <:rilI<. Nobed('iI se ni zmeri il, ko je Garrtllr stopil mimo, 2eljno so IIpir~li pogledI' v ila, Stc\i so in se prer('kal; .

l n tam pod Hribom, na Barju, lam kl iče njiva: iII dorn vabi in kliCe. N1Irl poljem piaIIIIi, žari in

.Ce Ili Zli tislimi visokimi okni edell onih, ki sem salIjaionjih? Najbolj jc zijal od vseli in Sc brcnil me je neznansko dolge 1I0g(', zadaj lI('kj~

ozke ~karjl', pa prllv polizan1l glava!" ­Gal1tllfjll se je hipoma rllls,'etlilo. • Vse lo nekaj pomeni. dII! Pa kilj? Z doma

me ho~ejo pregnati, z doma, ki 911 obdelujem Z Ijllbeznijo, Slflldlllll l1l1lj z vdanostjo.

Pil nih~e ne ugane, kaj mi je ! Nihte, ~cprav ste velmožje in plemcnitniki. A če pobaram soseda ne! še Irc lJa ni lega : on te ve, kaj mi je; on \'e, ker le takoj spozn1l, kje me lahko lISčipne, ko sem v Ilajv('čji zllgllli.

18' [n ne n!sle, temu blodim zdaj po mestu, kakor

dII selil ukrade1 Se la kos krulil! pod 1)IIZdllllo. (emu hlodim? SlIj mi ni ju'ba. Sam se povrnem <lomov, ker mc zovcjo nji\'{' tako milo.'

Ne IIg8111' nih~c, kaj se vrSi \' (JuSi ubogl'Qa toluMja?

. Pclri ~cVlI. liii !lil ~c ni bilo \' Ictll {'asu scmki1j, TOHela 1"

2 nogami s ta suni la celo skalo. .Sle iskali ujegll?" .Da; IlIko-lc je: kakor da SVil se pripe ljala v

Ljllblj8110 118 izprl'hod in pohajklljcvlI zdaj gorindol! [n doma nllj se okoplje in osiplje vse samo! Ne rc­tCIU, te bi ne imel posejanih uu vet ko Iri pesti!"

Pa se je razkora!"i! M iha. .Kajne! Se mi delamo, ko nim8uIO komu zapustili,

pn bi kmet III' Slikal kose!" • Brez skrbi smol" se jc Il.ISl11chnil GIISparOl1

"Ic to mi sivi lase, ali 1)0111 mogel (irevi vse zapili . Zakaj se jaz nisem oteni\ - zna biti bi me otroci zduj redili!'

GlIntar sc je razsrdil. ,l'o\isliS, dli Sl.'m fllz h'oje \'r~tc, GIISpllron? En

dlln trpim jlll I'el", kot si ti \' I'SI.'h letih:

. Pa kaj ima~ od I('ga, ha? "'iru nikoli, tetje tivi~ kot jaz, in Se kozarec si ga ne zasl\lti~, I"e noteS, dII ti hodijo otroci brez hllll",'

• To je res." omeni JUrll1", .pll imll vSllj kaj svojeglI, •

.Kaj lo! Nazadnje ga oskllbijo otroci do IlIlgegll, J~z pa neseni vse s seboj! To je! PII l1illl"C Ile bo rekel: Skoda je hilo G3~parOIl31'

Strll~1l0 so se ZHkrllhHli I'si TIIlcn Gillltl1rjll, ,Vi se norl"njclc - meni pa doma leti vse 1111

gla\'o! Fllnlll PII ni od Ilikoder! Poglejte, kliko je te Sl.'I1G'I krIlIkIl!'

,Se 118 sina se ne slIIeS zllnll~ti? Pa lukIIj ? Pokllj PII SI.' Tinetu dobro godi \' Trno\'em?'

.Pa ima ludi fante!"

.Kaj vi veste, kliko se godi kmetu! Vi se stile· jete

Kaj vi veste! Se pes se drži dobrega gospo· darja iII maeek hiše - IImr Ilaj kmet prekolne brll?,de, ki so popi le njegovo kri, in lIaj se obrne pa gre lil solnccm?

Naj \'Slll lle narod, pa se poslol'j od radllih trlll?

Ruski motiv. Zlotil )o'.ip LovrenCi t.

Nil slcpo tiho padu mrak , in tiho 1(,(1' Doti,

liH slepi mlHd leii kllzl1k. ob lijem sloji l'r811 kOllj.

ln konju mladce gOI·ori : Oj kalij, moj zntsli \"Tlln, Ivaj gospodar izkTl'III·i. II ti pohili v rodno stran!

Pokloni oleu se najprej. pokloni !Hlljki ~(' potem , Il ljubiti, !Hoj 1'rH1I. povej, kje jaz, kuzllk nje. sem:

"Ne \'filC se li .uladec v~. poroci! je že drugo 011. O, zdmtil ju je ostri me{ in l' \'('((>11 sen 7.8zib81 Don'"

Bledi mesec vrh neba . . . Zlotil G, Koritnik.

B ledi mesec vrh nebo. v <1u~i žalost in 11'11111 ­

l' d\'ojbi 1111'11111 SIln1ujol bled in tih skoz zimsko ncx'.

VprM1I1 k8m~n bi sred cesl sem li komu drag in z\"Cst? l' pru:.:no bi ZHI'pil lerno Illisel s\'ojo žalostno.

Trd jc kllll1en in moll"i dl'ojbH UOI'II v ST(U 11i lo jc .1:1Ilost vseh dvomo\' : vsak da sto odgol·orOI' ...

Vendar vem iu I'eudar znam, da sem l' svoji boli sam da nikoli in nikdllr nisem dvomit, koj veljl! mcx' duh/! in lar srcH!

218

Na Barju. Spis~1 Josip J ost.

V.

II ~r' ko h; "",, ",rl"~. k.j p';"m p,;h"""",,,~' ~ Nili zas(' "e ugam.. š, kaj Sc1e za koga ~ drugeljll . - Storil biloinono.

Gantar je postlli n('slrpell iri ui SI' IIIU z(lI'lo pf1l\" dII je delavcem odkril skrivnost.

Fllnt - takšen bo klIkor Miha lili GII~pllron ­liii pa Honza, da bi sproli pil Ljubl janico! 111 komaj se za silo ilgodnjll , že ti potenja klIkor kak velik ­kakor najvctji flllot. Kje lIaj ga ist('m, ko je \'illskil1 hrlogov vet 1I('go pošlenih hi~. - Prokleto mesto' Ti si ga izpridilo. Za klij PII nis i m('nc? Pat sem bil dfllgat('TI in S(,,1I t(' pOZilal dodobra; pa sem rajši Sel 1111 Barje nego semkaj. - Se VI1S pOZI111m, barake in palIIte, umazane (este in sll:rdljivc sleze

vse, 1Iidi te dolge vrste (ircves, Grad. - Kje ste vi - kje sem jaz! PII pokiij. ­

le je stili v tOhlII, da se povrne domov: pa se je nIlkral zopet spomnil vsega:

ln še lega je zmož('n! Mi hi pa doma strlIdali! On s(,oi kj(' s lovariSi in se s'l!eja mojemu trpljenju - za moj denar. za mojc žulje. ­

Pa mu je sl'elovalo lI('kaj, uaj gre k bratovi telli! ('emu? Ko mu jc bilo jasno, ,iii gll oudi pat ni. -

Klij, te bi mi ponudil prgišče sam cesar iri rekel: Nil. nllpravi z zllllom, kllr li drlIgo' Smeš se ohl('Ci l' svilo iII Ila prsle si nalakneš briljant('. Ka j bi? Vzel bi in bi se odel v prtelIiIlo.

Ali lako! Ce štejem vse korake, jih nc seSlejem - pa selil prihoril drobtiTlico, in Se le bo zdaj konec -

Vidile - enkral je nekje okusil družbo, pll se je izpr('mellil menda tez 110t. In ko bi Irdil, da je lO rllj! Saj tlovek Ili vet tlol'ek, ko se Vlllja pod mizo in se ondi pobrali s psom. ~ PII p('s je moder in se napije iz potoklI. -

Fanlvslan(' in ne rete: Povprašam, lIli je sos('d še živ! Gre pa pogledat. kje so fanlje in dekleta, dll se vflle t('z dve noti.

Na polu so se igrah pllglaVCi iII poganjali frni­kule, pll se sklll'sali in (ukllli za lase.

V vsako roko bi prijel dve glllvi in potrklll i njimi kakor s lobllkovim moSlljitko,n' ­

ln nilit(' ne pollajkujc! je menil. Se oni na pri­stanu se gibljejo, kolikor Ireba, da si vsaj zaslutijo I)otirek ~ kili pnt drugega! N ih~c od uj ih si nc

bo zidlII 7.11 lo z onim klImenjeTlI hiše! - III vsa uli(lI nekam hiti, I'se se lIekIlIII sleka; Ila pragu ne [Izreš ZaTllHZllrle t('uske, na klopi ni brezposelnil' gizdlllinov. - Ti pll stojiS, hodiš od ogla do ogla, ko le tHko žene olll('t ob reki, da bi šcl in ua en nmh obdellll vse T1IlOre, kjer lako SUTlIi in prllsketa. Pa 11(' moreš! Od srdil so ti oledenele žile - sploh ne ~uliš, kliko pr('slopajo noge v neznani moti. -

Pll nikjer se ne ~iri omllmlli dliII pokošenega sena - dll te rlIzvedri iII duši v opo jni sladkos1i.

Glejte, t~ko je tam krog domlI. -Zaklel bi, pa se nisi nautil l' pelih tI('set1etjih!

~JIlejl1li bi se ti, sm('jllli, ker le ne poznajo. Sre~1I11 hišica ribiteva. ki nisi nikoli vitIela ho­

Dolesti in luge . • Ako hi bil (']\ ~Iol'ek podobeu drugemu, bi

bilo dobro. TlIko PII - ni treba, tla bi li vse lo pripovedoval; ko pll ni dIIIles lega, kM je bilo vteraj! Ce Se sin ni tilk ko o~e' ln julri bo zopet drugače! TlIko je - in jaz naj takam, PII čIlkam! Ti ga ne poznaš, fanilI!'

,PlI odkod se je I'zel, Ganlllr? Kakor da ni Ivoj - '

.Skoro bi mislil, da se je res rodil iz tujega greha, todll saj v('š, kliko je!"

Pllt nimll kakeglI greha nad seboj? je pomisliilI svak inja; dII ga zdaj Bog kllzlluje s fllnlOTl]. Kako se je pa godilo moji materi! Vsa slara leta ni bilo l1~go jok in stok - nikoli miru in nikjer! Nllzlldnje pll laka smrt. ­

. Da, Gantar, Bog ve, kakšen je zdllj svet! Kakor da ne Zli Ilmo vet iireh! C(' pomisliš, kako se te mi ubijamo, da ne 1iš('iIlIO zob l' steno! D~, vidiš! MorIlmo!"

,fI\i moramo, seveda! Ali klij, ko se li oržiš in se boriS Zli grižljaj, drugi ti ga pa razIllIšajo!"

Svakinja je vzdihniiI!. . Ah, da - hlagoslOl'lI Ili, srete ni! Ne r('t('llI,

da bi li moralo 1('leli kllr 1111 kup: skopuh ludi nisi, pll vendllr kjer ni miru, ni pomoti. Ce pogleda~ Ilašega Anteta! Ali pa Melko ! Ti imaš ludi še Jllkca in Pepela - pa kaj: te eden ni lak kakor bi moml hiti, pat ni nit, ker nimll nih~(' veselja! Co.' le boli le en prst liii en zob, je vs(' [elo brez moti ­lako j(', tla!"

Ce morda fllnla ni izkl('l, ko je bil še d('seilelen paglavec? se je vprašala. Zda j pa prihaja nauj l'

golovih dneh in se mu pozna klele\'! Kako pa ludi gleda! Ali

,Vse skupaj je ueumllosl, I\lIa!' I\ua se je preplll~illl, klIkor da je on rekel, da

m svetli, ,Kaj je neumnost? 1\7" . 1 to - delo iII trpljenje!" Zanmhnil je z rokami in se okrenil proti mesiti, ,Cuj. nikIIr Se li ne obuplIj zaradi lakega vzroka !

Klij ti meSa glavo laka ret!" Z odprtimi !lstmi je posluSala, klij bo odyo\'oril,

in se je oprla Im motiko. Ni vedel. kaj je dejal; prevet mu je vrelo po

glavi in besede je Ic bruhal iz sebe, da je kar hroplo nekje v prsih klIkor voda pod zemljo.

,Kako Ilaj ne! Dobro mc poglej, ali lIisem slllljsnl zadnji tas za par lel? Ko nimml1 nikdar pokoja! Okoli donm hodim, pa se mi zdi, dII ni 1II0j, in 110bena stvllr ni I'et na svojem n,esll'. Prislonim kol k ste\1i - zjutraj gll te Ili videti vC'C ondi ! ­VstalleIlI , ili te vidilII, kako gre flll1t k sosedII, ali pa je ravnokar pr iSel od !Jogvekod iII si tvitgll, te Se lIIare - te 11111 niso kje zmedli glave JWlIp]e in fa!Olje! Tllko je vsak leden in nih('e ni \'esel1"

• Pel krll\' se ne dobi za groS, veS; iII to ludi ne IlIare dolgo IrIljIIIi, • je z zaupanjem Irdila An8,

do jeseni." , M akari gre od doma - in bo pr1'lv!" Prizadeval si je prili do prepritalija, dn je t1'lko

najhalje. KTlldonm se je selila v srce prav rahlo uplluje.

VstuneS, ko je zora še dalet za gorami. in ves dlln zreS vedre obr1'lze; ni velike skrhi in zaduSIjivih misli. V53 poljana tari in se giblje, prerojel11'l in zbujen!! - zl1'l l i se klasje iII Sumi.

Ali nllgloll1a se je vrinil dvom in veselje je iz­gilli lo kakor lIIavrica - prav kakor da se je bolniku 53l1jlllo, kako se je radova! vizbralli drutbi in slo­vesno obhajIII slaVilO osernd,"set1etnico I Pa se je zIIvedel \' bridki sedanjosti iII se rllzžalostil v novi muki - mesto nadeje je vzklila bojIIzelI, strah pred prihodnostjo. -

Hodis, PII ne v,"S, kam in kako! KOlllaj si si opomogel od trudil in rmporll iII si prernagIII hipno rnalodll~je, te te je zajela druga bolest, da ti zo­rnori poslednje uavduSenje. ZUllbili si veroval, da uslvariS nov svet - pa se je premlIknil ,"lIsIeber III VS1'l slikovi!!1 sla\'ba se je zru~i!1I v prah.

Po tolikih izkuSlljah je zavladala n,"z!!upnost III rnaloduSllosl. ­

Pa ni dejala svakinj1'l Ami, da to ne bo večno

trajalo? S1'Ij Se bije src," in moCi so iste ko prej, neko­

liko TII?TVOlle in potrte ; zbereš il] potivi§ jill, poglej

219

teSll Se teliS? Zbr1'l1 si lIekdallje sile, pa se do­koplješ, kamor ho(,d. -

Tako si \'eroval iII obupaval - in vendar je poleg zllupanj1'l ostalII iskrica neodlotnosli: Sel bi, a kako?

Kako bi dospel do tega in lega? Sepe~e l1ekllj, in v duSi li za vedIlo ostlIlle skriVIla bol - in liC odpodi je jasen dali, ~e rl1lmj pa svetli ~rebrniki.

Kaj to. Ce je pravkRr z~dollela s(om od TrtaSke ceste divulI koratnica in bije ob Grad in Gola\'<,< ­ko pa Ic za oddih pozabiS nase. da se brt 111'1nol'0 za\'eS \·seg1'l. -

BTezkonCni drevored se potaptja v 11'Ihl1i SOP1'lri poldanske \'ro('ill," - Se pe\'ci so zanemeli v ne­rmVlldni r1'lzgrelosli. t'\a puS('oblli Gmajni se je nekako zbudil neodlo('en nllpe\' - kroginkrog miglj3 in migota lIad zemljo kukar \' llepregledni stepi, rllZ­belj,"ni in 2Rre('i. da se Vllellla vsak hip suho bilje. Z B~rj3 jc priplul tako lrlllll duh iII llevede poiuriS stopinje, da ~illlpr~je pozdravi~ nizki krov. In 1'(,lIdllr nisi zIIzIIal, dII IC' jC' pr i Ich korakih objela lIerignIlIla tetja po ulehi in zadoS('enjll, jadrno bi pohitel in pozabil, ~e bi Ic 1I10gel, Ila vse krite in neugodnosti letkega tivljellj1'l .

Junl('a te ni bilo Ilikjer; ]K'st plev so pustili konji na produ. A ostll1i dela\'ci so še skhldali iu zlagali, hropli in kleli. Samo Petri('ev Jakopj(, se je ozrl na Gantarja,

• Klij te greste 7" .Grem - tRS je!' je odvrnil pomirjen, PII se

hkrati sporlrnil, <I~ je s,lIn in ne more i ti. Ohrvi so se mu 111Isr~ile; kljllbternu je segel po \'erigi in pri­tegnil ('oln, ki se je komaj zgenil, ko je Gant1'lr sto· pil \'allj. POd orj1'lSkimi Skornji so zahreS('ali drobci kamenja. v kolibi je vse ostalo nedotaknjeno.

, Poizkusim sam!" je pOllosJjal. Naj se goni okrog, \"Tag nehvllletlli! Izgubil se ne bo, ker je lump iII prefrigan. Nihte ne zlljok1'l po njem!

Nikogar ni bilo Ila vodi; na obretju so kritale pTulske ]K'rice in pod vrbjem so po('il'lIli brodiči,

rjav~ in beiozelelIlI barva je odsevala pod njimi. Galltar je razpel roke iII slekel suknjič, PII gn

izdaleka zllglll\l UH krmilo; zavihal si je rokave, da so se pok~zali ~iroki lakti, tile, debele za prst; izpod polen je potegnil dolgo \'TV in si jo pripravil. ln lIalo je pokleknil n1'l kraj toln~, dli odpne verigo. Ste~lIil se je po kllvlju z desnico, pa je bila na \'SIlk način za ceJo ped prekratkIl! Priklonil se je Se nite in sl!gcl Se dlje - pa se je toln le zazibal iu Gllllt1'lr je skor~j onmtll1il Cezellj.

Osel1 je zarenlatil. Saj nisem danes prvi(' tu, da ne bi znal!

ln res je bil hipOma pozabil, ko je mislil na vse klij drugcg1'l nego na to.

Kakor uu:ri\'ed je polegnil (oln h kolu, izbil kllvelj in veriga mu je zro;!ljlllll pod noge. Nena· doma je opazil, da voda ni tllko lenII; takoj je izku ­SAla poriniti (olu ml\'zdol, iu tAtn je ;!e pohitevala proti mostu; toirlllr se je uprl ob c!rog, da se usta\'i. Ovnkrnl je 1I10ral jako J1<1sloniti kol. do se je obdrtal; pa je Ilaenkrat z~J1eslo prednji kOllec in g~ jc obr­nilo pred Prule - voda je zaSIlIlIela.

Tako bo ~:o!

RIlZ\'nl:'l se je, da sam !li \'ede], kdaj. latudil se IC, dn je tako neurnen in ne znll z IIll:'sta. Pred jal je hlod na ievo, pa se je komaj premaknil za dllln!

Prav tedaj je priSel na pristllll Toue; smeje je klIdiI cigare to in liS(1I1 roke v hlllte klIkor bogatIIS!

,Ali se jaz ne smem peljati?" je hudomuSno zIIklicol.

"Prokleti (ignn! Ali si velldnr priSel?' StrnSno !Ia je pograhilo, da je moral zakleti; z

vso 1110CjO je Slinil v qlob06no, du mu je voda u~kro ·

pilil hlllte do kolen." Le bi hil l1Iogel, prH\' goto\'o hi bil zagnal drog v TonetlI, da !liII ZII7.l1Il:'rOIl1 za­vete jl:'lik .

• Ce Vam ui prav. pa grem Se lIl1lllj! Do vetera mc se Cnkajo."

.Fanl. Ii si pijan; razumeS? Sellle ti vrlltje!"

.Saj sem se kmalu vrnil, ne?' •Ti duSa izdana! Mur bo! li 1111jel delll\'(e za

lo. kllr selil 7.1I111udil zarIIdi lebe? Ita ?" OCe je vpil, res je VI)il in se razkllCello oziral

nil l)lisl lll1. TetlIki so dvign li ginve, brodnik TOlla se je 'Islopil prav Siroko in posluSIlI.

.Kje ima~ moko?" je zahreSCul lilO?. da jc jekllilo 1111 vseh slraneh .•Kje jo in18$, kAj? Ti nisem dal pel kron? ln !il" za vreCo S<'m li dal, li pasje­gla\'e(! Kam si spravil vse lo?·

Tone se je brezskrbno nasmelilIiI in sunil z nogo IJ prod.

.Ali zdaj nimaš jezika, dII hi povedal? Kalil si znhil lollu? Falll - "

Zmedlo se HlU je krmHrel1je; pa se je vendar obrnil proti prishIllu. da flose.te kol in prive.tl:' Coln

.Ote, saj veste, da vCeraj l1iS"1II bil prav nikjer. Vso nedeljo selil prespal, {ja sem danes SI:'I 7. Val1li.·

• Seveda si jo presp~l, PH Ic, ker si bil v soboto tak kot tep - zgaga niCvredna. Ka j llIeni~. da je VSAk dan Ivoj?"

.Nekoj sem vendar zaslužil danes? Prej sem Vom rekel za po?irek -"

.Ha, z8slu.til si? Ko si se v colIlu Z8spal!" Na bregu so poslavali ljudje, k8kor do SI" njim

na (8sl odigrava la pogubna tragedijo - nih(e ni poznal GnuilIrja in njegove lI('SreCe, tlldi ne TineiII, ki se !liU mudi proti KriliH! z veCjim IIllvdu!ienjem, kol da i!ite severni tetaj.

Prav brcz vzroka se je vmes vlakni l brodnik Tona.

.K8j, kaj! Cemu se srdile, mot?"

.A\016, ki se nisi lIikdar pe(al s poSlellim delom. pa nc veS, kaj se pravi Irpeli! Meni se je zgodlin krivica - ti pn molti! Vidiš, da bo fant fllvllolak nel)ridipr~v kakor li! Ali pa kakor ti-Ic, oni-Ic!'

Pokllz81 je nil delavce. "K8j pr8\' i?" je vpr8Sal G8Sp8roll. " Pravim, do bo fan i 18k potepuh kot li. ves?" "GlIntar - d8 ti Se ne bo tili te besede!" ..Zal? NIS ~11I se priklalil od bog\'ekod, dn bi

Ile zlIlII domov, kakor li! - Ampak vi ste g8 izpri­rlili, fanl8, vi Sle 911 zdellIIi! - Od Cesa pil vi .tiviiI:', ha? Tllko tIlkII te kakor pes, kdaj bo skoz til liii III VrlIIII priletela kost, dII se spopadete zunjo!"

ZaTentll1i so, SlIrO\'e kieive so se oglasile povsod, ljudje so se zukrohololi z vsem grloll1.

"Vi ste g8 7.llpeljali, vil Ki Ilimnte lIikdllT po­~tene skrbi, do hi se pre?ivili po tlovd~o! Ki Ile poznale ne matere. ne otela. d<l hi V<lS billi vzredila po kr!itllnsko, kakor se spodobi za Clon'kll! - Tak bo fllllt! Berlič bol :'i psom se bo bralil, vsak gll bo lahko poctlkal za strgane hhltnice in gll oblll)lll! Vsakdo bo Jnhko pljunil vanj! Napol nag bo hodil okoli, pa bo Spil] dones na gnojiSCtI, jutri Uli Slne­MCu."

Tdke so bilc besede, lI'?ke k8kor svinec. "TIlkSen bot"' je razvnel nadalJev81 GaniH.•knkor

li·le postopIlti, ki zijlljo in posluSlIjo, nallleslo dn hi Sli iTi si zIlponiniii, k,lkSni so otroci dandanes! Kaj zijate in pOsluSHle?"

Zavpil je, da SI:' je odnekod prikllzul policaj; nekateri gledalci so preslopili Zli kor~k, pa so se zopel uslIIvili in lopo zijal i na \·odo. Tam se je horil Gantar, ogromcn klIkor hrasl, pa suval Colll selil in lja. KOII~no se je pribli.ta] kolu. \'rgl:'] drog in izkusai zagnati \'f\' krog kola - pa je vse lo Irajlllo pre· dolgo in (0111 se je odmaknil, \"TV pa je (ofnila v vodo. III lo se jI:' ponovilo dvakrat.

.. Poglej! JH? se trudim in pehmll. ti pIlzijlIS. lIesIlIIglI zapll!(ellll! Ali si ti sploh 1I10j sin? Klij?"

.,Gantar, 1<1' hodi lako hild!" ga je zhadlll GaSpIIron hreZIlSp~SIlO .

"Si li sploh lIIoj sin, da le je obsedel sam vrag?" " Menda sem pa( VaS, Ile?" "Nortuj se Se, ko vidiS, da ml:' bo kmlllu konec

same jeze in \rpljellj ll." ln zopel 11111 je pIIdia \"TV v reko, PII je odpla\'II]

Coln pllr korlIkov 11Hvzdol. "No, pridite selil, da Vam pomorcm!"' je dejal

Tone brezbri;!no in vrgel cigareto \' vodo. "Aha, 7.daj lIIe klite!, prej Ic p~ ni bilo, kIlkor

da si se pogreznil v pekel!"

Ni jimll bilo mar za gledalce; nepotrebni frkolini so se smejali; penzionist je prekrital roke na hrblll in ooprl usta - niti ella pml'itna misl'l ga ni obšla l' krutclJI ped~ntiZnlll, ki nlu ni \'$e~ najenostal'lI{'jša oblika na ~lo\'el{U!

. Naj ho!' je zasopel Gilntm in napel \'se tii{', tlll je kreuil pred Pni te, ln Torw gll je opazOI'~I ,

kal{or da j{' IUj{'c polt1ogel bi nlll, pa nMe ne ta, 11{, ol1i! - Ozrl se je; lam so <1ragon(i peljali \'oz slaIlIe - s{,(jcli so ua vrini in IIOg{' so jim odrcve­nel{' biugl jale selil pa tja,

.Ote, k 1{'111 - le gr{'m!" j{' zilvpi l TOlle in se jc prešerno naslIle jaL"

.Boš ~el, dii, boSI Pa kesiI l se boš!" ln o~e j{' Zil trenut{'k pomislil, Ha, prav bi bilo!

Sam ŽIIII;III hi fanta .priporot;t' z h{'sedo! 111 dali bi IlIU najbolj di\'jega hehca, trnega kot škrat, irebca, ki ~e Ili nikoli čutil Ide na hrbtu! Da bi ga nakratko pripeli II kolu iii ni. sedlo privezali, Toneta. Zrebca bi naklestil; z 1I{,lIslllilj{'nilll bitem, <1okll'r hi se ne peni la oba do vmlll - lu di la;l!! lu skllkala bi sežcnj visoko iii se posladjala na gl1l\'o. dokler se ne na­učita pokorSčill{, iII uhoglji\'o~ti pot in kri bi škro­pilil po tleh! Pral' bi hi lo lako! - Pa bi odn,zali nellkročel]('ga trehCII in gll spustili v jahalnico, da se Illrudita do Silah!

• V ~korllje bi ti lila kri, veš! " je kriknil ote. .Pa nikdar \"eč hi se I\C pregrešil nad 0\'{'101ll!"

.01"1', tu illlate še dve kroni!" Vno\'it je zllplilla jeza po Galltarjel'ill prsih. Na

lIstIliLe 11111 je slopila pell8, onemoglo je stisnil ~eljush, rtll jih zrtrohi, in hesno je Slinil ~oln, d(l se je na­slonil na breg . In tega je tedaj tlosegel Gantar sko­kOIll~ pa zasidrlll brod oh piotil razdrte hiSe pred Prulmni. - Z obelIla rokama je pot~gnil po širokeul obrazil - in obe slil b:li 1110kri od vro~ega znoja. Se v lIstlI mil j{' siliiII SilIlIII \'oda iii se pomcšala s peno,

• To ic ni tloveško!· j{' zastokal mot in šel n{'klllll po sapo, .Pa zakllj?"

Ni mogel priti do pravega zakljIItka. Nazadnje se je dOlllislil, da monl domov .

• Tak misliš pokončati Se tisti d\"e kroIIi? Ne­godni prihajal" liii k~j! Tj,l gor pojdi!" je zapovedal s ilripil\'illl grloIII in llokazat proli rnoslil pa s{' obrnil ob reki.

.Mar lIaj bom tatCII ves teden radi I{'ga -" Zarobanlil je in IIdaril ob Ila s škorIIjem, da se

je zapra~ilo.

Vs{'\'prek so se pooil{' po glll\'i n~sretl1e misl i -Za vsakdanji kruh toliko trpljenja iII solz

;;:ajoklll hi, pa se IIiselIl nlllltil nikdar in Ile b0111 znlll nikoli. A te bi se j~z ne jokal - moj Bog! olro(i bi se jokali \·so žetel'.

221

ln nikoli Ili GantM zllZllal toliko skrbi kot ledaj! Pat jih je bilo dovolj vedno in povsod; a dosii1I1H1I IIlII niso kr'ltile življeu ja; ko se je iznebil cne. se je z Iilhkoto otresel druge, pa g~ ni nobella l11utila do smrti. Tako jI' Slo dilllllMlal1

Ali zdaj s{' je pojaviiII ena \"elika stcrb, težka in neznosna, - in hkrali ilijo Se oeselorice drugih, ki so bilc I'ideli \'se tako silne ko t prej uikoli, dasi so bi le siccr n('znallle; toda v drutbi l 0110 skrbjo se mu niso zdel{' Jli~ manjše, in zalo so ga morilI" \'se obenem. In vsnk pojav 111\1 je vzbujal nebroj misli, povsod so se liII! pOllujale ­

A kdaj se otrese onI' skrhi, ki 11111 j{' krtila pest iu nlll stiskIlIII zobe in srce?

VI.

Prinesel je p{'tilld\"aiš~ck iII gll zleknil v kolibo; Tone pa je \'endar .že hil pripravil sredi tolIla ogllj i ~te

- osem rderih op{'h, iII nade\'al pesl Ireš~ i c. Tako je bilo IJrejello za kosilo; in GantM je zakuril, pa pristm'il lonec in \111 zaslonil s poleni. Prav redko se j{' zIIkadilo iII zapraskelalo. ­

.Pa VIIS ni bilo srllm tako iti \' mesto?" bi bil lIa jrajSi \'prašal Tone; pa ui maral, ker je te naprej vedel za odgo\'or:

.Sr3l1l? Mell(, naj bo sralll, 1110rostarja? Preti\'­ljajo lIIe~tani Illene ali jaz sam, ah ti. ali kdo? Kdaj mi je Se koo o('jlll: od lebe ne kupim, ker si na\'a­den tlO\'ek, kmet? Bos si upam iti pred samega cesllrja, lja mcd take ljudi, kanlor si gospodII kOlnllj lipa imenitno napradjenll. Sam delam, pa ludi hodili! tak!"

ln zares je bil Gautar takšen: sapa se mu je lovila \' sriljco , da so se 11111 Zli pIIsom napibovali mehurji, prll\' ko oa ga hotejo za!l{'sti IlekalIl k\·i~ku. ­

S~llIallasehi stil d\'ignila drogo\'c in z3\'ozila 1111 reko - ob ;evcm bregu proli VrlilIiki .

•Tamkllj delajo,' je pokazal (jantar z gla\'o uaokrog, .jaz pa stojim ln kakor boZji volck Ila koncu veje, iu gledam l' zrak. kdaj z~tllejo padali cekini iz cbl llko\'

TOlle ni uiti za hip izprelllellil obraza - lIIolčal

je in zbiral besede in izraze, ln počasi, zateglo in jeornato j{' nadaljeval o~e:

.Okoli svela bi bil lahko prihrodil, lolikokrat sem .že premeril lo \'odo, pa ne pridem dlje kot do Ljllhljanc! Pa selil \'ero\'al, da se lepega jutra zad­njikrat vozim lod, in začnem nato kaj <1rtlgega."

Pridržat je lIe\'esele misli iII ~akal.

.Za\·oljo mene delajle, kakor Vam ljubo: Fantova nespam('t ui G~lItllrj a pra\' nit vzne­

mirila.

222

.Ote\a nisem pOlmal Ilikdar; IIlnpak rajni stric mi je deja\: Jote, ic dejal; tehi se bolje godi ko mcni, ki imarn veliko )liSo plI d('nar: illi nikdar nisem brez skrbi iti se mi ne zdi, da bi bil sreten, iII bi rnenj~l s teboj. Vi pa sle l10Tlla sami faulj .. , in kaj \'35 hrigajo drugi ljudje! je dejal. Trpite, kolikor morete, pa je dovolj; jaz p<l sem vedno v strali:1 7.11 svoje bogastvo. - No, in dosilnual mi ni bilo žal, da sem lak. - Kranjcu že nženl ('11tHa! listo pest v zobe, ali kdaj bo to, tega zdaj III' vem."

.Jaz VllJn lie hom dolgo napoli $('111 že sklenil svoje."

.Kaj si sklenil! Bedak gO\'ol'i I<lko lIlot ne!

.No, pa ilC! Ilc'·

.Da! - Ažman jI' danes govorilo lI('kem po­sojilll. Ali njemu gre predobro in se nI' bo lolil liiI' slabega! Crček mi je pa klalil o llekih rnliniil ­tilk profetM in hese(hi~! Zil tilk~lIe st\"ari nis(,;H lleumen: zase bom že nllprill'il, da 1I\C Ile Ilo lIih~e

kkl. [11 zdaj - ti dobi~ dom le, te ho~ pn'uctel1_" .Dozdaj sem bil še \"edno kolikor mislim," Oče je uprav poraVllal poleno nn ognju in je

tedaj ostrmel; pn se je rillžilloslit kljub skri!rmu gnc~'u.

V vojaškem kop<lliSčll je ptavalo nekaj giil\' m gaga lu in prIliIlo krog čolna.

Milli graben se je precejiII skoz ~ir()ko mrežo, ki se ni zgenila; in ni bilo čuti, da se je ujel SOlil. p., tllintmu se je pognala kl'iškn ribic;, in ~e jc r'1Z­posajeno prekopicllii<l v zraku.

ln po vsej sirni Ljubljanici se je t{op:lio in 1:1.. ­stalo Cudovito gort;o solnel' pa se jc zdaj prelil'alo \' neznatuih valčkill in je tgilto in žarelo.

Barje - Ili ga bilo \'ideti kakor na ravni ploSK\'i, zakaj blizu in dille~ je trepetala taluJa sopara pa ga je zavijala l' prosojno koprcllo; in iz nje je zdajpazdaj jeknilo, zape:o in Zil\'Tiskalo, zil~umclo in zaropota[o.

Pa je izprego\"oril Gantar: .Fant!" je dejiII, zakaj v tu robnosti ni rabil

drugega izraza, .jok<ll se boš za lo, kar si zdaj rekel; jokal se boS! Pa pokoril se bo~, ker si lako gOI'oril z menoj, starim kmetom."

.I{ako pa naj gO\'ori<11 drugMe?"

.Moj Bog!' je moral vzdillUiti oče iii je Irudoma zakril žalost; .t<lko delajo zdaj ljudje - ne, otroci delajo tako. Ko bi ilC bilo \ITeii, \'e~, hi sc jilz do smrti kesal, da sem tvoj Mc! ln raj~i bi bil

Rajši hi bil jc hotel reCi, pa ga je hi lo de­jansko sram izraziti svoja (u\"$l\'a rlljSi bi bil Sel na romanje in na kolellih hvalil Boga, da sem ostal fant in služim najslaMelllu gosporlllrju.

Tako pa je (ez malo (asa na~cl pot ill povedal s tr(iimi 7.logi:

.OtrOk Ili prida - pil je!" p., pri telil je pozilbil nil Jakca in Pepeta . • tcrnu lJi kdo poncpotreblleln yovoril saj

me ne pozIliI te." Oče se je porogljivo zasInejIII: .Da jaz tebe ne pozllarn? I(aj nisi ti ulOj sili?

Kaj?" . Sem.' je odvrnil Tone llekoliko domišljllvo,

nekol iko lillIkolniselno.•PII Vi me ne poznate; a kga Vilm ilC moreTIl razložiti, Boste te vidcli, kako! '

Obmolknilil sla naellKrHt. p., stiITCI! je vell()lller zvenelo po glavi nesrečno \"prašanje: Zil ka j? 7.ak~j? - ln Ili gll 1110gel razvozlati s pridom iII Ilspehom! Pa ga je pre\'zc!o popolnoma iii se nlu jc zdelo no\'o, ~era\'no j{' stopi lo prcdcllj že davno, i'l ~C

\'edno nerešeno. Z<lkIlF Zakaj Ile morCTIl rHumeti Il i ti lastnega

otroka? l{aj ni 1" njcTIl oni lIamen, ki Sl'lIl 11111 gi! hotel zapisati \' kri te takrat, ko fanta ~e ni hilo Il ikjer? KilKO da ~e mu je illl{'l"<nil'''

%lIkilj ni postili tak 1(0 jaz? Tmn je zapazil, d~ je POVOdCIlj visoko Illlwzala

trll\'O iii grmo\'je: na teTllnih \"ejieah se je Ilalepilo bliito, zdaj že suho in bclkasto, pa jih je pOlllak1llo \' \'odo: ('e bi I'oda zdaj sC!Jla tako \'isoko, glej! stala bi Mdii upra\' do P;ISI1 iii naj hi pokl' la TOlleta, lIaj bi (III .

•Jaz selil tak člo\-e l(," se je zdramil Tone 111 glas ITIlI je bil brezCutcn; .za kar selll se odlo(il, lo )IIOrll11l lIi1pr1lvili, pr~j Ile odneham. !l\i~lim, da bi ilC znal [Josp :Jdariti s tem, kilT ilnate Vi, Zil to pa lega tudi nc 111M11m. Da hi moralIutaj Vam oCilil ti; Take[Ja ste me vzredili!"

.Kaj 90\'ori;; fant?" NIlpel je slulI. ria se prepriča, ali so te besede

res priS[e iz Toneto\'ill ust. Je \' njih plcllleJlitost ali zaničevanje borrrega doltlovjil?

.Nikoli me niste radi imeli, sicer bi Inc ne bili odloč i li za kaj takega."

.Kaj si rekel?" je pre~cnečeIlO, z glln"orn in bolest jo vzkliknil; nevedomII je lIiIkrat \"7,di91Iil drog, da 11111 je telebnil ob ~Olrl - iII Coln se je nagli il kljub svo ji teži, \'oda je pljusnilII l'lIl1j, ogenj se je raztresel in zmočil, brod~rja sla IIlalone zalll~llJlilil

v reko. Še Tone je strmI! pridržiII !rIod Coln jc j~l plavati z vodo!

III oba sta se iznelladellil zavcdli! ni zlI'cla veslali.

PO(Hsi, ko polž sta se plazila po strli gi. StHrec je mimogrede popravil ogenj in pogledal

TOIleta: 1l1lzIIIlaj ni hi lo zaslediti izprelllene! i':eko­liko holj priltnje je bil oblc(en ko sicer dorna: srlljcll je blcdclll, prsi lIiso hile skorjasle in porasle - a gornja llstniea ni kazala dvajset leti Vinjen menda ni?

223

Oblitje je mojc! je monli obalavljaje priznali; a kako da mu razum ni zraslel z mojim?

ln lo ni zlobnost in izprijenost - kratkovidnost je! ln nehole mu je stopilo pred oti: Ne morem razumeti! te pomislim, da sem nekdaj

holel iz fanta narediti drugatnega tlO\'eka nego sem jaz - pa se mi zdi neverjetno, da vidim zdaj v njem svoj tedanji U(lmen! Nemogotel SlJj to je bilo že davno, dlJvno! Ali tedaj s~m si bil umislil: prvi naj gre in postane imeniten, naj ne okuSa tol­Ilarjevega kruha. Pa ni priSlo tako - in jaz sem ga ves ~as videl, kako posta;a moj naslednik. ln bil sem uverjen, dII se to izvrši! Nil - pa se fani odpravi IH! drugo pot in jame meriti na to, km sem Ilckot želel dose~i j(lZ, tesar PIJ zdaj za živ svet ne maram.

Z veliko bridkosija je zapo~el razgovor. .Fanl, kaj si pozabil, da si Gantarjel', ki le ne

bo nikoli bilIgosiovil za lako ljubezell?" . Kaj Vam nisem povedal! te sem dozdaj delal

kakor Vi.­,Nikdar nisi lako deJal, sliSiš! Kdaj bi bil jaz

zafrtkal o~ehL te bi ga bil pozimi, denar, pa se mu Se smejal povrhu?"

. Ne velll, čelllu treb~ toliko besed? - Do dlJlles selil delal isto ko Vi! Saj sem z Vami ludi jedel in spal, !Ic? Vidite, dlJ nc morele tajiti! To je: jaz Ilisem rekel, da bom to, kar Vi! Rnd sem trpel in se potil z Varni vred, zraven seln pa Studiml, kako bi iz sebe napravil kaj boljšega. Vi bi vendar bili lIIogli zapazili, da se jaz nisem z Vami smejal! Ker ludi nisem imel veselja! Delal sem le zato, ker sem čakal, kdaj se lahko lolim drugt:g(l ! Zakllj bi moralinardIl brez potrebe domačijo oškodovali? "

• Ti me spfflviS živega pod zemljo! " je rekel potrt in brez \'olje. • Kaj si si pravzaprav vbil v glavo? Da sem bil lako - no! Pa pr(lviš, d(l si delal! Kako? tega se nI' spominjaš!"

. Saj lega ni Ireba vlatiti IW dan!" ,Ne - ravno lakrat si se nalczel takih abol­

nosti, ko si divjal dneve in dneve okrog in -" .Res da tedaj ! Pa kaj morem zato, ~e vidim,

da nimam Vaše glave? To je vseeno!' .To ni res!' je vzkliknil ote. "te moram sam

Irpeli ZIJ dorn ali pa ~e kdo drugi - to ni kaf tnko! Jaz sem prepo~len, da si ne bi priz~deval - ' Je že lako.·

.Saj sem Vam te rekel, da grem za svojim! •Ti boS kam Sel?" Ni verjel; zalo se je pomilOVf\lno 11Ilsmehnil. "Vi me še zmerom gledate kOl otroka - veste!

Pa se molile - jaz grem od doma! Kilj bi govoril loliko, te ni Ircba! - Pa danes Se ne!" je prisl!lvll tolažilna, "ampak jeseni."

"Kam?" je veni sapi vpraSai o~e, da ~imprej izve.

"Basie te videli - " "Pojdi, kamor ho~eS!" je zavpil razjarjen, ko

je spoznal, da je vse zaman; da je imela Ažmanka prav, ko je dejala: Bo že kako! - o tem se je zdaj prepriCal. Pa je tudi pozabil, da je bil Ani hladnokrvno priznal: Naj gre - in bo pravi - Nil vse to je bil pozabil!

"Jaz le ne pogledam ve~1 Pa tudi mi ne pridi pred oti - te greS danes!"

"Ne Se, pat pa, kadar bo prilotnost. Zdaj Vam še pomagam."

Niti to ga ni ustrašila. ,Ni treba!" ln T<IZdraŽello je siknil. .Ce nisi to,

kar sem menil - izgubi se!" Suuil je z drogom, da je štrbullknilo na vse

plati in se je nabrala pena po vrtincib . • Naj bo, gorje je gorje! Saj sem morebiti sali]

kriv!" .Poglejte," mu je dokazoval Tone ~ez milla

tasa, .grem in bo mir; ko mc ne bo, boste že izpre­videli. da je bilo prav."

"Ako greS kakor berat, mi ne bo žal - že vidim! Ne boj S(>, da bi ti kdaj izporoCiJ: vrni s(>! ln ~e živim sto let! Jaz sem ote, ti si sin! Jaz sem se poizkusil že v dolgih letih - kaj pa li!"

Tu je nellje v vrbju zagrgrl!lo - menda se je prebudila povodna bitje in se je okrenilo.

PI! priveslata dol od [žice fanta; da si prikr!lj­Sata prcobilo gosposko brezdelje in brezposelnosi, sla bila prekucnill! v LjubijIlnico grmado trnja in jo za­žgala, da je veselo plapolala po vodi.

Tedaj sta tainarja pristala 1111 pokošellem bregu in nabrala breme dra~ja in suhljadi, da sla poživila slabotno kuriŠ~e.

ln lOpet sta lezla naprej. "Vse lO se bo zgodilo, o ~erncr sem li pravil:

tak boS šel, kilkrSen si priSel n<l svet !" "Tega ne more nih~e zahtevati!" "L<lhko " "Ne! Cc sem rekel, da me niste imeli radi. za­

voljotega immno Se vseella svoje pravice. Aknil sem le: videli sle, da mc ne drži nikjer dolgo ­in znkaj mc niste pustili, kakor sem si želel? ko ste mc našli povsod drugod bolj kol doma - kad!lr paC je bil moj tas, tako pIiIvite. Vi niste jaz - jaz pa sem drugaten lIego Vi vemje!e. Pa bi bil Sel kakor V<lŠ stri<; - ne za denarjem, ampak ker me t<lm IH! B!lrju ne veseli. jaz bi rad živel po svoje, in ne tako, kakor ste mi odl061i drugi - "

.Brez del<l ho~eš živeli - jaz PII naj ostanem sam! Kaj bosta Jakec in Pepe, sta komaj za pastirja! Vse bi bil dobil li - zdaj pa nI' dobiS lIiC! Prav

'"

uit! I{o 1l0čcnjaS tako, kakor da si ti gospodar, jaz pa hlllp('c! Gr('$, pa pride~, po s\'oji u(,lUnni \'olji, mati s(' pa joče - cj'"

"Ko se 1'fr1(,1I1 od \'ojl1kov, bom .te napral·il!" Vzel si je tas in si prižgal cigareto, Sreral ju je ozek toillie uren boli kot IlIslo­

viea, ki ~e je izpreletll\'ala nad gludino in si motila noge ­

"Ti si gospodar in jaz sem hlapec, Jaz sem pri­Ilel:II kruh - ti ga Z3metavaS, Vcs svet bo poln r18$(' snunotc pa bodo rckli bedaki, da jaz rriscm bri oč('! O, bil S(,r11 - p3 kajl V5('gn bo konec, \"5('ga. Jaz bom Sel I'se bo Slo, Naj gre - te bi le l'ed('I, znkllj, - " ,

ZIII('roul tiSe je gOI'mi!, nazadnje je I.e bolj sam zasc krnrnlj:ll; zakaj Tone je nekaj premiSlic\'ol iII se Ili \'Ct nnsmihm';rl kakor lili Trnovskem pristllnU, ko ic oče t u rliCvrcdllo zapravil toliko gri.tljnjev kruha,

Bo .te kako! je sklenil flln !. Gantar j(' čutil neizret('rlO grenkost iII kljuh Jla_

«wu; trdo~h se je zmrMil in nekako žalostil - kakor bi gll bilo IUlpolrrilo rnalodu~je in n(,Zl1arr strah, Pral' polago1l111 se mu je nll'alo \'pra~lIje, te morda ni kaj resuitn('ga l' listi poSasti iz sanj: iII mcd onimi tujd je domneval obraze iz lIristana - 511111ljivi uo­sOl'i ili zakidar~e oti,

Tnk bo fant! j(' nepričakovano lIgnllll. Ampnk zdaj je oče hlapcc in otrok gospodar

pn 7.lIknj? Ze v tretje ni mogel rešiti čmlnc misli.

225

N('nadoUlII je zlln'onilo p;:,ldne - pral' kot da so s(' utrgnli I'si zl'onOI' i in z3bllčali po vselil svetu 1'('litastno in sl0l'e5110, [n I'se Barje je 1110lilo mrrnra­jOl"e molill'c, -

Colnaria stil 7.!:poredor1la vrgla klobuke l' čoln, -Gantar jc prislonil dllln 1111 čelo in vlekel dol

do nrn<ic - od ruke je kllplj~1 zuoj, ­Se je nl'knj krl'i! si je dejal iri se oddRhllil l'

ucrRzlotn(,H1 upanju prllv kol da se nal'sezgodllj skll~a solnce prcriti skoz l1Ieglo, ­

N('kjc se je oglllsil fnnt, po Simih S('uožetih je p051rga\'310 in ,h'il.galo, cnča lo ili čiriknlo un vodi j(' kriknil Skripec. Prlll' Ilalahko s(' je I'jla so­para po I'sem Barju, -

Aj Bnrje, Barje! - Zdnj ptodonosr1a plau z rNt­kimi dornol'i, zl1aj sinje jezero z ročnimi čoluiči;

dnnes zlnto polje, jii tri temna planjava, naokrog brda iII gure, helc cerkve iII zeielI(' ~lune. - Po tehi se izprelinjn kosec s 51'('110 koso - oudi l'idirl1 rillitu Tineta, kako se I.uri in kako hiti: brki so se 11111 pobesili in osiveli, listnice so se sprijele in oblitj(' je pO<'rnelo kakor I\'oje te.tke brnzd(', Barje, Siroko in globoko, - 1{lIj uisi li zibelka dal'uih, sretuih dIIi? - Kaj lIisi prijazno, da te Znl)llSta Tone, ko bodo pral'knr dozoreli lI'oji razori in bo I'drllgit porasla visoka travn'!

Kaj ue rnorc~ osr('čili tlOl'eka? ne znaS raz­I'edrili srca? - obogatiti prl'prostega dornovjn?

Zakaj nc? I\<lko pil si si naklonilo All.l:eta,?

o da mi je Zlotil G, Koritnik

o dII mi j(' d\'igniti ponosno Globoko bi lllsI'gel v črno prst kipete I1nSe \'seobsežno 1'llIst po S\'eto mot rllzrast('l kroginkrog nad \'se dvornove silno in visoko in za~lImel bi \' vrlrlI (il in (vrst. l1ad temnega zivljeuja bol in strast _ \' okrilje svoje v~cl Ili hrill iII log.

Du jiisIlega nebn bi hotel. kukor blisk, /l:a I'('jah mojih c('la vrstn gn('zd, preklati siloma dvomov oblak, krog meril' \'erlce jasnih solnc in zvezd ­iu v t('i jasni ni s\'etli. solntnocisli I ~ko bi rnstel wez in br('z d\'ornov r8uasti se kot l' lesu hrast orjllk, v krHljest\'u lu6, soineIl in duhov!