of 18/18
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PROMET TEHNINA SPECIFIKACIJA ZA JAVNE CESTE TSC 06.713 : 2005 MERITVE GOSTOTE Postopki kontinuiranih površinskih dinaminih meritev Uporaba: ni obvezna Pripravil: Tehnini odbor za pripravo tehninih specifikacij za javne ceste TO 06 Soglasje ministra: Soglasje ministra, pristojnega za promet , je bilo izdano, dne 23.6.2004, pod št. 2641-06/2001/44- 0403. Kljune besede: obmoje cevi, obmoje zasipa, obsip cevi, prekop, stopnienje Objava izdaje: Uradni list RS, št. 41-3080/2005, dne 22.4.2005. Izdajatelj: Tehnino specifikacijo za javne ceste je založila in izdala Direkcija Republike Slovenije za ceste.

Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

  • View
    232

  • Download
    2

Embed Size (px)

Text of Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev

  • REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA PROMET

    TEHNINA SPECIFIKACIJAZA JAVNE CESTE

    TSC 06.713 : 2005

    MERITVE GOSTOTEPostopki kontinuiranih povrinskih

    dinaminih meritev

    Uporaba: ni obvezna

    Pripravil:

    Tehnini odbor za pripravo tehninihspecifikacij za javne ceste TO 06

    Soglasje ministra:

    Soglasje ministra, pristojnega za promet , je biloizdano, dne 23.6.2004, pod t. 2641-06/2001/44-0403.

    Kljune besede:obmoje cevi, obmoje zasipa, obsip cevi, prekop, stopnienje

    Objava izdaje:Uradni list RS, t. 41-3080/2005, dne 22.4.2005.

    Izdajatelj:Tehnino specifikacijo za javne ceste je zaloila in izdala Direkcija Republike Slovenije za ceste.

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 2

    VSEBINA

    1 Predmet tehnine specifikacije........................................................................................................3

    2 Referenna dokumentacija...............................................................................................................3

    3 Pomen izrazov ...................................................................................................................................3

    4 Osnove kontinuiranih meritev .........................................................................................................4

    4.1 Osnove dinaminega zgoevanja.................................................................................44.2 Pogoji za izvajanje meritev .............................................................................................54.3 Vplivi na meritve .............................................................................................................54.3.1 Materiali ..........................................................................................................................54.3.2 Oprema za zgostitev.......................................................................................................64.3.3 Obratovalna stanja bandae...........................................................................................74.3.4 Stanje pripravljene povrine ...........................................................................................7

    5 Oprema za meritve ............................................................................................................................7

    5.1 Merilni/zgoevalni valjar................................................................................................75.2 Merilna oprema...............................................................................................................95.3 Osebje...........................................................................................................................10

    6 Umeritev ......................................................................................................................................10

    6.1 Splono.........................................................................................................................106.2 Preskusno polje ............................................................................................................106.3 Merilni valjar..................................................................................................................116.4 Postopek umerjanja ......................................................................................................116.4.1 Preveritev stanja podlage .............................................................................................116.4.2 Preskusna zgostitev......................................................................................................116.4.3 Preskusi primerjave ......................................................................................................126.4.4 Doloitev soodnosnosti.................................................................................................12

    7 Izvajanje meritev zgoenosti........................................................................................................13

    7.1 Osnove..........................................................................................................................137.2 Merilni prehodi ..............................................................................................................14

    8 Ocena stanja ....................................................................................................................................14

    8.1 Preskusi ........................................................................................................................148.1.1 Notranja kontrola ..........................................................................................................148.1.2 Zunanja kontrola ...........................................................................................................148.2 Vrste preveritev in zahteve ...........................................................................................158.2.1 Stanje zgoenosti........................................................................................................158.2.2 Enakomernost zgoenosti ..........................................................................................158.2.3 Porast zgoenosti .......................................................................................................158.2.4 Manja gradbia..........................................................................................................15

    9 Dokumentiranje meritev .................................................................................................................15

    9.1 Splono.........................................................................................................................159.2 Postopek umeritve na preskusnem polju......................................................................179.3 Postopek meritev na preskusnem odseku....................................................................17

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 3

    1 Predmet tehnine specifikacije

    Tehnina specifikacija za ceste TSC 06.713Meritve gostote Postopki kontinuiranihpovrinskih dinaminih meritev doloa osnoveza kontinuirane dinamine meritve zgoenostivgrajenega materiala na povrini plasti zopremo, nameeno na merilnem valjarju skolesom z jeklenim obroem (bandao).

    Postopek kontinuiranih meritev zgoenosti, kitemelji na hitrih zaporednih dinaminihobremenitvah,

    - omogoa z neposredno vkljuitvijo vpostopek vgrajevanja doloitienakomernost zgoenosti e v fazizgoevanja plasti materiala na celotnipreverjeni povrini (po principu proof-rolling) in na pregleden nain morebitnaslaba mesta (tudi v podlagi), ki pogojujejodoloene dodatne ukrepe,

    - na osnovi predhodne umeritve dinaminihznailnosti za preveritev nartovanegamateriala pa omogoa opredelitev glede nasicer uveljavljene znailne vrednosti zanaknadno tokovno preverjanje kakovosti(moduli deformacije, gostota), ki so osnovaza vrednotenje rezultatov meritev oziromaoceno kakovosti izvrenega dela; zato morabiti zagotovljena podobnost pogojev zakontinuirane meritve zgoenosti na mestupogojene umeritve opreme za meritve in nagradbiu (vrsta materiala, dele vode).

    S kontinuiranimi povrinskimi dinaminimimeritvami zgoenosti (KPDMZ) je tudi mogoeopredeliti pomembne geotehnine znailnostivgrajevanega materiala kot tudi materiala vpodlagi, ki so neposredno odvisne od gostoteoziroma zgoenosti vgrajenega materiala ali kivplivajo na zgoenost materiala.

    Rezultati kontinuiranih povrinskih dinaminihmeritev zgoenosti materiala, vgrajenega vnasipe ter v nevezane in vezane zmesi kamnitihzrn v plasteh vozinih konstrukcij, ugotovljeni zvaljarji z integriranim merilnim sistemom,morajo biti primerno dokumentirani.

    2 Referenna dokumentacija

    Tehnina specifikacija TSC 06.713 jezasnovana na naslednji referenni tehninidokumentaciji:

    Anderegg, R.: Nichtlineare Schwingungen beidynamischen Bodenverdichtern, VDI VerlagGmbH, Dsseldorf 1998

    Anderegg, R., Studer, J.A.: GeregelteVerdichtung und Verdichtungsmessung mitVibrationswalzen auf geschichteten Bden,Technik und Technologie des Verkehrswege-baus, VGE Verlag Glckauf GmbH, Essen 2001

    Floss, R.: Verdichtungstechnik im Erdbau undVerkehrswegebau, Band 1, Bomag, Boppard2001

    Merkblatt ber flchendeckendedynamische Verfahren zur Prfung derVerdichtung im Erdbau, FGSV, Kln 1993

    RVS 8S.02.6 Erdarbeiten, Kontinuierlicherwalzenintegrierter Verdichtungsnachweis,FSV, Wien 1999

    TP BF-StB Technische Prfvorschriften frBoden und Fels im Strassenbau, Teil E2,Flchendeckende dynamische Prfung derVerdichtung, FGSV, Kln 1994

    V tehnino specifikacijo TSC 06.713 so zdatiranimi referencami vkljuena doloila drugihpublikacij. Pozneja dopolnila ali spremembemorajo biti upotevane, e so vkljuene zdopolnilom ali revizijo.

    3 Pomen izrazov

    V tehnini specifikaciji TSC 06.713 uporabljenistrokovni izrazi imajo naslednji pomen:

    Bandaa (bandage, Bandage) je jeklen obro(obodni del) kolesa na valjarju.

    Dinamina merska vrednost (dynamic testresult, dynamischer Messwert) je vrednost,izmerjena z ustrezno dinamino merilnoopremo.

    Dinamini prehod valjarja (dynamic rollerpass, dynamischer Walzenbergang) je prehodvibracijskega valjarja za zgostitev materialain/ali za meritev zgoenosti materiala.

    Globina merjenja (measuring depth,Messtiefe) je globina v tleh pod bandao, dokatere imajo lastnosti in stanje materiala vplivna z valjarjem ugotovljeno dinamino merskovrednost.

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 4

    Globina zgoevanja (compaction depth,Verdichtungstiefe) je globina v tleh podbandao, do katere see uinek zgoevanja zizbranim valjarjem.

    Intitucija (third party, unabhngige Prfstelle)je strokovna organizacija, ki pri gradnji kot tretjastranka izvaja predpisane naloge zunanjekontrole v zvezi s potrjevanjem skladnosti inprevzemanjem gradbenih proizvodov.

    Kontinuirana povrinska dinamina meritevzgoenosti - KDPMZ (continuouscompaction control CCC, Flchendeckendedynamische Verdichtungskontrolle FDVK) jeoznaitev postopka, pri katerem merilni valjar vpasovih prevozi preskuani planum plasti, takoda zajame z meritvami vso povrino.

    Material (material, Material) je skupni naziv zadrobno- in/ali grobozrnate zemljine ter zmesi inmeanice zrn z vezivi v postopku vgrajevanja /zgoevanja.

    Merilni valjar (measuring roller, Messwalze) jez ustreznimi merilnimi napravami opremljenvibracijski valjar, primeren za zgoevanjematerialov in meritve dinaminih merskihvrednosti.

    Merilno kolo valjarja (measuring wheel,Messrad) je kolo z jeklenim obodnim delom(bandao); na osi (nosilnem okvirju) kolesa jepritrjena ekscentrina masa ter merilnikpospekov.

    Posnetek povrine (area plot, Flchenplot) jeraunalniki izpis rezultatov meritev naobravnavani povrini.

    Preskusni odsek (test section, Prffeld) jepovrina, na kateri se s strokovnimi postopki priobiajnih gradbenih in okoljevarstvenih pogojihugotavlja obnaanje gradbenih materialov in/alinaina gradnje, ki lahko odstopa od veljavnihpredpisov in smernic.

    Preskusni prehodi (test crossings,Prffahrten) so merilni prehodi za preskus alidokazilo zahtevanih lastnosti materiala.

    Preskusno polje (test area, Versuchsgelnde)je del gradbia na katerem se glede nazastavljeni cilj s spreminjanjem posameznihparametrov s strokovnimi postopki preskuagradbene materiale, postopke ali nainegradnje.

    Togost (stiffness, Steifigkeit) materiala jeopredeljena kot kolinik najveje sile in najvejedeformacije.

    Zaetni tipski preskus (initial type test,Eignungsprfung) je preskus, s katerim se predredno proizvodnjo ali ob spremembi poreklasestavin in/ali njihovih razmerij ter nainaizdelave preveri in potrdi doseganje zahtevanihlastnosti in primernosti proizvoda zanameravano delo.

    Zgoenost (compaction degree of,Verdichtung) pomeni doseeno gostotovgrajenega materiala, po zakljuenem postopkuzgoevanja.

    4 Osnove kontinuiranih meritev

    4.1 Osnove dinaminega zgoevanja

    Postopek kontinuiranih povrinskih dinaminihmeritev zgoenosti vgrajevanega alivgrajenega materiala je zasnovan namedsebojnem vplivu v nihanje vzbujene jeklenebandae valjarja in materiala pod njo (drobno-ali grobozrnate zemljine, vezane zmesi zrn alimeanice).

    Bandao valjarja vzbudi v nihanje v merilnemkolesu valjarja ekscentrino nameena masa,ki se vrti okoli osi z enakomerno hitrostjo (slika1). Za vzbuditev nihanja sta lahko vvibracijskem valjarju ekscentrino nameenitudi dve ekscentrini masi, ki pa se moratavrteti v nasprotnih smereh (slika 2). Vzbujenonihanje bandae mora biti usmerjeno vodvisnosti od namena postopka zgoevanja.

    Slika 1: Kolo vibracijskega valjarja z izbrano(enako) amplitudo

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 5

    Material, preverjan s postopkom kontinuiranihmeritev zgoenosti z merilnim valjarjem, jepoenostavljeno mogoe privzeti kot homogenpolprostor z doloeno gostoto, doloenimimoduli elastinosti in strinimi moduli terPoissonovim tevilom, ki samostojno ne morezanihati. Nihajoa masa merilnega valjarja napovrini taknega materiala pa lahko ustvarisistem nihanja z lastno frekvenco in resonanco.

    Optimalna frekvenca nihanja je v obmoju imblije toki resonance, ko je mogoe doseinajveje uinke zgoevanja.

    Resonanca nihanja sistema material masamerilnega valjarja je odvisna od duenja, ki jeopredeljeno predvsem

    - s porabljeno energijo za premike zrn vmaterialu,

    - z notranjim trenjem v materialu ter- z valovanji na povrini in v plasti

    zgoevanega materiala.

    Slika 2: Kolo merilnega (vibracijskega) valjarjaz brezstopenjsko premakljivo dvojnoekscentrino pritrjeno maso in njenimiznailnimi legami

    Med zgoevanjem z merilnim valjarjem seenergija gibanja med merilnim kolesom insistemom nihanja valjar / material stalnoizmenjuje. Zaradi duenja porabljeno energijo jetreba nadomestiti s pogonom merilnegavaljarja. Koliino te energije je treba doloiti naosnovi

    - nalene sile F (pritiska) merilnega kolesavaljarja na zgoevani material ter

    - poti nihanja s merilnega kolesa.

    Vrednosti F in s je mogoe doloiti na osnovipospekov, izmerjenih z ustreznim merilnikom,pritrjenim na nosilnem okvirju bandaemerilnega kolesa valjarja, kot funkcijo asa.

    Efektivni prenos energije z merilnega kolesavaljarja v zgoevani material se poveuje znaraanjem togosti podlage, ko se z elastinimpovrinskim in prostorskim valovanjem vnaa (venoti asa) v material ve energije. Istoasnose ustrezno zmanjuje poraba energije zazgoevanje. V primeru prekomernezgoenosti materiala (ali togosti podlage)nastanejo v sistemu subharmonina nihanja, kipogojujejo obasno loitev (dvig) merilnegakolesa valjarja od podlage.

    4.2 Pogoji za izvajanje meritev

    Postopek kontinuiranih povrinskih dinaminihmeritev zgoenosti je primeren za preveritevtrenutne zgoenosti vgrajenih nevezanih invezanih ter recikliranih materialov povsod, kjerje delo mogoe izvajati z vibracijskimi valjarji,material pa ustreza veljavnim zahtevam zauporabo v cestogradnji.

    Planum preskuane plasti materiala mora bitiraven, brez zaznavnih kolesnic, tako dabandaa merilnega valjarja polno nalega. To jetreba zagotoviti tudi pri zgoevanjugrobozrnatih zemljin, ki vsebujejo zrna nad 125mm.

    Drobnozrnate zemljine v preskuani plasti, kivsebujejo nad 15 m.-% zrn velikosti do 0,063mm, morajo biti primerno vlane. Na planumupreskuane plasti pa se voda ne smezadrevati (v luah).

    V izogib prekomernim razlikam med rezultatimeritev zgoenosti mora biti preskuanimaterial imbolj enakomeren (vrsta, delevode). To velja tudi za vse druge pogoje zaizvajanje kontinuiranih povrinskih dinaminihmeritev zgoenosti (podlaga, debelina plasti,merilna oprema).

    4.3 Vplivi na meritve

    4.3.1 Materiali

    Rezultati kontinuiranih povrinskih dinaminihmeritev zgoenosti so neposredno vendar vrazlini meri odvisni od znailnosti vgrajenegamateriala (vrste, vlanosti, zgoenosti),debeline vgrajene plasti in podlage.

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 6

    Velikost zrn in sestava zmesi zrn vplivajo naobseg sprememb med zaporednimi prehodimerilnega valjarja.

    Prekomerni dele vode v vgrajevanemmaterialu predvsem pri drobnozrnatihzemljinah ovira zgoevanje, ki tudi spoveanim tevilom prehodov valjarja niuinkovito.

    Pri materialih, ki vsebujejo manji dele vode, jepraviloma razpoznavna korelacija med modulideformacije in vrednostmi zgoenosti,ugotovljenimi s postopki kontinuiranepovrinske dinamine meritve.

    Neenakomerna sestava materiala v preskuaniplasti pogojuje neenakomerno naleganjebandae in s tem za ovrednotenje zgoenostineuporabne vrednosti.

    Z debelino vgrajevane plasti in ustreznimtevilom slojev materiala se zmanjuje vplivtogosti podlage na vrednosti kontinuiranihpovrinskih dinaminih meritev zgoenosti. Priskupni debelini plasti 1,50 m ali ve vplivpodlage na vrednosti meritev ni ve zaznaven;te so odvisne samo e od lastnostivgrajevanega materiala.

    Togost podlage opredeljuje uinke, ki jim jeizpostavljen vgrajevani material z vzbujenimnihanjem: im veja je togost (im manjapodajnost planuma), tem veji je uinek valjarja:material se samo v manji meri umika nihanjubandae, v njem pa nastopijo velike reakcijskesile. Globina tega uinka je podobnazaznavnemu preoblikovanju podlage podvaljarjem, odvisna pa predvsem od linijskeobremenitve bandae, njene amplitude infrekvence ter od znailnosti vgrajevanegamateriala.

    Vrednosti kontinuiranih povrinskih dinaminihmeritev zgoenosti se lahko po vgraditvimateriala zaradi vplivov prometa, vremena inkonsolidacije spremenijo.

    4.3.2 Oprema za zgostitev

    Osnovna oprema za dinamino zgostitevmateriala so vibracijski in oscilacijski valjarji.

    Vpliv valjarja na meritve je opredeljen znaslednjimi osnovnimi parametri (slika 3):

    - amplitudo (A),- frekvenco (f),- statino linijsko obremenitvijo bandae (F) in- hitrostjo vonje (v).

    Slika 3: Vibracijski valjar z osnovnimiparametri za kontinuirane povrinskedinamine meritve zgoenostimateriala

    Parametri vibracijskega in oscilacijskegavaljarja oziroma bandae se spreminjajo vodvisnosti od odziva materiala, ta pa vodvisnosti od faze v procesu zgoevanja invrste materiala.

    Teoretina amplituda bandae je parametervaljarja oziroma merilnega kolesa, doloen zmaso bandae, maso ekscentra in njenoekscentrinostjo. Velikost amplitude vpliva nauinek zgoevanja, globino meritve, gibanjebandae (obratovalna stanja) in posledino nanivo in raztros dinaminih merskih vrednosti.

    Pri velikih amplitudah so uinki zgoevanja inglobine meritev veje, poveana pa je tudinevarnost drobljenja zrn oziroma rahljanjamateriala v vrhnjem delu plasti in bandaa prejtei k poskakovanju kot pri majhnih amplitudah(t. 4.3.3).

    Vzbujevalna frekvenca mora biti medmeritvami konstantna. Nihanja frekvencevplivajo na potek kontinuiranih povrinskihdinaminih meritev zgoenosti in medmeritvami niso dopustna izven obmoja 2 Hz.

    Tudi statina linijska obremenitev bandae jeparameter valjarja, opredeljen z maso bandaein maso nosilnega okvirja na irino bandae.im veja je statina linijska obremenitevbandae, tem veji je uinek zgoevanja inveja globina meritve; globlja obmoja poveajovpliv na dinamine merske vrednosti.

    Razmerje mas nosilnega okvirja in bandaevpliva na obratovalno stanje bandae, pri emerso valjarji z lahkim nosilnim okvirjem boljnagnjeni k poskakovanju.

    Hitrost vonje pri valjanju mora znaati 2 do 6km/h, med meritvami pa mora biti konstantna(dopustna so nihanja 0,2 km/h). Pri manjihitrosti vonje vibracijskega valjarja zanebandaa prej odskakovati od podlage kot priveji hitrosti.

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 7

    Naeloma morajo biti meritve izvajane samo veni smeri vonje. V izjemnih primerih pa je zamerjenje v obeh smereh vonje trebapredhodno s preskusom ugotoviti, ali serezultati meritev v obeh smereh ne razlikujejo.

    Vse dinamine merske vrednosti, izvrednotenena osnovi pogreznjenja bandae v material, sorelativne, vendar pa (za definiranopodlago/material) temeljijo na meritvahfizikalnih koliin.

    4.3.3 Obratovalna stanja bandae

    Razlino obratovalno stanje bandae znailnovpliva na dinamino mersko vrednost.

    Odvisno od togosti materiala, razlinihparametrov vibracijskega valjarja in hitrostivonje je v nihanje vzbujena bandaa valjarja vrazlinih obratovalnih stanjih.

    Stalen stik ima bandaa valjarja z vgrajevanimmaterialom samo, e je njegova togost majhna.Tedaj je majhna tudi dinamina merskavrednost.

    Zasnova vibracijskih valjarjev pravilomapogojuje, da je bandaa v pretenh primerihtogosti materiala med zgoevanjem nekolikoprivzdigovana (dinamini del reakcijemateriala v podlagi presega statino teobandae). Z naraanjem togosti materiala sepoveuje tudi dinamina merska vrednost.Obratovalno stanje stika in privzdignjenebandae je treba obravnavati kot normalno.Prehod dinaminih merskih vrednosti iz enega vdrugo je zvezen.

    Obratovalno stanje s poskakovanjem bandaenastopi pri veliki togosti (prekomernizgoenosti) materiala. Prepreiti ga je trebapredvsem z izbiro manje amplitude in/ali vejehitrosti vonje. Za prehod obratovalnega stanjabandae iz privzdigovanja do poskakovanja jeznailno zmanjanje dinaminih merskihvrednosti, ki pa se z nadaljnjim naraanjemtogosti materiala postopoma zopet poveujejo.Zato je treba to obratovalno stanje v sklopukontinuiranih povrinskih dinaminih meritevzgoenosti tudi ustrezno upotevati.Razpoznavno je zaradi poveanega uinkatresenja in bobnenja.

    Pri izredno togih materialih in istoasnoneugodnih parametrih vibracijskega valjarja termajhni hitrosti vonje lahko nastopitaobratovalni stanji nihanje (bandaa izmenino

    udarja na levi in desni strani) in kaos (valjarja nimogoe krmiliti v smeri). Ti obratovalni stanjibandae je treba takoj prekiniti, morebitnedinamine merske vrednosti pa izloiti izzapisa.

    4.3.4 Stanje pripravljene povrine

    Kontinuirane povrinske dinamine meritvezgoenosti je v osnovi mogoe izvajati povsod,kjer je glede na nagib planuma mogoeuporabiti za meritve usposobljeni vibracijskiali oscilacijski valjar. Praviloma je pri vzdolnihin prenih nagibih, vejih od 5 %, vpliv nadinamine merske vrednosti e zaznaven, zatoje treba dosledno upotevati primernoprilagojeno shemo valjanja.

    V ostrih krivinah kontinuirane povrinskedinamine meritve zgoenosti niso primerne.

    Pri meritvah zgoevanja je tudi trebaupotevati pomemben vpliv

    - mesta meritev na planumu, tj. na robu ali vsredini in

    - viino nasipa ter nagib breine

    na dinamine merske vrednosti.

    5 Oprema za meritve

    Potrebna oprema za kontinuirane povrinskedinamine meritve zgoenosti je

    - merilni/zgoevalni valjar in- merilna oprema.

    Za celovit postopek pa je potrebno dobrousposobljeno osebje.

    5.1 Merilni/zgoevalni valjar

    Za kontinuirane povrinske dinamine meritvezgoenosti sta v praksi uveljavljeni dveznailni osnovni vrsti valjarjev:

    - s konstantnimi parametri in- s spremenljivimi parametri, tkim.

    inteligentni valjarji.

    Pri inteligentnih valjarjih z elektronskim merilnimin krmilnim sistemom se parametri frekvenca,amplituda in hitrost valjarja nastavijosamodejno, odvisno od vrste in stanjavgrajevanega materiala. Samodejna nastavitevtemelji na kriteriju, po katerem se v trenutku, ko

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 8

    je doseena izbrana dinamina merskavrednost (npr. togost podlage) oziroma konastopi obratovalno stanje poskakovanjebandae (tj. stanje, ko je preseeno linearnoelastino obnaanje vgrajevanega materiala),spremeni nain vzbujanja nihanja, tako da sebandaa vrne v obratovalno stanje stikaoziroma privzdigovanje, tj. v obmojeuinkovitega zgoevanja. S tem jezagotovljeno, da je v vsakem trenutku vpeljanav zgoevani material najveja mona energijabrez kodljivih posledic za material in merilnokolo.

    Osnovni pogoj za uporabo merilnega valjarja zakontinuirane povrinske dinamine meritvezgoenosti je brezhibno stanje merilnegakolesa. To velja tudi za vse preostale naprave,potrebne za zagotovitev pogojenih parametrovv asu meritev zgoenosti, tj. frekvence,hitrosti vonje in amplitude.

    Za doloanje dinaminih merskih vrednostipotrebni merilnik pospekov mora biti ponavodilih proizvajalca pritrjen na nosilni okvirbandae (slika 4).

    Slika 4: Merilni (vibracijski) valjar zakontinuirane povrinske dinaminemeritve zgoenosti materiala

    Za krmiljenje poteka zgoevanja materialamora biti valjaristu neprekinjeno zagotovljenamonost nastavitve in spremljanja pogojenihparametrov na ustreznih kazalnikih aliregistriranih napravah (slike 5, 6 in 7).

    Slika 5: Shema kazalnikov osnovnihparametrov na merilnem valjarju zakontinuirane povrinske dinaminemeritve zgoenosti materiala

    Slika 6: Vrtljivo stikalo za nastavitev osnovnihparametrov za kontinuiranepovrinske dinamine meritvezgoenosti materiala

    km - opredeljena spodnja mejnadinamina merska vrednost (togosti)vgrajenega materiala

    Ts,z - spodnja/zgornja mejna temperaturaza zgoanje z vibracijskim valjarjem(obmoje 0 do 200 C)

    % - lega ekscentrine mase (obmoje 0do 100 % : A = 0,62 mm)

    f - frekvenca (obmoje 25 do 50 Hz;opredeljena ali dejanska)

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 9

    Slika 7: Analogni kazalniki osnovnihparametrov na merilnem valjarju zaspremljanje poteka kontinuiranegapovrinskega dinaminega zgoe-vanja materiala

    Najbolj primerni za kontinuirane povrinskedinamine meritve zgoenosti so vibracijskivaljarji, ki imajo pogonska kolesa spnevmatikami, ker je pri njih v najveji merimogoe zagotoviti enakomerno hitrost vonje,poleg tega so pa tudi zelo gibljivi in lahkopremagujejo veje vzpone ter zgostijo tudi sipkimaterial. Za meritve zgoenosti so primernitudi vleeni in kombinirani valjarji, e sevzdruje enakomerna hitrost vonje in jezagotovljen zapis, tako da je merilno mestoopredeljeno. Tandem vibracijski valjarji z dvemagladkima jeklenima bandaama so manjprimerni za kontinuirane povrinske dinaminemeritve zgoenosti, ker v doloenih pogojihmeritev (npr. na vzponih) kolesa nekontroliranozdrsavajo, hitrosti vonje ni mogoe primernoopredeliti in zato tudi dinaminih merskihvrednosti oziroma merilnih mest ni mogoenatanno opredeliti.

    Statinih valjarjev in vibracijskih ali oscilacijskihvaljarjev med statinim obratovanjem (zizkljuenim vzbujanjem nihanja vibracijo) zakontinuirane povrinske dinamine meritvezgoenosti ni mogoe uporabiti.

    Med kontinuiranimi povrinskimi dinaminimimeritvami zgoenosti mora biti frekvencavzbujanja nihanja bandae znotrajopredeljenega obmoja, enako tudi hitrostvonje valjarja.

    Nihanje bandae mora biti ponovljivo. enastanejo motnje zaradi vplivov valjarja (npr.pokodovanih leajev, neuravnoteenebandae), jih je treba odpraviti ali pa zamenjativaljar.

    5.2 Merilna oprema

    Merilna oprema za kontinuirane povrinskedinamine meritve zgoenosti mora omogoatikontinuirano registriranje obnaanja nihajnegasistema bandaa / podlaga, ki je usmerjevano zobsegom izmenjave energije med bandao inpodlago. Z dvakratnim integriranjem pospekabandae, izmerjenega z na nosilni okvirbandae pritrjenim pospekomerom, moramerilna oprema izvrednotiti amplitudo posedkabandae in dinamino mersko vrednost.

    Opremo za kontinuirane povrinske dinaminemeritve zgoenosti sestavljajo naslednje medseboj ustrezno povezane merilne enote:

    - pospekomer,- sprejemna enota za merske vrednosti

    pospekov bandae,- procesor za izraunavanje dinaminih

    merskih vrednosti (parametrov),- kazalniki za tekoe prikazovanje merskih

    vrednosti strojniku valjaristu, npr. zaslon,analogna ura, tiskalnik s trakom,

    - spominska enota za shranjenje merskihvrednosti, tako da so na razpolago zapozneje izvrednotenje,

    - sprejemnik za opredelitev lokacij dinaminihmerskih vrednosti na merjenem pasuvaljanja oziroma sistem pozicioniranja.

    Zmogljivosti v praksi e uveljavljene merilneopreme za meritve dinaminih merskihvrednosti (omegameter, terrameter,portancemeter ter sistema BCM in ACE)odraajo razvojne stopnje postopkov meritev.

    Z navedeno merilno opremo, ki mora biti predprietkom kontinuiranih povrinskih dinaminihmeritev zgoenosti preskuena, mora bitizagotovljeno zanesljivo in pred morebitnimiposegi zavarovano merjenje in registriranjehitrosti vonje valjarja med meritvami,frekvence, izbrane teoretine vrednostiamplitude in dinaminih merskih vrednosti ternjihovo lociranje kot tudi nastanekobratovalnega stanja poskakovanja bandae.

    Oprema za kontinuirane povrinske dinaminemeritve zgoevanja pa mora poleg navedenihustrezati e nekaj zahtevam.

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 10

    - Merilna oprema mora biti takna, da jo jemogoe vgraditi na obiajne vrstevibracijskih ali oscilacijskih valjarjev.

    - Merilna oprema mora biti raunalnikokompatibilna in omogoati takojnjeshranjevanje podatkov ter njihovo naknadnoizvrednotenje.

    - Vsaki posamezni merski vrednosti morajobiti dololjive koordinate, zato je trebamerilni valjar natanno voditi.

    - Omogoen mora biti vnos potrebnihparametrov valjarja in registrirano njihovoupotevanje.

    - Merilna oprema mora omogoati pregledenprikaz zahtevanih vrednosti in jih strojniku valjaristu neposredno prikazovati.

    - Hitrost vonje valjarja mora biti medizvajanjem meritev merjena in registrirana.

    - Obratovalno stanje poskakovanja bandaeje treba prikazati in glede na poloajregistrirati.

    - Navedeni registrirani podatki omogoajonatannejo analizo morebitnih poznejihpokodb in ustrezno popravilo.

    Rezultati meritev, ki so bili ugotovljeni na istempasu valjanja neposredno zaporedoma, morajokazati podoben potek (znailne vrednosti prizaporednih prehodih valjarja morajo biti naistem mestu). V nasprotnem primeru je treba napreskusnem polju dokazati ponovljivost zasistem material valjar merilna oprema zdano amplitudo, frekvenco in hitrostjo vonjevaljarja. Za navedeno preveritev ponovljivostirezultatov meritev mora biti preskusni odsekdolg priblino 100 m, znailnosti podlage pa pomonosti neenakomerne. S po dvemazaporednima merilnima prehodoma valjarja visto smer z vonjo naprej, vmes pa samo sstatino obremenitvijo, je treba ugotoviti, ali jepotek znailnih rezultatov meritev podoben.Vrednosti lahko varirajo predvsem zaradi zvaljanjem pogojene veje zgoenosti materialaali pa zaradi drobljenja zrn in rahljanja materialav vrhnjem delu plasti.

    Za kontinuirane povrinske dinamine meritvezgoenosti je mogoe uporabiti razlinevaljarje z enako merilno opremo in enakevaljarje z razlino merilno opremo. V obehnavedenih primerih je pri enakem obratovalnemstanju bandae potek rezultatov meritevpodoben, razlikujejo pa se ravni.

    5.3 Osebje

    Vse osebe, ki sodelujejo pri kontinuiranihpovrinskih dinaminih meritvah zgoenosti(valjaristi, vodje in nadzor del), morajo biti v

    mejah svojih delovnih nalog dobro seznanjenes postopkom meritev, njegovo uporabo inizvrednotenjem.

    6 Umeritev

    6.1 Splono

    Umerjanje v sklopu preskusnega zgoevanjapredstavlja preveritev primernosti izbranegamateriala in vibracijskega valjarja. Namenumerjanja je na osnovi poteka zgoevanjadoloiti nadaljnji postopek, ki bo ob upotevanjugospodarnosti omogoil v pogledu kakovostioptimalne rezultate.

    Umerjanje je namenjeno prireditvi dinaminihmerskih vrednosti tistim vrednostim, ki soopredeljene v uveljavljeni tehnini regulativi zapreverjanje in prevzem del (meritve gostote zizotopsko sondo, meritve deformacijskihmodulov s krono obremenilno ploo).Umerjanje je s tem del preskusov kakovosti obprevzemu del, zato ga mora izvajati za notranjoin/ali zunanjo kontrolo del pooblaenaintitucija.

    Celotno opremo za kontinuirane povrinskedinamine meritve zgoenosti in izvedbo morazagotoviti izvajalec del.

    6.2 Preskusno polje

    Umerjanje celotne opreme za meritve v sklopupreskusa kontinuiranih povrinskih dinaminihmeritev zgoenosti mora biti izvedeno napreskusnem polju v sklopu gradbenih del nazadevnem odseku gradbia.

    Preskusno polje mora imeti v povpreju vseznailnosti stanja za celotno nartovano delo.

    Preskusno polje mora biti dolgo priblino 100m, iroko pa priblino 10 m (odvisno od irinekrone nasipa). Odvisno od irine bandaemerilnega valjarja je treba razdeliti preskusnopolje na pasove, ki se smejo prekrivati najvedo 10 % irine bandae.

    Podlaga za preskusno polje mora biti dovoljnosilna in imbolj enakomerna. Obmoja zrazlono manjo in vejo nosilnostjo je trebaizloiti in obravnavati posebej.

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 11

    Vsako preskusno polje je treba razdeliti na vsaj3 podobno dolge odseke in jih zaporedoma

    - malo zgostiti z enim merilnim prehodom,- srednje zgostiti z dvema do tremi

    zgoevalnimi in enim merilnim prehodom innato

    - zelo zgostiti, za kar je potrebno zgoevalneprehode ponavljati, dokler je zaznavnopoveanje zgoenosti, nato pa izvriti enmerilni prehod.

    Na ta nain je mogoe zagotoviti znailnevrednosti v irokem obmoju.

    Dinamine merske vrednosti, ugotovljene obrobovih preskusnega polja (zunanjih pasovihvaljanja), je treba iz vrednotenja za umerjanjeizloiti.

    6.3 Merilni valjar

    Umerjanje merilnega valjarja je predvsemnamenjeno doloitvi zveze med dinaminimimerskimi vrednostmi in statinimi vrednostmi, toje deformacijskimi moduli oziroma stopnjamizgoenosti.

    S tem je zagotovljena monost,

    - da se za s pogodbenimi doloili pogojenevrednosti kakovosti (pravilomadeformacijske module Ev in stopnjezgoenosti) doloi minimalna dinaminamerska vrednost za zadevno delo in

    - da se na osnovi z merilnim valjarjemizmerjenih dinaminih merskih vrednostilahko sklepa o vrednostih deformacijskihmodulov Ev in stopenj zgoenosti.

    Merilni valjar za kontinuirane povrinskedinamine meritve zgoenosti je treba izbratipredvsem na osnovi izkuenj pri podobnemzgoevanju materiala in debelin slojev.Upotevati pa je potrebno tudi parametrevaljarja, to je skupno maso, statino linijskoobremenitev bandae, frekvence, amplitude inhitrost vonje valjarja. Dodatni kriterij zaodloanje pa je eljena globina meritev, ki jo jemogoe opredeliti z amplitudo in frekvencobandae.

    Ker obratovalno stanje poskakovanje bandaezapleta umerjanje in presojo dinaminihmerskih vrednosti, je treba pri izbiri merilnegavaljarja upotevati tudi ta dejavnik.

    6.4 Postopek umerjanja

    Vse pomembne podatke, ki lahko vplivajo nadinamine merske vrednosti, je treba zabeleiti.

    6.4.1 Preveritev stanja podlage

    Po prvem pasu valjanja je treba na e zgoeniplasti materiala na preskusnem polju izvriti zvonjo naprej merilni prehod in se po istempasu vrniti s statino obremenitvijo. Postopek jetreba izvesti dvakrat in ga ponoviti na vsakempasu valjanja.

    e dinamina merska vrednost enega prehodavaljarja bistveno odstopa od drugih, je treba es tremi prehodi valjarja preveriti, e je na tempasu zgoenost e mogoe poveati.Nadaljnje preskuanje je treba prekiniti, rezultatpreskusa pa je osnova za nadaljnje ukrepe(npr. preiskavo materiala).

    e pri prehodu merilnega valjarja nastopiobratovalno stanje poskakovanje bandae, jetreba obdrati izbrane parametre valjanja innadaljevati z meritvami.

    Na preskusnem polju je treba neposredno pomerilnih prehodih izvesti na mestih z majhnimi,srednjimi in velikimi dinaminimi merskimivrednostmi meritve deformacijskih modulov Ev2.

    e je med merilnimi prehodi nastopiloobratovalno stanje poskakovanje bandae, jetreba izvesti meritve deformacijskih modulov Ev2tudi na tistih mestih.

    6.4.2 Preskusna zgostitev

    S kontinuiranimi povrinskimi dinaminimimeritvami zgoenosti je treba v danih pogojihna preskusnem polju doloiti

    - debelino plasti materiala ter- nain in tevilo prehodov merilnega valjarja

    in- optimalni potek zgoevanja

    do zahtevane zgoenosti vgrajevanegamateriala.

    Pri tem je treba upotevati razline amplitude intevilo statinih prehodov merilnega valjarja, zamerilne prehode pa amplitudo, frekvenco inhitrost vonje valjarja.

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 12

    Material, ki bo vgrajevan, je treba na preskus-nem polju razprostreti v izbrani debelini plasti.

    Na prvem pasu valjanja je treba izvesti z vonjonaprej merilni prehod (ki je dejanskozgoevalni prehod), z vzvratno vonjo poistem pasu pa statini prehod. Ta postopek jetreba ponavljati toliko asa, da poveanjedinamine merske vrednosti ni ve zaznavno.Enak mora biti potek preskusa tudi na vsehdrugih pasovih valjanja.

    e med merilnimi prehodi nastopi v veji meriobratovalno stanje poskakovanje bandae, jetreba postopek prekiniti in ponoviti merilneprehode z manjo amplitudo in/ali z vejohitrostjo vonje valjarja. e poskakovanjebandae tudi potem e ne preneha, je trebaizvesti dodatno umeritev za takno obratovalnostanje ali pa uporabiti primeren valjar. Vendarpa je nujno potrebno, da ostanejo nazadnjeizbrani parametri valjanja enaki za vse nadaljnjemerilne prehode. Pri tem je treba upotevati, damorajo biti vsi z druganimi parametri valjanjaizmerjeni pasovi valjanja najmanj enkratizmerjeni z nazadnje izbranimi parametrivaljanja. V naslednjih treh dneh je treba navsakem pasu valjanja izvesti po en dodatenmerilni prehod.

    Neposredno po merilnih prehodih, ki so biliizvreni z nazadnje izbranimi parametri valjanja,je treba izvesti skupaj 18 meritev vrednosti Ev2na po estih merilnih mestih z majhnimi,srednjimi in velikimi dinaminimi merskimivrednostmi, vendar le na mestih, kjerobratovalno stanje poskakovanje drenae ninastopilo. Merilna mesta je treba tako izbrati, daje pokrito im ire obmoje dinaminih merskihvrednosti.

    6.4.3 Preskusi primerjave

    Sklop valjar material merilna oprema tvoriznailno enoto, ki jo je v doloenih pogojih trebaumeriti z uveljavljenimi postopki preskusov (t.5.2).

    Naeloma je mogoe dinamine merskevrednosti prirediti vsem vrstam rezultatovuveljavljenih postopkov preskusov.

    Soodnosnost med dinaminimi merskimivrednostmi in vrednostmi deformacijskihmodulov Ev2, ugotovljenimi s statinoobremenitvijo krone merilne ploe, je gledena vrednosti deformacijskih modulov Ev1nekoliko slaba, vendar pa zadovoljiva.Problematina pa je soodnosnost med

    dinaminimi merskimi vrednostmi in vrednostmimeritev gostote z izotopskimi sondami.

    Da ne bi prilo do prekomernih odstopanj pridoloanju soodnosnosti, je potrebna primeritvah s krono obremenilno ploo (po TSC06.720) posebna pazljivost glede ravnosti,premoenosti in razrahljanosti povrine ter uje-manja merilnih mest valjarja in merilne ploe.

    Pri preskusih primerjave pa je treba upotevati,da se doseg kontinuirane povrinske dinaminemeritve zgoenosti v globino razlikuje odstatino obremenjene krone merilne ploe.

    6.4.4 Doloitev soodnosnosti

    Soodnosnost dinaminih merskih vrednosti invrednosti deformacijskih modulov Ev2 je trebadoloiti na osnovi linearne regresije, prikazatipa v grafini obliki.

    Na osnovah izvrednotenih odvisnosti

    - dinaminih merskih vrednosti od vrednostiEv2 (y1) in

    - vrednosti Ev2 od dinaminih merskihvrednosti (y2)

    sta opredeljeni dve razlini regresijski premici(y1 in y2), ki se v teiu raztroenih vrednosti xin y (koordinatah x in y ) sekata. Zaopredelitev soodnosnosti je treba doloitisrednjo premico (slika 8).

    Regresijski premici sta opredeljeni z enabama:

    y1 = K1 x + d1y2 = K2 x + d2

    kjer je nagib premic K

    K1 = Sxy/Sxx ( ) nyxxySxy =

    K2 = Syy/Sxy ( ) nxxSxx 22 =

    ( ) nyySyy 22 =

    in seia premic z ordinato

    xKyd 11 = ( ) nyy =

    xKyd 22 = ( ) nxx =

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 13

    Slika 8: Doloitev soodnosnosti dinaminih merskih vrednosti in vrednosti deformacijskih modulovEv2 z linearno regresijo

    Nagib srednje premice v seiu regresijskihpremic je opredeljen z enabo:

    +=2

    arctanarctantan 21

    KKKo

    in seie z ordinato

    xKyd oo =

    Srednja premica dinaminih merskih vrednostije opredeljena z enabo:

    oo dxKy +=

    Kolinik korelacije r, ki mora znaati 0,7, jeopredeljen za vse tri premice z enabo:

    yyxxxy sssr =

    Spodnja mejna vrednost dinamine merskevrednosti mora biti v soodvisnosti z 0,95 Ev2,srednja vrednost z 1,05 Ev2, skrajna spodnjamejna vrednost z 0,8 Ev2 in zgornja mejnavrednost z 1,5 Ev2.

    Ugotovljene soodvisnosti veljajo samo zapreskuen sklop valjar material hitrostvonje valjarja.

    Soodnosnost med deformacijskimi moduli indinamino mersko vrednostjo km togostjomateriala je informativno opredeljena z enabo:

    [ ] [ ] [ ]mmMNkmMNM mE1

    /7,0/ 2 =

    mv kE 2,22

    7 Izvajanje meritev zgoenosti

    7.1 Osnove

    Uporaba postopka kontinuiranih povrinskihdinaminih meritev zgoenosti omogoapovrinsko preskuanje kakovosti, ki jevkljueno v delovni postopek.

    V sklopu tega postopka je potrebno razvrstitipotek preskuanja na povrini, kjer jenartovano zgoevanje oziroma vgraditevmateriala.

    Celotno povrino je treba razdeliti naizvedbeno-tehnino primerne preskusneodseke, ki morajo zajeti vso povrino, vendarpa se ne smejo prekrivati; preskusne odseke zanotranjo kontrolo kakovosti morata pravilomadoloiti izvajalec del in intitucija skupaj,velikost teh odsekov ter dolina in irina pasovvaljanja pa mora biti podobna kot pripreskusnem polju.

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 14

    Med merilno vonjo na pasu valjanja se moravaljar na osnovi opredeljene sheme valjanjapremikati naprej; vzvratna vonja mora biti sstatino obremenitvijo bandae; ele ko jepotek meritev na enem pasu valjanja zakljuen,se valjar prestavi na naslednji pas valjanja.

    Uporabnost postopka kontinuiranih povrinskihdinaminih meritev zgoenosti je odvisnapredvsem od monosti upotevanja dejanskihvplivov podlage na rezultate meritev.

    7.2 Merilni prehodi

    Prehodi merilnega valjarja, namenjeni zazgoevanje razprostrtega materiala, morajobiti v osnovi izvreni, kot je opredeljeno v t. 6za preskusno polje.

    Kot merilni prehodi valjarja so opredeljeni tisti,pri katerih so dinamine merske vrednostiustrezno dokumentirane. Parametri merilnihvaljarjev, opredeljeni v sklopu umerjanja (t. 6),morajo biti upotevani pri vseh merilnihprehodih.

    Merilni prehodi so osnova za ovrednotenjestanja v sklopu notranje in zunanje kontrolezgoenosti materiala.

    Da bi bilo zagotovljeno v delovni postopek vklju-eno preverjanje zgoenosti materiala, morajobiti vsi merilni prehodi, tudi zgoevalni prehodi.

    Pri nasipih je treba smer merilnega prehodavaljarja za meritev zunanjih pasov valjanja takodoloiti, da je na osi bandae pritrjeni merilnikpospekov na notranji strani nasipa. Dinaminemerske vrednosti, izmerjene v obratovalnemstanju poskakovanja bandae, morajo bitisamodejno izloene.

    Vibracijski in oscilacijski valjarji lahko ima medmerilnimi prehodi tudi manjo amplitudo nihanjain vejo hitrost vonje, kar pa je treba zustreznim preskusom predhodno preveritioziroma dokazati.

    8 Ocena stanja

    8.1 Preskusi

    8.1.1 Notranja kontrola

    Kontinuirane dinamine meritve zgoenostimateriala omogoajo v sklopu notranje kontroleizvajanja del

    - zagotoviti z usklajevanjem amplitude infrekvence bandae merilnega / zgoeval-nega valjarja- prilagoditev energije (sile) zgoevanja

    materiala in- optimalni uinek zgoevanja,

    - na osnovi ugotovljenih dinaminih merskihvrednosti- enakomerno zgoenost materiala in- kontrolo zgoenosti na vsej obravnavani

    povrini,- optimiranje hitrosti vonje valjarja in s tem

    idealne razmake med vnaanjem energije(udarci) ter

    - prilagoditev zgoevanja temperaturi,- pogojeni za vrsto asfaltne zmesi,- pri prekoraitvi spodnje ali zgornje mejne

    vrednosti pa v izogib pokodbamsamodejno vkljuitev statinegazgoevanja.

    Preskusi notranje kontrole merilni prehodivaljarja so dejavnosti in stroek izvajalca del,namenjene obvladovanju in ugotavljanjuskladnosti izvedene zgostitve z zahtevami vpogodbi. V primeru, da po naroilu izvajalca delizvri oceno dinaminih merskih vrednostiintitucija, je mogoe ustrezne rezultate,ugotovljene pri merilnih prehodih, privzeti voceno v sklopu zunanje kontrole.

    8.1.2 Zunanja kontrola

    Preskusi v sklopu zunanje kontrole sonamenjeni nadzoru, ali so pri izvedenih delihupotevane s pogodbenimi doloili opredeljenezahteve za kakovost, in potrditvi skladnosti.Rezultati teh preskusov so osnova za prevzemin obraun del.

    Zunanjo kontrolo mora zagotoviti naronik, takoda je ob upotevanju stanja preskusvkljuen v delovni postopek.

    Doloitev mejnih dinaminih merskih vrednosti,opredeljeno v t. 6, in oceno izmerjenihdinaminih merskih vrednosti, ki bo osnova zazunanjo kontrolo, mora dati intitucija.

    Za prevzem del potrebne zgoevalne prehodevibracijskega in oscilacijskega valjarja inmerilne prehode mora po navodilih intitucijeizvesti izvajalec del, ki mora zagotoviti merilnivaljar, merilno opremo in usposobljenegavaljarista.

    Obratovalno stanje poskakovanje bandae jetreba obravnavati loeno od stanja stik inprivzdigovana bandaa.

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 15

    V primeru, da zahtevana zgoenost na ve koteni polovici pasu valjanja ni doseena, je trebameritve zgoenosti ponoviti na celotni dolinipreskusnega odseka, potem ko so bili izvedeniprimerni tehnini ukrepi za zagotovitevzahtevanih vrednosti.

    8.2 Vrste preveritev in zahteve

    8.2.1 Stanje zgoenosti

    - Povprena dinamina merska vrednostenega prehoda merilnega valjarja ne smebiti veja od srednje vrednosti, doloene pot. 6.4.4.

    - e je izmerjena spodnja dinamina merskavrednost enega prehoda merilnega valjarjaenaka ali veja od opredeljene spodnjemejne vrednosti, je treba enakomernostzgoenosti ovrednotiti po t. 8.2.2, 1. odst.

    - Izmerjene dinamine merske vrednosti solahko pri enem prehodu merilnega valjarjamanje od opredeljene spodnje mejnevrednosti najve na 10 % doline pasuvaljanja, vendar pa izmerjena dinaminamerska vrednost ne sme biti manja od 80%opredeljene spodnje mejne vrednosti (tj.skrajne spodnje mejne vrednosti). Vtaknem primeru majhnega odstopanja odopredeljene spodnje mejne vrednosti jetreba enakomernost zgoenosti ovrednotitipo t. 8.2.2, 2. odst.

    V primeru dokazane nedvoumne zveze meddrobljenjem zrn ali zrahljanjem materiala indinaminimi merskimi vrednostmi je lahkougotovljena tudi absolutno najveja dinaminamerska vrednost.

    8.2.2 Enakomernost zgoenosti (slika 8)

    - Ugotovljeno procentualno standardno odsto-panje vrednosti zgoenosti materiala (gledena srednjo vrednost) ne sme biti v sklopuenega merilnega prehoda veje od 20 %.

    - Izmerjena najveja dinamina merskavrednost zgoenosti materiala ne sme biti vsklopu enega merilnega prehoda veja odzgornje mejne vrednosti, ki je opredeljena s150 % spodnje mejne vrednosti.

    8.2.3 Porast zgoenosti

    - e je srednja dinamina merska vrednostenega merilnega prehoda za ve kot 5 %veja od srednje vrednosti neposrednegapredhodnega prehoda na istem pasu

    valjanja, je treba merilne prehode ponavljatitoliko asa, da poveanje srednje vrednosti(vsakokrat ovrednoteno glede na predhodnomerilno vonjo) ne znaa ve kot 5 %.

    V primeru, e se srednja dinamina merskavrednost pri dveh zaporednih merilnih vonjahzmanja, je treba valjanje prekiniti. Vendar pa jetreba ugotoviti zvezo med zmanjanjemdinaminih merskih vrednosti in zrahljanjemmateriala oziroma drobljenjem zrn.

    8.2.4 Manja gradbia

    Na manjih gradbiih in povsod, kjer zaradigospodarskih in/ali tehninih razlogov(premajhen prostor, delo pod prometom idr.)umeritev po t. 6 ne bi bila smiselna, je trebauporabiti naslednji postopek:

    - zgoevanje z merilnim valjarjem je trebaizvajati toliko asa, da porast zgoenosti nive zaznaven,

    - na najibkejem mestu je treba izmeritistatini deformacijski modul Ev2,

    - e izmerjena vrednost Ev2 ustreza zahtevamza obravnavano povrino, je mogoe zvgrajevanjem naslednje plasti nadaljevati,

    - e izmerjena vrednost Ev2 ne ustrezazahtevam, jo je treba z dodatnimi ukrepizagotoviti (npr. z dodatnim valjanjem,zamenjavo materiala idr.).

    9 Dokumentiranje meritev

    9.1 Splono

    Za vsak preskus, izveden po postopkukontinuirane povrinske dinamine meritvezgoenosti, je treba v primeren obrazec vpisatiza preskusno polje in za vsak preskusni odsek

    - razpoznavne podatke o preskusnemodseku: stacionao, koordinate, irino,razvrstitev na odseku, vrsto materiala,debelino plasti,

    - podatke o opremi: maso valjarja, irino inlinijsko obremenitev bandae terfrekvenco, amplitudo in hitrost vonjevaljarja,

    - datum meritev in vremenske pogoje ter- morebitne preostale pomembne podatke.

    Za rezultate meritev po postopku kontinuiranepovrinske dinamine meritve zgoenosti, tj.dinamine merske vrednosti, pa je pravilomatreba zagotoviti

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 16

    - tekoe prikazovanje strojniku valjaristu,- registriranje v obliki izrisa za pas valjanja

    (slika 9), za merjeno povrino (slika 10) alipodobni obliki in

    - shranjenje v spominski enoti.

    Slika 9: Primer izrisa registracije dinaminih merskih vrednosti km (togosti materiala v podlagi) zapas valjanja kontinuirane povrinske dinamine meritve zgoenosti materiala

    Slika 10: Primer izrisa registracijedinaminih merskih vrednosti zamerjeno povrino v pasovih valjanjapo postopku kontinuirane povrinskedinamine meritve zgoenostimateriala

    Primer:

    Parametri valjarja: masa 10600 kgirina bandae 2,11 mfrekvenca 28 Hzamplituda 0,8 mmhitrost vonje valjarja 3,6 km/h

    Zapisi v spominski enoti:frekvence: srednja 27,9 Hz spodnja mejna 27,6 Hz zgornja mejna 28,1 Hzhitrosti vonje: srednja 3,6 km/h najmanja 3,4 km/h najveja 3,7 km/hdolina preskusnega odseka 119,8 m

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 17

    9.2 Postopek umeritve na preskusnempolju

    Po postopku umeritve na preskusnem polju jetreba registrirati

    - shemo valjanja,- za vsak pas valjanja zaporednost in tevilo

    zgoevalnih prehodov in merilnih prehodovvaljarja,

    - vsako spremembo amplitude in/ali hitrostivonje valjarja (z utemeljitvijo) ter

    - primerjalne preskuse (stacionao, uravnanjez vsakokratno merilno vonjo).

    9.3 Postopek meritev na preskusnemodseku

    Poleg osnovnih podatkov, navedenih v t. 9.1,je treba z merilno opremo samodejno registriratiza vsak merilni prehod valjarja

    - srednjo ter spodnjo in zgornjo mejnovrednost dinaminih merskih vrednosti terprocentualno standardno odstopanje (gledena srednjo vrednost),

    - izbrano amplitudo,

    - spodnjo in zgornjo mejno vrednost tersrednjo vrednost frekvenc, vkljuno obmojeodstopanja izven mejnih vrednosti,

    - spodnjo in zgornjo mejno vrednost tersrednjo vrednost hitrosti vonje valjarja,vkljuno obmoje odstopanja izven mejnihvrednosti.

    Za vsak pas valjanja na preskusnem odseku jetreba vsak dan zagotoviti pregleden prikazzgoenosti (posnetek povrine), ugotovljenepri zadnjem prehodu merilnega valjarja, zoznaenimi mejnimi vrednostmi in srednjovrednostjo.

    Ljubljana, 4.4.2005

  • TSC 06.713 : 2005

    Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste 18