Metodologija Na Proektiranje Visoki Objekti

#1#1METODOLOGIJA NA

PROEKTIRAWE VISOKI OBJEKTIOBJEKTI

Proces na proektirawe na stanbeni zgradi ima od

samiot po~etok strogo odreden razvoen pat po koj proektantot zapo~nuva da se dvi`i vo smisol na proektantot zapo~nuva da se dvi`i vo smisol na re{avawe na brojnite problemi.

Za uspe{no re{avawe na odredena proektna zada~a

pokraj postoewe na definirana proektna programa i sobranite potrebni podatoci, kako vtor su{testven element se zema i odnesuvawe na proektantot kon

povikot kako i negovata sposobnost da odgovori na nego.povikot kako i negovata sposobnost da odgovori na nego.

DOBAR PROEKT:DOBAR PROEKT:

- DEFINIRANA PROEKTNA PROGRAMA

- KOMPLETNI PODATOCI

- ODGOVORNOST I SPOSOBNOST NA PROEKTANTOT

/ PEJZA@ NA PODATOCI (DATASCAPE)/ PEJZA@ NA PODATOCI (DATASCAPE)

Iako tehnikata na sobirawe na podatoci ili

programirawe kako i dobroto zapoznavawe i odbirawe na site komponenti predstavuva eden redoven proces, nivnoto sreduvawe vo faza na proekt te{ko moè da se nivnoto sreduvawe vo faza na proekt te{ko moè da se

kaè deka predstavuva voobi~aen proces.

Najdobrata proektna programa kako i najdetalnoto

poznavawe na potrebnite komponenti seu{te ne vetuvaat najdobar proekt. Dobrata arhitektura }e zavisi od talentot na proektantot, od negovata

sposobnost da odgovori na povikot, negovata sposobnost da odgovori na povikot, negovata postojanost, kako i od makotrpnoto isleduvawe na re{enieto.

Pred da se najde vistinskiot odgovor se vr{at brojni

eksperimenti vo na~inot na priodot. Proektantot ednovremeno raboti na pove}e problemi: planot, konstrukcijata, nadvore{nata forma... Ovie kategorii konstrukcijata, nadvore{nata forma... Ovie kategorii

zaedno deluvaat edna vrz druga.

Isfrlaweto na edna od ovie }e ovozmo`i izbor na

drugata i obratno. Proektiraweto e kompleksen proces. Ovaa materija ima zada~a da go objasni procesot na proektiraweto, iako toj i pokraj

logi~nite analizi ~esto pati izgleda tainstven. logi~nite analizi ~esto pati izgleda tainstven.

Metodologija na proektirawe predstavuva

racionalizacija na proektna postapka. Taa ne ja eliminira tainstvenosta {to na objektot mu ja dava dobrata arhitektura, naprotiv, celta e da se frli dobrata arhitektura, naprotiv, celta e da se frli

svetlina na karakterkteristi~ni mo`nosti na sekoj oddelen tip na stanbeni objekti pri {to ja stimulirame tainstvenosta.

Poglavjeto vo ovaa materija {to ja prou~uva metodologijata na proektirawe e podelena na

visoki, sredno visoki i niski objekti. Vsu{nost ne visoki, sredno visoki i niski objekti. Vsu{nost ne postoi op{to prifatena podelba na ovie kategorii:

PODELBA NA STANBENI

OBJEKTI SPORED VISO^INA:

-niskite objekti

(2-3 kat mah 4)voglavnom bez lift;voglavnom bez lift;

-srednovisokite

(4-6 kat mah 7);

-visokite objekti

( mah visina e diktirana od

momentalnata tehnologija,

so liftovi;so liftovi;

Na prv pogled podelba na stanbeni objekti na mali

i golemi, niski i visoki izgleda logi~na, me|utoa tuka e priloèn drug pristap, toa se pravi poradi povtoruvaweto na karakteristi~nite katovi vo povtoruvaweto na karakteristi~nite katovi vo

vertikalen pravec {to bara najstrogo ograni~uvawe i pravilen red.

Od ovie pri~ini visokite objekti sluàt kako najsoodveten uvod vo metodologijata na proektirawe so ukaùvawe na specifi~nostite

kako na napolno definiranite visoki objekti taka kako na napolno definiranite visoki objekti taka i na najfleksibilnite niski objekti, so edna ufrlena sredna kategorija, koja moè da ima

zaedni~ki kategorii od dvete predhodni.

#2VISOKI STANBENI OBJEKTI

KARAKTERISTI^EN KAT

*KARAKTERISTI^EN KAT:Povtoruvawe na karakteristi~ni katovi vo vertikalen pravec pri visokite gradbi bara vertikalen pravec pri visokite gradbi bara dosledna proektantska disciplina {to zna~i

(se razbira so odredeni isklu~oci) deka site stanbeni katovi se identi~ni (karakteristi~ni) i deka me{aweto na stanovite na

karakteristi~en kat se odrazuva celosno na nedovolno prostudirana proektna programa.

*Forma na karakteristi~niot kat se povtoruva taka ~esto, toa vo golema merka vlijae na ~ineweto na objektot. vlijae na ~ineweto na objektot.

Nadvore{nite zidovi se skapi i sekoe kr{ewe na

osnovata taka go multiplicira ova zgolemuvawe so

brojot na katovite. Spored toa vrednosta {to se

dobiva so promenata treba vnimatelno da se odmeri

nasprooti dopolnitelnoto ~newe.

Treba da se ima vo predvid deka ne tolku formata na Treba da se ima vo predvid deka ne tolku formata na

karakteristi~niot kat vlijae na ekonomskiot moment,

odkolku {to vlijaat negovite dimenzii. Ova e

osobeno zna~ajno za armirano betonskite skeletni

sistemi koi naj~esto se upotrebuvaat pri gradewe na

visoki stanbeni objekti.

*ANALIZA NA KARAKTERISTI^EN KAT: ODNOS NA POVR[INA I OBEM

*Protivpoàren aspekt -poradi podobrite svojstva na armiran beton vo odnos na ~elikot, na ovoj mu se dava pogolema odnos na ~elikot, na ovoj mu se dava pogolema prednost. Armirano betonskite ramni plo~i

obezbeduvaat gotovi plafonski povr{ini, dodeka ~eli~nite konstrukcii baraat dopolnitelno spu{awe na plafonskata

konstrukcija, {to nema utilitarno opravduvawe.

Od pomalata viso~ina na me|ukatnata Od pomalata viso~ina na me|ukatnata

konstrukcija proizleguva pomala povr{ina na nadvore{ni zidovi i namaluvawe na dolìna na skali{ni kraci. No golemite konstruktivni

rasponi ovozmoùvaat pokvalitetno re{enie na osnovite na stanot.

*Stolbovi i gredi izlieni vo oplata se definitivni, dodeka ~eli~nite stolbovi treba da se za{tituvaat protiv ~eli~nite stolbovi treba da se za{tituvaat protiv po`ar. Poradi brojni prednosti na armirano

betonskata konstrukcija, {to i dava primat vo odnos na drugite, karakteristi~niot kat vo visokogradbata treba da bide takov {to toj do

maksimum treba da go iskoristi grade`nite kapaciteti za podignuvawe na skeletot i liewe na betonot.betonot.

*Na goleminata i obemot na karakteristi~niot kat vlijae i raspolo`ivata grade`na tehnika (radijusot na kranot), rakuvaweto grade`na tehnika (radijusot na kranot), rakuvaweto so grade`ni materijali.

*Na viso~ina na objektot vlijae kako izborot na konstruktivniot sistem taka i stepen na razvitokot na tehnolo{ki sistemi na gradewe. Kako {to objektot raste vo viso~ina i kako {to se

zgolemuva visinskata razlika pome|u po~vata i zgolemuva visinskata razlika pome|u po~vata i vrvot na objektot, taka raste i obemot na transportot i rabotna raka. Ako se raboti za mnogu

visoki objekti zna~ajno e i vremeto na otpo~nuvawe na gradewe za da ne se navleze vo zimskiot period koga }e bidat potrebni dopolnitelni

investiciiprotiv mrznewe.

*Liftovite predstavuvaat poseben faktor na koj vlijae visinata na objektot. ^esto pati od ekonomska gledna to~ka treba da se razmisli da li ekonomska gledna to~ka treba da se razmisli da li }e se upotrbat liftovi za najgornite katovi koi

mo`at da bidat mnogu skapi, ili }e se pravi kombinacija so liftovi koji odat do odredena viso~ina so dodatni liftovi za ostanatite katovi.

*[ahtot koi sluì za odvod na dim vo slu~aj na poàr, isto taka predstavuva ekonomski faktor. Toj predstavuva kako dopolnitelna investicija, taka i predstavuva kako dopolnitelna investicija, taka i nekorisna katna povr{ina. Toj isto taka go

zgolemuva odnosno go ote`nuva re{avaweto na skali{niot prostor.

Od ekonomska gledna to~ka podobro e da se zgolemi osnovata so cel da se namali viso~inata na objektot i so toa da se izbegne protivpoàren {aht. Pri i so toa da se izbegne protivpoàren {aht. Pri

proektirawe treba da se ima vo predvid deka site {uplini kako vo osnova taka i vo viso~ina vlijaat na ekonomi~nosta na zgradata: povisokite objekti se

poskapi.

*Soodnosot na korisna povr{ina i komunikaciite Na ovie op{ti kriteriumi koi se odnesuvaat na ekonomi~nost na karakteristi~niot se odnesuvaat na ekonomi~nost na karakteristi~niot

kat, trba da se dodade i soodnosot na korisna povr{ina i povr{inata od komunikaciite na katot {to e va`no za site visoki objekti, so isklu~ok na

onie tipovi na stanbeni objekti isfrleni hodnici.

Povr{ini {to ne podle`at na danok od 10 -15% od

vkupnata povr{ina. Kolku e ponizok ovoj procent tolku e poekonomi~na osnovata na tolku e poekonomi~na osnovata na karakteristi~niot kat. Koga vkupnata povr{ina {to

ne podlega na stanarina (hodnici, skali, liftovi) iznesuva >15% od vkupnata povr{ina ne vklu~uvajki gi otvorenite

povr{ini (terasi, lo|ii, balkoni) proektot treba seriozno da se preispita.

PRIMER: vo stanben blok se bara:

Imaj}i go postojano vo predvid ovoj soodnos pome|u korisnata

stanbena povr{ina i povr{inata od komunikaciite {to ne podle`at na stanarina proektantot u{te vo po~etnata faza na proektiraweto }e bide vo sostojba lesno da napravi proverka na povr{inite:

PRIMER: vo stanben blok se bara:

2/3 3.5 sobni stanovi (5 lica) / 78m2

1/3 3 sobni stanovi (4 lica) / 66m2

___________________________________

Na edna sekcija otpa|a:

2 stana po 78m2 = 156m2

1 stan po 66m2 = 66m2

Vkupno neto povr{ina 222m2

Povr{ina {to ne podlega na stanarina

13% od 222m2 = 28m2

Vkupno 250m2

Kako idealno ekonomi~na povr{ina na karakteristi~en kat se zema

1000m2 {to e ustanoveno od praksa. Za dadeniot primer da se dobie idealna ekonomi~na povr{ina e potrebno da se zemat : 4 sekcii (4h250= 1000m2), pri {to katot ima: 8 h 3.5 stanovi

4 h 3 stanovi

Vo kontekstot na proektniot proces treba da se

vodi smetka za uslovi:(se zema model na stanben objekt od 1000m2 na karakteristi~en kat i so viso~ina od 12 katovi)viso~ina od 12 katovi)

ZONIRAWE: da li 1000m2 vo osnova ovozmoùvaat smestuvawe na gabaritot;

USLOVI NA LOKACIJATA: da li objektot od 1000m2 vo osnova i viso~ina od 12 katovi so priblièn gabarit od 15/68m odgovara na lokacijata so obzir na okolinata;

ZAKONSKI USLOVI: da li se dovolni 2 komunikacioni jadra za

horizontalno rastojanie od 30m;

ESTETSKI USLOVI: kakva e proporcijata na volumenot, odnosot na dolìnata sprema viso~inata, kakvo e vlijanieto na ovoj volumen na

sosedniot otvoren prostor i kon izgradenite objekti;

*PODELBA NA STANBENI OBJEKTI SPORED PRISTAP DO STANOT:

Documents

Metodologija Na Proektiranje Visoki Objekti