Psihologija 2 2

Opredelitev:

“Spreminjanje dejavnosti pod vplivom izkušenj in z razmeromatrajnim učinkom.”

3 oblike izkušenj (interakcija posameznika in njegovega okolja):

- biološka (vse vrste, tudi najnižje razvite) – refleksi, instinkti

- individualna (večinoma ljudje,tudi nižje razvite vrste)

- družbena (le človek)

Psihologija 2 3

Delitve glede na:

kompleksnost učnega gradiva:pogojevanje in asociiranje

poskusi in napake, posnemanje

mehanično učenje (učenje na pamet)

učenje z razumevanjem in vpogledom

vrsto gradiva:motorično

besedno (nekateri te oblike ne priznavajo…)

ZORENJE vs. UČENJE – vpliva le na ontogenetskefunkcije (McGraw – učenje enojajčnih dvojčkovplezanja, hoje, skakanja, smučanja…)

Ivan Pavlov – poskusi s psi (konec 19. stoletja)

Ali lahko psa nauči reagirati na nekaj, na kar na podlagibiološkega ustroja ne bi?

Behaviorizem!!!

Dražljaj Reakcija vmes: črna škatla

Psihologija 2 4

Psihologija 2 5

Pogojni dražljaj (Dp) Nespecifična reakcija (Rx)

Brezpogojni dražljaj (Db) Brezpogojna reakcija (Rb)

Pogojna reakcija (Rp)

Pred pogojevanjem: =

Med pogojevanjem: + =

Po pogojevanju: =

Psihologija 2 6

Rb in Rp – brezpogojni in pogojni refleks, le navidezno enaka:

• pogojni šibkejši (če pa spreminjamo intenzivnost aliznačilnosti zvonjenja, pa še toliko šibkejši)• odgovor na pogojni dražljaj je bolj specifičen• pogojni refleks je priprava na brezpogojni dražljaj

Pogojni refleks je pravzaprav povezava med zvončkom inhrano…pes se nauči, da bo ob zvoncu prišla tudi hrana (v nekemdoglednem časovnem obdobju).Najprej in najbolje se vzpostavi povezava ko: zvonček ½ s predhrano.

Kaj pa ljudje? Mežik očesa in zvonček… Zakaj ne maramokakšne hrane?

Če se v predavalnici ob 15 čez uro odprejo vrata – kaj mislite,kdo prihaja?

Psihologija 2 7

Obstajajo nekatere oblike klasičnega pogojevanja z vidika prezentacije Db in Dp:

Simultano pogojevanje

Odloženo pogojevanje

Pogojevanje sledi

Pogojevanje nazaj

Psihologija 2 8

Posebnosti:

Ugašanje in spontano izboljšanjeInhibicija

Generalizacija in diferenciacijaSENZORNA GENERALIZACIJA (posploševanje med različnimikvalitetami istega čuta – ton različnih herzov)

SEMANTIČNA GENERALIZACIJA (po pomenu – hiša in dom)

FONIČNA GENERALIZACIJA (na besede, ki se podobno slišijo –hiška in miška)

MOTORIČNA GENERALIZACIJA (elektrode in L ter D roka…)

Psihologija 2 9

Najprej generalizacija, nato diferenciacija. Veliko število poskusov!!

8 1

9 2

Pri tem se lahko pojavijo številne težave… Upoštevati jepotrebno naravne danosti oziroma razvojne značilnostiposameznika (ali pa osebka), ki se uči.

10

Instrumentalno pogojevanjeKlasično – vsakemu Db sledi Dp (vedno), pomembna stičnost

Instrumentalno – Db se pojavi glede na reakcijo na Dp(Pojavljanje brezpogojnega refleksa omogoči delovanjepozitivnega Db ali prepreči delovanje negativnega Db).Pomemben nagon – brez ojačitve instrumentalni refleks boljupade

Ojačenje: spodbujanje vedenja, ki je zaželeno ali umikanjenezaželenega vedenja

Dve vrsti instrumentalnih refleksov:Reakcija omogoči pojavljanje brezpogojnega dražljaja s pozitivno

valenco (nagrada) - pozitivni ojačevalec.Reakcija ustavi delovanje brezpogojnega dražljaja z negativno

valenco (kazni) – negativni ojačevalec.

Psihologija 2

Poznamo tudi primarne (vplivajo na primarne potrebe –hrana) in sekundarne ojačevalce(ti prevzamejo močojačenja ob povezavi s primarnimi – zvonec, denar, pohvala).

Če vedenju sledi nagrada, se bo to pogosteje pojavljalo –pozitivno ojačenje.

Če vedenju ne sledi nagrada, je vedenje v upadanju.Če vedenju sledi kazen (lahko odvzem nečesa prijetnega ali pa

negativen dražljaj), ga bo vse manj. averzivno učenjeČe vedenju ne sledi kazen, se pogosteje pojavlja.

ZAKON UČINKAPsihologija 2 11

Ojačevalec

prisoten odsoten

pozitiven

Pozitivno ojačevanje - nagrada(porast vedenja)“Želim, da napišeš nalogo. Ko jonapišeš, lahko pol ure gledaš TV.”

Gašenje (upad vedenja)Otrok se postavi po robu učitelju, dabi pokazal, da si upa, vrstniki pa toignorirajo.

negativen

Kaznovanje (upad vedenja)Otrok ignorira naše navodilo, mipa mu zato prepovemo igranjeračunalniških iger.

Negativno ojačevanje (porastvedenja)“Naredi domačo nalogo. Če je neboš, ne boš smel gledati TV.”

12

Kdaj je kazen učinkovita:

- med agresivnim (nezaželenim) dejanjem in kaznijo pretečemalo časa (kazen je hitra);

- kazen je dovolj intenzivna;- oseba, ki kaznuje, sicer ne sme biti videna kot agresiven

model;- kaznujočega dražljaja ne smemo povezati s prijetnim (če

gre v sobo za kazen, potem se pa tam igra…; kaznujemo,sledi pa “izliv nežnosti”);

- kaznovani mora jasno razumeti, zakaj je bil kaznovan –pojasnimo tudi, kako priti do ojačevalca na pozitiven način(npr. do pozornosti);

- kaznovati je potrebno konsistentno – vsakič, ko se vedenjepojavi.

Psihologija 2

Američan Skinner – »Skinnerjev zaboj« (1938)

D1 R D2

D1 je dražljaj v zelo splošnem smislu – npr. cel zabojR - pritisk na vzvodD2 – hrana

Pritisk na vzvod seoblikuje počasi –najprejnespecifična gibanja,tek po kletki, beganje…(oblikovanje odgovora -nagradimo približevanjezaželenemu).

13Psihologija 2

14

Verižni refleksiD1 R1

D2+d2 R2

D3+d3 R3...

Primer: Thorndikove mačke(1874)

Šimpanzi, ki se naučijo“kupiti” hrano za žetone –te so dobile na podlagiopravljenega dela

(Wolfe, 1936).

Psihologija 2

15

Splošni pogoji za pogojevanje:

stičnost z ojačenjem

motiviranost

ponavljanje

Navada in nagon

Reakcija = Navada * Nagon

ljudje????

Živčna podlaga pogojevanja

korteks

iradiacija vzburjenja tvorjenje ENGRAMOV

Psihologija 2

16

ASOCIACIJE

So funkcionalne zveze med duševnimi vsebinami ali besedno-motoričnimi dejanji.

A B C D

Asociativni zakoni (Aristotel):

zakon stičnosti – duševni dogodek obudi drug

dogodek, če sta se v preteklosti pojavljala skupaj

zakon podobnosti – dogodek obudi podobne dogodke

zakon kontrasta – dogodek obudi ravno nasproten dogodek

Psihologija 2

17

Kaj odkrivamo z asociativnimi preizkušnjami:

pogostost ali distribucijo odgovorov za posameznedražljaje in skupine ljudi ....pa poglejmo

podobnost dražljajev glede na enakost dobljenihodgovorov (asociativne faktorje) – sinonimne besedepogosto izzovejo isti odgovor (redovnica, nuna –samostan)

odnos med dražljajem in odgovorom (nadredja,podredja...)

asociativne reakcijske čase (večja latenca – konflikt,težava)

nebesedno obnašanje, ki spremlja preizkušnjo (zardevanje,tresenje, jecljanje...)

introspektivno poročilo preizkušanca

Psihologija 2

18

Uporaba asociativnih preizkušenj v praksi:

klinikasocialna psihologijakriminalistični nameni – pozor, tudi nedolžni lahko reagirajo na

kritične besede, pomembna vzpostavitev osnovnega nivojavzburjenja oz. reagiranja

Tipi asociativnih preizkušenj:

- odgovor z eno besedo, ki je lahko prosta ali pa usmerjena- verižne asociacije- proste asociacije zbrez časovne ali številčne omejitve.... uvedel

Freud

Psihologija 2

Kdaj naj bi odgovori na asociacijskih testih nakazovali»krivdo«:

dolg reakcijski čas, popolna nezmožnost reagiranja

ponavljanje stimulativne besede

slabo razumevanje stimulativne besede

odgovori nimajo nobene povezave s stimulativno besedo

znaki emocionalnega vznemirjenja – jecljanje, smeh, šepet, ...

pri ponovni preizkušnji se oseba ne spomni prvega odgovora

istočasno reagiranje na galvanometru

ali drugih instrumentih – poligraf

Psihologija 2 19

20

SERIALNO UČENJE

Proučevanje enojne serije členov – po metodianticipacije poskusna oseba ob vsakem členu povenaslednji člen – gre za mehanično učenje,memoriranje, kjer je pomembna dobesednareprodukcija prebrane snovi.

Tu prav pride uporaba mnemoničnih tehnik...

Proaktivna inhibicija

Retroaktivna inhibicija

Psihologija 2

Serialno učenje da tipični vzorec zapomnitve...

Do česa pridemo, če veliko število takšnih poskusov?

Ali si kakšne elemente zapomnimo bolje? Kakšni so?

zanimivi, drugačni, nenavadni, smešni, pomembni, opolzki…

Psihologija 2 21

Učenje s poskusi in napakami

Miška v labirintu... (Watson)

Cilj: čim hitreje priti do izhoda

Reducirajo se odvečni gibi, oblikujejo se verižni refleksi – vsakgib je odgovor na kompleks notranjih in zunanjih dražljajev.

Možni trije tipi učenja:

- Zapomnitev gibov (levo, desno....)

- Vidno – predstavno učenje (zapomnitev podobe, orientacija)

- Besedno številčno učenje (govorna navodila kako najnadaljujemo...)

Psihologija 2 22

Učenje z razumevanjem in vpogledom

Vpogled: velika količina mišljenja, tako imenovana “a – haizkušnja” (hitra reorganizacija miselnega gradiva):

- ni postopnosti, učenec si naenkrat zapomni rešitev

- napake se ne ponovijo več

- transfer izkušnje je velik.

Pojavlja se tudi izraz učenje z uvidom.

23Psihologija 2

Posnemanje

Posnemanje skrajša napor in čas učenja – napredek jehitrejši.

Učinek je večji, kadar so naloge zapletene. Govorijo o trehfazah – izpostavitev (po možnosti z vključenim verbalnimnavodilom), usvojitev in sprejetje.

Albert Bandura – Lutka Bobo (1963); na podlagi tehrezultatov vzpostavil teorijo socialnega učenja.

Kdo nam predstavlja model?

Pod katerimi pogoji bo otrok to sprejel?

24Psihologija 2

Štirje elementi modelnega učenja:

1. pozornost (vedenje naj bo jasno in izrazito, živ alisimboličen model)

2. zapomnitev (vedenje modela analiziramo, uvidimo potekin si ga zapomnimo)

3. izvajanje (najprej lahko vadi tudi na miselnem nivoju)

4. motivacija (vedenje uporabi, če zanj vidi smisel –se z njimstrinja, ga odobrava in ga oceni kot koristnega zase…)

Psihologija 2 25

26

Toliko o učenju…