63
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA OCENJEVANJE DONOSNOSTI INVESTICIJSKIH PROJETKOV V PODJETJU GRAMMER D.O.O. FRANC HARNIK Maribor, oktober 2004

PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

  • Upload
    others

  • View
    11

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA OCENJEVANJE DONOSNOSTI

INVESTICIJSKIH PROJETKOV V PODJETJU GRAMMER D.O.O.

FRANC HARNIK

Maribor, oktober 2004

Page 2: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA OCENJEVANJE DONOSNOSTI

INVESTICIJSKIH PROJEKTOV V PODJETJU GRAMMER D.O.O.

Kandidat: FRANC HARNIK Študent izrednega študija Številka indeksa: 82157108 Program: univerzitetni VIP-85 Študijska smer: Denarništvo in finance Mentor: prof. dr. DRAGO FILIPIČ

Maribor, oktober 2004

Page 3: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

IZJAVA Študent Franc Harnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela. Zagotavljam, da sta tiskana in elektronska verzija istovetni. Kot avtor dovoljujem njegovo objavo na spletni strani fakultete. Kraj: Maribor Podpis: Datum: 11.11.2004 Franc Harnik

Page 4: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

PREDGOVOR Investicijske odločitve so najpomembnejši dejavnik, ki prispeva k obstoju, razvoju in uspehu podjetja. So ključni spodbujevalec delovanja podjetja, ki bi sicer brez stalnega obnavljanja, posodabljanja in uvajanja novosti propadlo, oziroma bi njegova veljavna tržna moč usihala. Razlog, zakaj je tako, nam ponuja poslovno okolje, ki se hitro in nepredvidljivo spreminja. Investicijske odločitve mora podjetje sprejemati s konstantnim ali celo naraščajočim tempom skozi ves čas delovanja, saj njegov cilj ni le preživetje, ampak maksimiranje donosov lastnikov. Te odločitve zahtevajo veliko časa, znanja, usposobljenosti, skrbno pripravo ter izvedbo. Da pa se v podjetju izbere pravilna odločitev, so se razvili investicijski kriteriji, ki danes pomenijo nepogrešljive sestavine investicijske politike podjetja, ki posluje v razvitem tržnem gospodarstvu. Investicijski kriteriji so opredeljeni kot formalna pravila, s pomočjo katerih podjetje ekonomsko ovrednoti investicijske projekte, ki so na voljo v določenem obdobju. Z njimi se preko procesa investicijskega odločanja izbere vse tiste projekte, ki povečujejo tržno vrednost podjetja. Namen in cilj diplomskega dela je predstaviti pomen in vrste sodil za investicijsko odločanje. Najprej predstavim statične metode v nadaljevanju pa poglobljeno še dinamične metode. V svojem diplomskem delu sem obširneje zajel naslednje dinamične metode: Metodo neto sedanje vrednosti, metodo amortizacije, metodo notranje stopnje donosnosti, metodo popravljene notranje stopnje donosnosti ter metodo letnin. Uporabnost metod sem preveril tudi praktično in sicer na investicijskem projektu uvajanja robota Motoman UP130 na linijo za nalivanje poliuretanskih surovcev v podjetju Grammer d.o.o. Podjetje si že nekaj let prizadeva posodobiti nevarno, enolično ter zdravju škodljivo delovno mesto nalivanja poliuretanske mase v kalupe za proizvodnjo PU surovcev. Rešitev se kaže v naložbi robota, ki bi imel sposobnost samodejnega nalivanja. Seveda se podjetje ne odloči za investicijo le na podlagi intuicije odločevalcev v podjetju, ampak na podlagi izračunov dobljenih z uporabo metod za odločanje. Vrste pomembnih značilnosti, kot sta hitrost uvajanja in ustreznost investicijskih odločitev podjetja kažejo na strateško usmerjenost podjetja, ki je eden najpomembnejših dejavnikov gospodarske rasti in razvoja vsakega gospodarstva. Ustrezno ocenjevanje investicije zahteva poznavanje stroškov kapitala podjetja, kot tudi poznavanje dodatnih denarnih tokov, ki naj jih bi ustvaril investicijski projekt. Kot najustreznejša metoda se pokaže metoda neto sedanje vrednosti ostale metode pa služijo kot dopolnilne metode. Metoda neto sedanje vrednosti ima to dobro lastnost, ker je izražena v absolutnih številih in ker poda rast vrednosti podjetja. Metoda notranje stopnje donosnosti je metoda, ki sicer zaostaja na metodo neto sedanje vrednosti ima pa to dobro lastnost, da je izražena v relativnih številih oziroma odstotkih.

Page 5: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

KAZALO 1 UVOD...................................................................................................................................................... 1

1.1 OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKOVANJA ..................................................... 1 1.2 NAMEN, CILJI IN TRDITVE (TEZE) DIPLOMSKEGA DELA......................................................................... 1 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ............................................................................................ 2 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ................................................................................................. 3

2 ZAKAJ PODJETJA INVESTIRAJO .................................................................................................. 4

2.1 POJEM INVESTICIJE .............................................................................................................................. 4 2.2 VRSTE INVESTICIJ ................................................................................................................................ 5

3 POMEN IN OSNOVNA DELITEV METOD ..................................................................................... 6

4 STATIČNE METODE .......................................................................................................................... 7

4.1 POJEM STATIČNIH METOD .................................................................................................................... 7 4.2 OMEJITVE IN VRSTE STATIČNIH METOD................................................................................................ 7

4.2.1 Amortizacija investicijske naložbe............................................................................................. 7 4.2.2 Rentabilnost............................................................................................................................... 8 4.2.3 Skupni donos na enoto investicijskih stroškov ........................................................................... 9 4.2.4 Povprečni letni donos na enoto investicijskih stroškov ............................................................. 9

4.3 POVZETEK STATIČNIH METOD .............................................................................................................. 9

5 METODE V RAZMERAH NEGOTOVOSTI IN TVEGANJ ......................................................... 10

5.1 POJEM NEGOTOVOSTI IN TVEGANJ...................................................................................................... 10 5.2 TRADICIONALNI KOREKTURNI POSTOPEK........................................................................................... 10

5.2.1 Metoda omejenega horizonta .................................................................................................. 11 5.2.2 Rizična diskontna stopnja ........................................................................................................ 11

5.3 ANLIZA OBČUTLJIVOSTI ..................................................................................................................... 12

6 DINAMIČNE METODE ZA OCENJEVANJE DONOSNOSTI INVESTICIJSKIH PROJEKTOV ................................................................................................................................................ 13

6.1 POJEM DINAMIČNIH METOD................................................................................................................ 13 6.2 OSNOVNI PODATKI O NALOŽBENIH MOŽNOSTI IN PROBLEMI PRI ZAGOTAVLJANJU TEH PODATKOV .... 14 6.3 DOLOČANJE USTREZNE DISKONTNE STOPNJE ..................................................................................... 15 6.4 VRSTE DINAMIČNIH METOD ............................................................................................................... 16

6.4.1 Metoda neto ( čiste ) sedanje vrednosti ( NSV )....................................................................... 16 6.4.2 Indeks donosnosti .................................................................................................................... 19 6.4.3 Metoda notranje stopnje donosnosti........................................................................................ 20 6.4.4 Metoda popravljene (modificirane) notranje stopnje donosnosti ............................................ 21 6.4.5 Letninski postopek ................................................................................................................... 23 6.4.6 Metoda dinamične amortizacije .............................................................................................. 24

6.5 OCENA METOD SEDANJE VREDNOST................................................................................................... 25

7 PRAKTIČNI PRIKAZ UPORABE DINAMIČNIH METOD V PODJETJU GRAMMER AUTOMOTIVE D.O.O................................................................................................................................. 26

7.1 ANALIZA DONOSNOSTI PREDSTAVLJENIH NALOŽB PODJETJA S STATIČNIMI METODAMI ..................... 35 7.1.1 Statična metoda Amortizacije .................................................................................................. 35 7.1.2 Statični indeks donosnosti : ..................................................................................................... 36 7.1.3 Donosnost investicije:.............................................................................................................. 36

7.2 ANALIZA DONOSNOSTI PREDSTAVLJENIH NALOŽB PODJETJA Z METODAMI, KI JIH UPORABLJAMO V RAZMERAH NEGOTOVOSTI IN TVEGANJ........................................................................................................ 37 7.3 ANALIZA DONOSNOSTI PREDSTAVLJENIH NALOŽB PODJETJA Z DINAMIČNIMI METODAMI .................. 41

7.3.1 Dinamična metoda amortizacije: ............................................................................................ 41 7.3.2 Neto sedanja vrednost ............................................................................................................. 43 7.3.3 Indeks donosnosti .................................................................................................................... 44 7.3.4 Notranja stopnja donosnosti (IRR).......................................................................................... 45

Page 6: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

7.3.5 Modificirana stopnja donosa - MIRR ..................................................................................... 46 7.3.6 Metoda letnin........................................................................................................................... 47

7.4 ANALIZA DOBLJENIH REZULTATOV.................................................................................................... 48 7.5 ARGUMENTIRANJE SPREJEMLJIVOSTI NALOŽBE NA PODLAGI IZRAČUNOV Z DINAMIČNIMI METODAMI 50

8 SKLEPNE UGOTOVITVE ................................................................................................................ 51

9 POVZETEK ......................................................................................................................................... 53

10 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV................................................................. 54

11 SEZNAM TABEL................................................................................................................................ 55

12 SEZNAM SLIK.................................................................................................................................... 56

13 SEZNAM ENAČB ............................................................................................................................... 57

Page 7: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

1

1 UVOD Edina stalnica s katero je soočeno vsako podjetje na trgu je stalno prilagajanje tržnim razmeram. Prilagoditve so lahko glede obsega poslovanja, velikosti podjetja, tržnemu deležu, vrsti proizvodnje, opremljenosti, števila zaposlenih… Podjetja najlaže uresničujejo prilagajanja s pomočjo naložb. Ker pa imajo odločitve o investicijah dolgoročne vplive, se morajo sprejemati tehtno in na podlagi določenih kriterijev. Podatke na podlagi katerih se odločamo pa pridobimo z uvajanjem sodil oziroma metod za odločanje.

1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja V svoji diplomskem delu raziskujem problematiko sprejemanja poslovne odločitve o naložbi v podjetju Grammer d.o.o. Naložba v nakup robota Motoman UP130 v podjetju za posodobitev linije izdelovanja PU izdelkov se intuitivno zdi kot smiselna naložba. Vendar podjetje ne more svoje prihodnosti prepustiti le intuitivnemu odločanju ampak se o naložbi odloči na podlagi izračunov dobljenih s pomočjo metod o odločanju. Ker se v praksi največ uporabljajo dinamične metode sem njim tudi posvetil največ pozornosti. Dinamične metode sem obdelal teoretično ter kasneje ponazoril njihovo uporabnost na praktičnem primeru. Pri izboru investicijske naložbe moramo biti še posebej previdni, predvsem zaradi lastnosti dolgoročnih naložb kot so: dolgo trajanje, velika angažiranost resursov podjetja, nezmožnost hitrega prenosa vezanih sredstev predvsem v stalnih sredstvih podjetja drugam, če se izkaže, da je naložba zgrešena, saj lahko podjetje z nepravilnim izborom naložbe zabrede v velike težave in celo v stečaj.

1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela Namen in cilj diplomskega dela je poglobljena predstavitev dinamičnih metod, ki jih je sicer več vrst, med njimi pa so najpomembnejše: metoda neto sedanje vrednsoti, metoda notranje stopnje donosnosti, metoda popravljene notranje stopnje donosnosti, metoda letnin, metoda dinamične amortizacije, predvsem zaradi tega, ker je tovrstnih prikazov uporabnosti dinamičnih metod v praksi v slovenski literaturi malo. Prav uporabnost in učinkovitost, pa tudi dobre in slabe strani dinamičnih metod za presojo upravičenosti sprejema naložbe, sem poizkušal prikazati v svojem diplomskem delu. Uporabnost dinamičnih metod sem primerjal s statičnimi metodami . Prikazal sem prednost dinamičnih metod pred statičnimi. Njihova prednost je v tem, da upoštevajo časovno vrednost denarja. Seveda se po točnosti izračunov dinamične metode ne morejo kosati z metodami, ki se koristijo v razmerah negotovosti in tveganj, vendar so zato mnogo enostavnejše.

Page 8: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

2

Rezultati izračunov dinamičnih metod so močno odvisni od izbrane diskontne stopnje. Zaradi tega sem podrobneje analiziral kako višina diskontne stopnje vpliva na sprejemljivost naložbe. Čeprav je uporabnost dinamičnih metod potrjena tako v teoriji kot v praksi se kljub temu ne uporabljajo v zadostni meri v slovenskih podjetjih. Vzrok temu je predvsem v nepoznavanju uporabnosti teh metod, nepripravljenosti potrebnih podatkov, ki so potrebni za izračune, premajhne zainteresiranosti vodstev podjetij za analitičen pristop k izboru najdonosnejših naložb. Vse preveč odločitev o naložbah je namreč odvisnih od intuicije vodilnih ljudi, predvsem v majhnih in srednje velikih podjetij. Večja podjetja in uspešna podjetja, ki uporabljajo dinamične pa tudi druge metode so spoznala, da brez analitičnega pristopa k naložbam ne morejo dolgoročno obstati na trgu konkurenčnosti.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Pri pisanju diplomskega dela sem predpostavljal, da bom z razpoložljivimi in dostopnimi podatki lahko opravil vse potrebne izračune. Dinamične metode so se pokazale, kot učinkovit pripomoček za presojo upravičenosti naložbe. Koristi, ki jih prinaša uporaba dinamičnih metod daleč presegajo nekatere njihove pomanjkljivosti. V svoji raziskavi sem upošteval tudi nekatere omejitve in sicer:

Pri svoji raziskavi sem uporabil določene podatke, predvsem predračunane vrednosti iz računovodstva podjetja, ki jih sprejemam kot pravilne, čeprav segajo daleč v prihodnost in so posledično temu podvrženi spremembam.

Pri dinamičnih izračunih se diskontna stopnja ne bo spreminjala v času trajanja naložbe. Sproščene donose bomo lahko nalagali po vzeti diskontni stopnji (velja pri izračunih po

metodi notranje stopnje donosa). Pri amortiziranju naložbe sem predpostavil enakomerno amortizacijo. Nisem upošteval tiste vplive naložbe, ki se ne odražajo neposredno v denarnih tokovih

naložbe, a so v mnogih primerih lahko odločujoči za izbor določene naložbene možnosti, kot morebitni vpliv naložbe na prestiž, moč, varnost in ugled podjetja.

Page 9: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

3

1.4 Predvidene metode raziskovanja V svojem diplomskem delu se ukvarjam z naložbo, ki se tiče podjetniških financ zato lahko rečem da sem se posvečal poslovni raziskavi. Izračuni z dinamičnimi metodami predpostavljajo statične odnose med ekonomskimi pojavi, zato je takšna raziskava statična. Pri pojasnjevanju in opisu posameznih metod oziroma sodil za odločanje v teoretičnem delu sem uporabil deskriptivno oziroma opisno metodo. Z deskriptivno metodo je podana snov, ki je potrebna za razumevanje kasnejših rezultatov in postopkov v praktičnem delu. Uporabljenih metod, tako statičnih kot dinamičnih je več vrst. Pri razvrščanju metod po uporabnosti oziroma glede njihovih dobrih in slabih strani, sem metode primerjal med seboj oziroma sem uporabil metodo komparacije. Zgodovinska metoda je bila uporabljena pri opisovanju smisla investicij in pri vprašanju: Zakaj se podjetja odločajo za investicijo? Pri svojem delu sem se pogosto opiral na spoznanja, sklepe, stališča in rezultate drugih avtorjev, tako sem uporabil metodo kompilacije. Metoda kompilacije je koristna, ker lajša pot do lastnih spoznanj in zaključkov. Analitični pristop sem uporabil pri praktičnih izračunih. Analitični pristop mi je pomagal, da sem posamezne podatke oziroma skupine podatkov lažje razumel, lažje razvrščal, določal njihov pomen, soodvisnost in strukturo podatkov. V sklepu in zaključkih, ko je bilo treba strniti ugotovitve pa sem uporabil induktivno sklepanje in metodo sinteze.

Page 10: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

4

2 ZAKAJ PODJETJA INVESTIRAJO

2.1 Pojem investicije Izraz investicija izvira iz latinščine, kjer "investio" pomeni kakršnokoli vlaganje finančnih sredstev (Pučko, Rozman 1992, 294). V terminologiji obstaja vsebinska razlika večkrat omenjenih pojmov kot sta investicija in dolgoročna naložba. Investicija pri nas pomeni izključno tok (npr. izdatek za nakup stroja), medtem ko je dolgoročna naložba pojem, ki ga uporabljamo za opis stanja (vrednost že kupljenega stroja). Zato so odločitve o dolgoročnih naložbah, ki jih označujemo s pojmom investicijske odločitve, širše kot odločitve samo o izdatkih. Zajemajo namreč tudi vse druge odločitve, ki spremenijo strukturo dolgoročnih naložb podjetja tudi brez novih izdatkov (združitev podjetja z drugim, izločitev dela podjetja). Med najpomembnejšimi podjetniškimi naložbami so dolgoročne naložbe, predvsem nefinančne (naložbe v osnovna sredstva). Dolgoročne naložbe imajo nekatere značilnosti, po katerih se razlikujejo od drugih kratkoročnih naložb (Mramor 1998, 1; Brigham, Gapenski 1996, 211):

Prva in bistvena lastnost je, da donose od dolgoročne naložbe pričakujemo v obdobju, daljšem od enega leta.

Navadno zahtevajo velike finančne izdatke Rezultati bodisi izvedene bodisi neizvedene dolgoročne naložbe se raztezajo skozi neko

dolgoročno prihodnje obdobje Odločitev o dolgoročnih naložbah pomeni za podjetje nekaj izgube pri njegovi

fleksibilnosti Če podjetje investira prevelik znesek, lahko nastanejo nepotrebni stroški. Če investira

premalo, se pojavita dve vrsti problemov: zastarelost opreme ne dovoljuje učinkovitost proizvodnje, in v primeru nezadostnih kapacitet pa podjetje lahko izgubi tržni delež, pridobivati kupce nazaj pa je veliko dražje kot ohraniti obstoječe kupce

Učinkovito odločanje o dolgoročnih naložbah ("Capital Budgeting") izboljša časovno razporeditev ("timing") in kakovost dodatnih sredstev

Dolgoročne naložbe zahtevajo načrtovanje denarnih sredstev za daljše časovno obdobje, za financiranje novih obsežnih investicijskih projektov.

Glede na kriterij trajanja koristi ločimo poleg dolgoročnih še kratkoročne naložbe podjetja. Najpomembnejše skupine kratkoročnih naložb so: denar, kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne terjatve do kupcev in zaloge (Mramor 1993, 299). Vse naložbe podjetja, katerih koristi terjajo manj kot eno leto, se označujejo kot kratkoročne naložbe (Mramor 1993, 320).

Page 11: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

5

2.2 Vrste Investicij Naložbe lahko delimo po različnih kriterijih, ki zajemajo njihove različne značilnosti. Tako lahko delimo naložbe na primer; po stopnji odvisnosti, glede na vrsto denarnega toka, glede povezanosti, glede na cilje… Vendar je temeljna delitev naložb na:

Realne naložbe Finančne naložbe Naložbe v znanje ali nematerialne naložbe

Če ekonomski subjekt uporabi svoje prihranke za nakup dolgoročnih realnih dobrin (nepremičnine ali stroja), govorimo o realnih naložbah. Pri prenosu prihrankov na druge ekonomske subjekte pa govorimo o finančnih naložbah. Med finančnimi in realnimi naložbami pa so tudi določene posamezne razlike (Mramor 1991, 35). Finančne naložbe nudijo večje možnosti razpršitve (diverzifikacije) na veliko število naložb kot realne in tudi rok dospetja je pri finančnih naložbah bolj gibljiv, kot pri realnih naložbah. Gibljivost roka pomeni, kako hitro je mogoče priti do denarja, oziroma govorimo o likvidnosti naložb. Načela vrednotenja so pri obeh vrstah naložb enaka.

Slika 1: Prikaz temeljne delitve naložb

(Vir: Mramor 1993, 112)

V P O D JE T JE

V D R Ž A V O

V F I N A N È N EI N S T I T U C I JE

I Z V E D E N E

F I N A N È N EN A L O Ž B E

N A L O Ž B E VZ N A N JE

V N E P R E M I È N I N E

V O P R E M O

V T R A JN EP O T R O Š N E D O B R I N E

R E A L N EN A L O Ž B E

N A L O Ž B E

Page 12: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

6

3 POMEN IN OSNOVNA DELITEV METOD Presoja uspešnosti naložb je gotovo strokovno zahtevna in z vidika odgovornosti pomembna faza v procesu načrtovanja naložb. Gre namreč za fazo, v kateri je potrebno, poenostavljeno rečeno, poiskati odgovore na naslednja vprašanja:

Ali je preučevana možnost ekonomsko sprejemljiva, ali natančneje Ali je preučevana naložbena možnost boljša od alternativnih možnosti ali drugače Katera izmed preučevanih naložbenih alternativ je najboljša.

Obstaja cela vrsta kvantitativnih metod, ki tovrstno presojo omogočajo ali bi jo naj omogočale. Vse temeljijo na določenih predpostavkah, ki jih je potrebno upoštevati pri izboru in uporabi katere koli od njih, da bi bila presoja uspešnosti naložbe kakovostna. Kakovost presoje pa seveda ni odvisna le od ustreznosti izbora in uporabe določene kvantitativne metode. Uporaba še tako izpopolnjene metode ne more dati zadovoljivih rezultatov, če niso kakovostni podatki o vrednostih parametrov preučevane naložbe, ki jih potrebujemo pri izračunu. Nazadnje je kakovost presoje odvisna tudi od teže tistih kakovostnih dejavnikov naložbe, ki niso neposredno merljivi in jih je smiselno upoštevati kot dodatne kriterije pri odločanju o naložbah. Kvantitativne metode za presojo uspešnosti naložb običajno delimo na statične in dinamične metode, z obzirom na to, ali upoštevajo posledice časovne razsežnosti naložb ali ne.

Slika 2: Delitev kvantitativnih metod, statične – dinamične

Vir: Povzetek besedila

P r i m er j av a s t r o šk o vP r i m er j av a d o b i èk o v

P r i m er j av a d o n o sn o st i

N a p o d l ag ip o s l o v n o i z i d n i h t o k o v

È as v r aè i l a n al o ž b e

N a p o d l ag id en ar n i h t o k o v

S t at i èn a

È i s t a sed an j a v r ed n o st n al o ž b eÈ i s t a sed an j a v r ed n o st l et n i n e

N o t r an j a d o n o sn o st n a l o ž b e" D i n am i èn i " èas v r aè i l a n a l o ž b e

u sm er j en a vp r i èet ek n a l o ž b en eg a p r o c esa

u sm er j en a vk o n ec n a l o ž b en eg a p r o c esa

D i n am i èn a( n a p o d l ag i d en ar n i h t o k o v )

K v an t i t at i v n a so d i l a z a o d l o èan j eo p o sam i c n i h n al o ž b ah

Page 13: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

7

4 STATIČNE METODE

4.1 Pojem statičnih metod Statične metode so enostavne kvantitativne metode, pri katerih je kriterij za presojo uspešnosti bodisi višina posamezne gospodarske kategorije, ki je povezana z naložbo, kot so npr. stroški ali dobiček, ali velikost določenega kazalnika, t.j. relativnega razmerja med dvema gospodarskima kategorijama v zvezi z naložbo (npr. koeficient donosnosti, gospodarnosti in proizvodnosti)1. Metode so statične zlasti zato, ker ne upoštevajo razlik v vrednostih posameznih parametrov, ki so posledica njihove različne porazdelitve v času trajanja naložbe.

4.2 Omejitve in vrste statičnih metod Pri statični presoji uspešnosti naložb je tako vsakemu tolarju naloženih ali povrnjenih sredstev prisojena enaka vrednost, ne glede na to, kdaj v dobi trajanja naložbe je izdan ali prejet. Zaradi te osnovne pomanjkljivosti statične metode niso primerne za presojo naložb z daljšim časom trajanja, njihova uporabnost pa je tudi sicer omejena. Poznane so zlasti naslednje statične metode za presojo uspešnosti naložb: 1. Amortizacija investicijske naložbe 2. Izračun rentabilnosti 3. Skupni donos na enoto investicijskih stroškov 4. Povprečni letni donos na enoto investicijskih stroškov Ti postopki ne upoštevajo t.i. časovne preference denarja oz. razlik v vrednosti posameznih denarnih tokov naložbe, ki so posledica njihove različne časovne porazdelitve v naložbenem procesu. Pri statični presoji je tako vsaki enoti denarja prisojena enaka vrednost, ne glede na to, kdaj v naložbenem procesu jo izdamo ali prejmemo.

4.2.1 Amortizacija investicijske naložbe Čas vračila naložbe praviloma izračunamo tako, da seštevamo čiste denarne tokove iz izkoriščanja naložbe, dokler ni vsota enaka izhodiščnemu vložku denarja. Če obeta naložba vsako leto izkoriščanja približno enake čiste denarne tokove, pa lahko opredelimo čas vračila kar kot razmerje med izhodiščnim vložkom denarja in povprečnim letnim čistim denarnim tokom iz izkoriščanja naložbe, Če uporabljamo čas vračila naložbe kot sodilo za presojo naložb, pripisujemo posamezni naložbeni možnosti tem večjo ugodnost, čim krajši je njen čas vračila. Problem presoje naložb na podlagi časa vračila je v tem, da ne upošteva celotnega časa izkoriščanja naložbe, temveč le čas, v katerem se povrne izhodiščno vloženi denar. Kakšne denarne tokove prinaša naložba po vračilu izhodiščnega vložka in do kdaj, nas pri tem sodilu 1 Melavc: Kako gospodariti, Moderna organizacija 1998, 269.

Page 14: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

8

ne zanima. Razen tega kot pri vseh statičnih postopkih ne upoštevamo časovne preference denarja. Čas vračila je glede na omenjene pomanjkljivosti pri presoji naložbenih možnosti smiselno uporabljati le kot dopolnilno sodilo. Izračunani čas vračila naložbe predstavlja v bistvu le kritični čas izkoriščanja naložbe, ki je le eno od področij analize občutljivosti naložbe. Informacija o kritičnem času izkoriščanja naložbe je posebno koristna, kadar obstaja možnost, da bi lahko bil čas izkoriščanja naložbe krajši, kot predvidevamo. Če dobo vračanja označimo z A, investicijske stroške z I in letne donose z R, je, pri predpostavki enakih letnih donosov, doba vračanja:

A = I / R

Enačba 1: Statična amortizacija – enaki letni donosi Če pa letni donosi niso enaki, ugotovimo dobo vračanja tako, da seštevamo donose v posameznih letih tako dolgo, dokler njihova vsota ni enaka investicijskemu strošku. Po tej metodi je najuspešnejša tista investicija, ki ima najkrajšo dobo vračanja. Slabost prikazane metode je tudi, da preprečuje možnosti uvajanja sodobne tehnologije v produkcijske procese, zlasti kapitalno intenzivne proizvodne postopke. Investicije v kapitalno intenzivno proizvodnjo imajo praviloma daljše dobe vračanja kakor investicije v delovno intenzivno proizvodnjo, ker pri prvih povečanje donosov ponavadi ni sorazmerno s povečanjem investicijskih stroškov, kar praviloma rezultira v daljši dobi amortizacije investicijske naložbe.

4.2.2 Rentabilnost Rentabilnost investicije je v odstotku izraženo razmerje med donosom investicije in investicijskim stroškom. V praksi se ta metoda navadno uporablja tako, da upošteva samo donos enega leta, ponavadi prvega, ki se izrazi kot odstotek od investicijskega stroška. Slabost ocenjevanja uspešnosti investicij s stopnjo rentabilnosti so podobne slabostim, ki smo jih ugotovili za dobo vračanja, ki prav tako ne upošteva skupnih donosov in časovne razporeditve donosov. V primerjavi z dobo vračanja je rentabilnost še slabše in manj uporabno merilo za diskriminacijo med različnimi naložbami, ker upošteva le donos enega, praviloma prvega leta po aktiviranju investicije. Zato pri ocenjevanju uspešnosti investicij s stopnjo rentabilnosti implicite predpostavljamo, da je trajanje donosov pri primerjanih investicijah enako in da življenjska doba primerjanih naložbenih projektov enaka. Z upoštevanjem skupnega donosa pri ugotavljanju rentabilnosti pa implicite predpostavljamo, da je časovna razporeditev pri vsaki od primerjanih investicij enaka.

Page 15: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

9

4.2.3 Skupni donos na enoto investicijskih stroškov Ta kazalnik predstavlja razmerje med skupnim donosom investicije in investicijskim stroškom in nam pove, koliko enot skupnega donosa nam daje enota investicijskih stroškov. Čim višje je to razmerje, tem uspešnejša je investicija. V primerjavi s prej obravnavanima metodama je prednost prikazanega merila v tem, da upošteva skupni donos investicije, vendar, podobno kot prejšnji metodi, ne upošteva časovne razporeditve donosov in investicijskih stroškov. Zato tudi ta kazalnik daje enako težo enako velikim donosom v različnih letih življenjske dobe naložbe.

4.2.4 Povprečni letni donos na enoto investicijskih stroškov Ta kazalnik se od prejšnjega, skupnega donosa na enoto investicijskih stroškov, razlikuje po tem, da z investicijskimi stroški ne primerjamo skupnega donosa, ampak poprečni letni donos. Pove nam, kolikšen je poprečni letni donos na enoto investicijskih stroškov. Čim večji je, tem uspešnejša je investicija. Ta kazalnik je lahko zelo pristranski za investicije s kratko življenjsko dobo in z visokimi donosi. Prav tako zanemarja časovno razporeditev donosov, saj ima 1 SIT donosa, ki ga prinaša investicija v prvem letu življenjske dobe naložbe, enako težo kot 1 SIT donosa v tretjem letu življenjske dobe. Le v primeru, če gre za enako življenjsko dobo alternativnih investicij in če smo pripravljeni zanemariti časovno razporeditev donosov, je kazalnik sprejemljiv.

4.3 Povzetek statičnih metod Če povzamemo lastnosti statičnih metod bi le te bile;

Največkrat ne upoštevajo skupnih donosov investicije, kar pomeni, da zanemarijo tudi življenjsko dobo investicije

Ne upoštevajo časovne razporeditve donosov in investicijskih stroškov ter Ne vključujejo pravilno časovnega horizonta pri ocenjevanju uspešnosti naložb.

Navedene pomanjkljivosti imajo za posledico, da statične metode in merila vrednotenja investicij ne upoštevajo alternativne uporabe omejeno razpoložljivih finančnih sredstev in zato pri izbiri med različnimi investicijskimi možnostmi odpovedo.

Page 16: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

10

5 METODE V RAZMERAH NEGOTOVOSTI IN TVEGANJ

5.1 Pojem negotovosti in tveganj Če so nosilcu odločitve znani vsi dogodki, ki določajo donose naložbe v posameznih letih življenjske dobe naložbe pravimo, da odločevalec odloča v pogojih popolne gotovosti. Zardi tega se bodo donosi naložbe, kot jih je predvidel investitor, v takem obsegu tudi realizirali in kot rezultat teh donosov, v posameznih letih življenjske dobe naložbe, dobimo tudi eno samo končno stanje naložbe, ki prav tako nastopi z gotovostjo, t.j. z verjetnostjo 1. Če bi razpolagali s popolnim znanjem in z vsemi potrebnimi informacijami, ne bi nikoli imeli opravka z negotovostjo. Ker pa praviloma ne razpolagamo z vsemi potrebnimi informacijami, moramo pri sprejemanju naložbenih odločitev nujno računati z elementi negotovosti in v procesu odločanja vključiti predpostavke, ki so bliže dejanskim okoliščinam, v katerih nosilec odločitve izbira med različnimi alternativnimi naložbenimi možnostmi. Ločimo dve vrsti negotovosti, riziko in negotovost. V razmerah rizika so verjetnosti nastopa možnih dogodkov znane, medtem ko v razmerah negotovosti te verjetnosti niso znane. Večja ali manjša stopnja negotovosti in s tem večji ali manjši riziko sta odvisna od obsega razpoložljivih informacij in od poznavanja potencialnih možnih dogodkov in okoliščin, ki določajo uspešnost naložbe. Subjektivne ocene verjetnosti so namreč mnenja ali trditve ali prepričanja posameznikov o verjetnosti nastopa posameznih dogodkov. Do teh verjetnosti pridemo tako, da nosilce odločitev ali druge strokovnjake za določena področja vprašamo, kakšna je po njihovem mnenju verjetnost nastopa posameznih dogodkov. Verjetnost, ki jo določimo subjektivno, ni nujno enaka objektivno ugotovljeni verjetnosti. Smisel subjektivnega ugotavljanja verjetnosti je namreč v tem, da omogočimo kvantifikacijo negotovosti in s tem kvantifikacijo postopka odločanja, ki postane tako nedvoumen in konsistenten s prepričanjem osebe, ki odloča. Pri tem predpostavljamo, da je nosilec odločitve pri ocenjevanju verjetnosti v določenih situacijah konsistenten.

5.2 Tradicionalni korekturni postopek To je postopek pri katerem zavestno poslabšamo posamezne parametre naložbe na najmanj ugodne vrednosti. Na ta način se zmanjšajo možnosti, da bi naložba izpolnila pogoj sprejemljivosti, ne glede na to, da morda obeta velike koristi, če se ne bi uresničila na najslabši možni način.

Page 17: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

11

5.2.1 Metoda omejenega horizonta Ker bo ocena nekega bodočega stanja tem slabša, čim daljše bo časovno obdobje, bomo, ob pogoju ceteri paribus, kvaliteto ocene izboljšali tako, da bomo skušali obdobje, za katero ocenjujemo, čimbolj skrajšati. Skrajšanje obdobja pomeni hkrati tudi zmanjšanje rizika. Po eni strani smo iz procesa ocenjevanja na ta način izključili zadnja leta življenjske dobe, za katera so ocene najslabše, po drugi strani pa smo v določenem smislu izmerili nekoliko manjšo uspešnost naložbe, kot bi bila njena dejanska uspešnost. Če namreč investicijski kriterij tudi ob upoštevanju krajše življenjske dobe narekuje, da naložbo sprejmemo, tedaj bo kvantitativna ocena ob upoštevanju dejanske življenjske dobe lahko samo ugodnejša, ker smo dodali še dohodke naložbe za zadnjih nekaj let. Bistvo metode je torej v tem, da investitor s skrajšanjem življenjske dobe naložbe vgradi v investicijski kriterij neki varnostni faktor in se tako bolj zavaruje pred rizikom.

5.2.2 Rizična diskontna stopnja Druga metoda, ki se še bolj pogosto uporablja v praksi, je t.i. rizična diskontna stopnja ali rizični faktor. Bistvo te metode je v tem, da v procesu diskontiranja investicijskih stroškov in donosov uporabljamo nekoliko višjo diskontno stopnjo, kot je dejanska oziroma relevantna diskontna stopnja. Čim večji je riziko naložbe, tem večji mora biti rizični faktor, ki ga označimo z a :

Enačba 2: Rizični diskontni faktor Kjer je kr rizični diskontni faktor, r dejanska diskontna stopnja i a rizični faktor. To pa pomeni, da dobimo manjšo npr. NSV, če uporabimo rizični diskontni faktor kr (Suechting 1984, 307). Na prvi pogled kaže, da ima metoda rizične diskontne stopnje nekatere prednosti, ki so zaželene. Prednost je predvsem v tem, da jo je mogoče enostavno uporabiti. Podrobnejša preučitev pa pokaže, da metoda ni konsistentna. Upoštevati namreč moramo, da naj bi diskontna stopnja izražala časovno vrednost denarja za investitorja, s katero investitor izenači dospelost investicijskih stroškov in donosov. Osnovna logika procesa diskontiranja ne opravičuje uporabe diskontne stopnje kot sredstvo za upoštevanje rizika. Rizika in negotovosti ne moremo povezovati s časovno vrednostjo denarja. Problemi negotovosti so mnogo bolj kompleksni, zato jih moramo pri sprejemanju in analizi naložbenih možnosti upoštevati ločeno in neodvisno od procesa diskontiranja.

arkr ++

=1

1

Page 18: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

12

5.3 Anliza občutljivosti Analiza občutljivosti je metoda s pomočjo katere ugotavljamo, v kakšni meri je ciljna vrednost naložbe pri posamezni klasični metodi dovzetna na morebitne odklone vrednosti enega ali večjih vhodnih parametrov naložbe od predvidenih, oziroma v kolikšni meri bi mogli takšni negativni odkloni spremeniti donosno naložbo v nedonosno. To moremo ugotavljati na dva načina, bodisi z izračunom: 1. Kritičnih vrednosti vhodnih parametrov naložbe ali s 2. Izračunom koeficientov reagibilnosti ciljne vrednosti naložbe V prvem primeru izračunamo, na katero vrednost bi se mogel spremeniti posamezni vhodni parameter naložbe (npr. čas izkoriščanja naložbe, letni donos, prodajna cena…), ob nespremenjenih predvidenih vrednostih ostalih parametrov, da bi bila naložba na meji ekonomske sprejemljivosti. Pri metodi NSV naložbe torej poiščemo tiste vrednosti posameznih vhodnih parametrov naložbe, pri katerih bi bila ob nespremenjenih predvidenih vrednostih ostalih parametrov naložbe, NSV naložbe enaka nič. Na osnovi izračunanih kritičnih vrednosti posameznih parametrov moramo nadalje oceniti, kakšen je "manevrski prostor" oz "stopnja varnostne razlike" pri posameznem parametru, tako, da primerjamo razliko med predvideno in kritično vrednostjo opazovanega parametra s predvideno vrednostjo parametra V drugem primeru pa izračunamo, za koliko odstotkov se spremeni (poslabša) ciljna vrednost naložbe (npr. NSV), če se za odstotek (1%) spremeni (poslabša) predvidena vrednost opazovanega vhodnega parametra.

Page 19: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

13

6 DINAMIČNE METODE ZA OCENJEVANJE DONOSNOSTI INVESTICIJSKIH PROJEKTOV

6.1 Pojem dinamičnih metod V nasprotju s statičnimi metodami za presojo uspešnosti naložb upoštevajo dinamične metode celoten čas izkoriščanja naložb kakor tudi razlike v trenutkih nastopa naložb sredstev in donosov. Primerljivost med vrednostmi, ki ne nastopajo istočasno, vzpostavljajo dinamične metode s pomočjo obrestno obrestnega računa z naobrestovanjem ali kapitaliziranjem, praviloma pa z razobrestovanjem ali diskontiranjem vrednosti iz različnih razdobij na primerljive vrednosti v istem trenutku naložbe. Ta trenutek je praviloma začetek prvega leta izkoriščanja naložbe. Obrestna mera v teh izračunih pomeni v bistvu stopnjo donosnosti vloženih sredstev ali ceno vloženih sredstev. Iz prikazanih slabosti statičnih metod za ocenjevanje uspešnosti investicijskih variant izhajata dve zahtevi in dva problema, ki jih je treba rešiti, in sicer:

Problem različnega časovnega razporeda investicijskih stroškov in donosov in Problem različnega trajanja investicijskih projektov ali problem življenjske dobe

investicij Navedena problema zahtevata, da pri ugotavljanju uspešnosti investicij uporabimo postopek, ki omogoča primerljivost časovno različno razporejenih investicijskih stroškov in donosov investicije na eni strani in ki upošteva vse donose in vse investicijske stroške na drugi strani. Pri tem pa je treba tako donose kot tudi investicijske stroške pravilno zajeti v časovni dimenziji, kar pomeni, da je treba tako donose kot investicijske stroške reducirati na isti termin. Čeprav je teoretično mogoče izbrati katerikoli termin, na katerega reduciramo vse ustrezne denarne tokove2, se v praksi največ uporablja začetni termin (t.j. začetek tistega obdobja, ko nastopijo prvi investicijski stroški). Problem primerljivosti časovno različno razporejenih denarnih tokov investicije rešujemo s pomočjo metode sedanje vrednosti. Na osnovi te je ekonomska teorija izoblikovala dve metodi in dva kriterija za sprejemanje investicijskih odločitev, in sicer neto sedanjo vrednost in notranjo stopnjo donosnosti. Njuna bistvena prednost, je ravno v tem, da napravita časovno različno razporejene donose in investicijske stroške medsebojno primerljive.

2 Pri uporabi metode sedanje vrednosti govorimo praviloma o denarnem toku investicije, ki sestoji iz pozitivnega in negativnega toka. S pozitivnim tokom mislimo donose, z negativnim pa investicijske stroške.

Page 20: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

14

6.2 Osnovni podatki o naložbenih možnosti in problemi pri zagotavljanju teh podatkov

Poznati moramo značilnosti podatkov, ki jih potrebujemo za pripravo sodil za odločanje o naložbah. Naložba kot denarni tok ki se prične z izdatkom v zvezi s katerim pričakujemo vrsto kasnejših prejemkov oz prejemkov in izdatkov.

Izhodiščni izdatek I0 se lahko nanaša na: - nabavno vrednost delovnih sredstev - nabavno vrednost načrtovanega povečanja zalog materiala - izdatke za raziskave in razvoj, če gre za naložbe v poslovanje - izdatke za nakup delnic - izdatke za nakup obveznic - izdatke za dana posojila v primeru finančnih naložb

Čisti denarni tok iz izkoriščanja naložbe D (donos), se lahko posmatra kot razlika med prejemki in izdatki iz tega naslova. Oceno denarnih tokov, ki se nanašajo na izkoriščanje naložbe, pogosto izpeljemo iz ocene poslovnoizidnih tokov in sicer z upoštevanjem prihodkov in odhodkov iz te naložbe, ki so povezani s prejemki oziroma izdatki iz tega naslova.

Za finančne naložbe je značilno, da v tem delu denarnih tokov povzročajo le prejemke, ki pa niso nujno povezani le s prihodki. Del prejemkov se lahko nanaša tudi na vračilo dela izposojenega denarja. Čisti denarni tok = dobiček + amortizacija Čisti denarni tok = (poslovni izid - obdavčitev) + amortizacija oz odhodki (stroški) ki niso izdatki Amortizacija pa vpliva na znesek ČDT iz izkoriščanja naložbe tudi posredno preko zneska izdatkov za davek od dobička, saj je ta odvisen tudi od višine obračunane amortizacije pri ugotavljanju obdavčljivega dobička. Čim večji je znesek te amortizacije, manjši je obdavčljivi poslovni izid, manjši je posledično izdatek za davek na dobiček, s tem pa je večji čisti denarni tok iz poslovanja. Obenem velja poudariti, da pri opredelitvi čistega denarnega toka iz izkoriščanja naložbe med izdatki ne upoštevamo izdatkov v zvezi s financiranjem naložbe, saj pri tradicionalnih pristopih izhajamo iz predpostavke, da je treba ločiti odločanje o naložbah oziroma investiranju od odločanja o financiranju.

Likvidacijska vrednost (L): je prejemek, ki se nanaša na prodajno vrednost preostalih objektov ob prenehanju izkoriščanja naložbe. Možnost odprodaje preostalih naložbenih objektov pa je lahko pogojena tudi z opravili, ki povzročajo stroške in izdatke. Pomislimo na možnost, da moramo demontirati stroje preden jih lahko prodamo.

Page 21: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

15

6.3 Določanje ustrezne diskontne stopnje Diskontna stopnja je poleg življenske dobe investicije, investicijskih stroškov in donosov, bistvena komponenta neto sedanje vrednosti. Zato je potrebno diskontno stopnjo opredeliti in prikazati, katere diskontne stopnje uporabljamo v procesu diskontiranja. Glede na to, da je uporaba sredstev vedno alternativna, in glede na ekonomsko logično zahtevo, da morajo finančna sredstva v lastni uporabi prinašati najmanj toliko, kot bi prinašala v vsaki drugi uporabi, so relevantne le stopnje, po katerih lahko sredstva dobimo (izposodimo) ali jih posodimo. Uporaba diskontne stopnje bo predvsem odvisna od načina financiranja investicije. Če podjetje financira investicijo z izposojenimi (bančnimi) sredstvi, bo kot diskontno stopnjo uporabila eksplicitni strošek izposojenih sredstev, t.j. izposojilno obrestno mero, ki jo mora plačati za najeto posojilo. Ugotavljanje izposojilne obrestne mere ni problematično, saj investitor ve, pri kakšnih izposojilnih pogojih lahko dobi posojilo. Strošek lastnih finančnih sredstev pa lahko merimo z oportunitetnim stroškom. Oportunitetni strošek predstavlja stopnjo donosnosti, ki bi jo prinašala najboljša investicijska varianta. Podjetja najbolj pogosto financirajo investicije deloma z lastnimi in deloma z izposojenimi sredstvi. V takem primeru je smiselno, da kot diskontno stopnjo uporabimo ponderirano aritmetično sredino obrestnih mer, za obe vrsti sredstev (WACC). Pri tem bomo za lastna sredstva upoštevali oportunitetni strošek ali posojilno obrestno mero, za izposojena sredstva pa izposojilno obrestno mero, ki jo plačamo za izposojena sredstva. V skladu z določeno težo ali razmerjem posameznega vira financiranja, njegovo velikostjo in njegovo ceno bomo nato določili povprečno ponderirano (tehtano) ceno (stroške) porabljenega ali želenega kapitala. (WACC - weighted average cost of capital). Za izračun povprečnih ponderiranih stroškov celotne finančne strukture (WACC) je v rabi več različnih postopkov. Največkrat omenjena pristopa sta tradicionalističen pristop, ki zanemarja vpliv davkov na ceno uporabljenega kapitala, zanemarja vpliv novih naložb, zanemarja spremembo vrednosti podjetja in spreminjanje finančne strukture, ter Modigliani-Millerjev pristop, ki vse navedeno upošteva in pokaže spremembo WACC glede na spremembo finančne stukture. Poenostavljen obrazec za izračun WACC-a upošteva le dve vrsti lastniškega kapitala (trajni kapital in zadržani dobiček) in dve vrsti dolžniškega kapitala (dolgoročni dolžniški kapital iz posojil ali obveznic in kratkoročni dolžniški kapital iz kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev, bank, države in zaposlenih) ter stopnjo obdavčitve dobička.

Page 22: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

16

Obrazec bi v navedenem poenostavljenem primeru izgledal takole3: WACC = We . ke + Wr . kr + Wdl . kdl . (1-T) + Wds . kds . (1-T)

Enačba 3: Povprečni ponderirani strošek kapitala WACC - povprečni ponderirani strošek (cena) kapitala We - delež trajnega kapitala Wr - delež zadržanega dobička Wdl - delež dolgoročnega dolga Wds - delež kratkoročnega dolga ke - cena trajnega kapitala kr - cena zadržanega dobička kdl - cena dolgoročnega dolga kds - cena kratkoročnega dolga T - stopnja davka na dobiček Rezultat, ki ga dobimo z izračunom WACC za določeno podjetje, nato primerjamo s ceno kapitala na trgu (ali povprečno donosnostjo kapitala) in ugotovimo odstopanja. Če tako ugotovimo, da nas obstoječa finančna struktura stane več, kot pa je cena kapitala na trgu, je potrebno finančno strukturo spremeniti ali z dezinvestiranjem v aktivi zmanjšati potrebo po kapitalu z izključitvijo najdražje vrste posameznega vira.

6.4 Vrste dinamičnih metod Dinamična sodila so: 1. Izračun čiste (neto) sedanje vrednosti naložbe 2. Metoda letnin 3. Metoda interne (notranje) stopnje donosnosti 4. Metoda modificirane interne (notranje) stopnje donosnosti 5. Metoda dinamične amortizacije naložbe

6.4.1 Metoda neto ( čiste ) sedanje vrednosti ( NSV ) Po tej metodi diskontiramo prihodnje donose in investicijske stroške na sedanjost, t.j. na začetni termin, t0, ko nastopijo prvi investicijski stroški. Nato sedanjo vrednost donosov odštejemo od sedanje vrednosti investicijskih stroškov in dobimo neto (čisto) sedanjo vrednost.

3 Povzeto po: Repovž. Finančni management, 344.

Page 23: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

17

Obrazec za izračun neto sedanje vrednosti naložbe je:

Ali krajše zapisano:

Enačba 4: Neto sedanja vrednost – letni donosi Povsem enak rezultat za neto sedanjo vrednost moramo dobiti v primeru, če namesto letnih donosov (R) v obrazcu vstavljamo razliko med letnimi prihodki in stroški ali odhodki s tem, da amortizacije ne upoštevamo. Če letne prihodke označimo s P, letne stroške pa s S, ugotovimo neto sedanjo vrednost po obrazcu:

Ali krajše zapisano:

Enačba 5: Neto sedanja vrednost – letni prihodki / odhodki Pri čemer je: NSV = neto sedanja vrednost naložbe Rt = donos v letu t It = investicijski strošek v letu t n = življenjska doba naložbe r = diskontna stopnja 1/(1+r) so diskontni faktorji

( ) ( ) ( ) ( ) ( ) ( ) ⎥⎥⎦

⎢⎢⎣

++⋅⋅⋅+

++

++−

++⋅⋅⋅+

++

+=

n

n

n

n

r

I

r

I

r

II

r

R

r

R

r

RNSV

111111 2

2102

21

( ) ( )nt

rI

rR

NSV tt

tt

⋅⋅⋅=

+−

+= ∑ ∑

3,2,1

11

( ) ( ) ( ) ( ) ( ) ( ) ⎥⎥⎦

⎢⎢⎣

++⋅⋅⋅+

++

++−

+

−+⋅⋅⋅+

+

−+

+

−=

n

n

n

nn

r

I

r

I

r

II

r

SP

r

SP

r

SPNSV

111111 2

2102

2211

( ) ( )

nt

rI

rSP

NSV tt

ttt

⋅⋅⋅=

+−

+

−= ∑ ∑

3,2,1

11

Page 24: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

18

Zgornja enačba ( 5 ) velja za t.i. kompleksno naložbo. Za konvencionalno naložbo nastopi investicijski strošek samo enkrat t.j. na začetku prvega obdobja t.j. v trenutku t=0, odpadejo v zgornji enačbi investicijski stroški po prvem obdobju. Obrazec za konvencionalno naložbo je:

Enačba 6: Neto sedanja vrednost – konvencionalna naložba Višina NSV je zelo odvisna od izbrane diskontne stopnje. Zato moramo diskontno stopnjo "r" določiti zelo skrbno. Pri določanju diskontne stopnje lahko vzamemo za primerjavo donose drugih strategij in obrestne mere bank ali posojilodajalcev. NSV < 0 Naložbo zavržemo NSV = 0 Nevtralnost (prevladajo kakovostni dejavniki) NSV > 0 Naložbo sprejmemo Z neto sedanjo vrednostjo ocenjujemo uspešnost naložbe v sedanjosti. Pozitivna neto sedanja vrednost je znesek, za katerega je sedanja vrednost donosov naložbe večja od sedanje vrednosti investicijskih stroškov. Če investicijskih stroškov in donosov ne bi diskontirali na začetni termin, t.j. izrazili v sedanji vrednosti, ti zneski ne bi bili primerljivi. Poleg tega, da neto sedanja vrednost upošteva časovno razporeditev donosov in s tem časovne preference investitorja, upošteva tudi vse investicijske stroške in vse donose, ki jih naložba prinaša v svoji celotni življenjski dobi (Stepko 1980, 32). Te prednosti omogočajo, da kriterij neto sedanje vrednosti upošteva tudi alternativne investicijske možnosti. Naložba je namreč sprejemljiva le tedaj, če ni druge alternativne naložbe, ki bi pri enakih investicijskih stroških, dajala višjo sedanjo vrednost donosov ali višjo neto sedanjo vrednost. Izbor med več naložbenimi možnostmi po tem kriteriju pa je smiseln le, če gre za alternative z enakim obsegom naložb sredstev in enakim časom izkoriščanja naložbe, t.j. za t.i. popolne alternative. Osnovni izraz za izračun neto sedanje vrednosti naložbe je mogoče z obzirom na posebnosti določenih naložb še posplošiti. Gre zlasti za naslednje posplošitve osnovnega obrazca:

Če predvidevamo, da bodo imela naložena osnovna sredstva po izteku življenjske dobe še določeno likvidacijsko vrednost l, je potrebno na desni strani osnovnega izraza prišteti člen:

( ) ( ) ( ) 0221

111I

rR

rR

rRNSV n

n −+

+⋅⋅⋅++

++

=

( )nrL+1

Page 25: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

19

Če ne naložimo vseh sredstev istočasno, t.j. v začetku prvega leta izkoriščanja naložbe (t), temveč delno že v predhodnih letih, je potrebno vložke v predhodnih letih naobrestiti na vrednost v trenutku t in člen I0 v osnovnem izrazu nadomestiti z izrazom:

Pri čemer je: p - število let med prvim in zadnjim potrebnim vložkom sredstev in t - število let od opazovanega vložka do zadnjega potrebnega vložka.

Če zahtevana stopnja donosnosti ni konstantna, temveč se po letih razlikuje, je potrebno v osnovnem izrazu pri oblikovanju diskontnih stopenj izraz (1+r)n nadomesti s produktom (1+r1)(1+r2)…(1+rn), pri čemer so r1, r2,…rn diskontne stopnje za 1., 2.,…ali n-to leto izkoriščanja naložbe.

Zgodnejši donosi imajo za investitorja večji pomen zaradi razpoložljivih naložbenih možnosti danes. Zato investitor bolj ceni npr. en tolar, ki ga prejme danes, kot pa en tolar, ki bi ga zanesljivo prejel čez pet let. Če ga prejme danes in ga ponovno investira, ima po preteku petih let znatno več kot en tolar. Rentabilnost in druge statične metode sprejemanja investicijskih odločitev časovnih preferenc ne upoštevajo, zato smo za obe naložbi dobili enako stopnjo rentabilnosti.

6.4.2 Indeks donosnosti Indeks donosnosti je razmerje med sedanjo vrednostjo donosov in sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Uporabljamo ga kadar izbiramo med investicijami, ki imajo različno življenjsko dobo in zahtevajo različne investicijske stroške, tedaj namreč neto sedanje vrednosti niso primerljive. Indeks donosnosti lahko zapišemo kot:

Enačba 7: Indeks donosnosti Kjer je ID indeks donosnosti.

stroškovskihinvesticijvrednostSedanjadonosovvrednostSedanja

ID⋅⋅⋅

⋅⋅=

( )∑−=

−+0

1pt

tt rI

Page 26: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

20

Namesto razlike med sedanjo vrednostjo donosov in sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov smo dobili razmerje med obema. To razmerje mora biti večje od 1, da bi bila investicija sprejemljiva. Med dvema investicijama bomo izbrali tisto, ki ima večji indeks donosnosti ob pogoju, da je večji od 1.

6.4.3 Metoda notranje stopnje donosnosti Alternativno uporabo koncepta sedanje vrednosti predstavlja notranja stopnja donosnosti, ki je opredeljena kot tista diskontna stopnja, ki izenači sedanjo vrednost donosov investicije s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Notranjo stopnjo donosnosti ugotovimo po naslednjem obrazcu:

Enačba 8: Notranja stopnja donosnosti (IRR) i je notranja stopnja donosnosti in predstavlja neznanko v tej enačbi. Z drugimi besedami povedano, iščemo tisto diskontno stopnjo, ki bo izenačila obe strani enačbe in z uporabo katere bo sedanja vrednost investicijskih stroškov enaka sedanji vrednosti donosov. Razlika med neto sedanjo vrednostjo in notranjo stopnjo donosnosti je namreč v tem, da uporablja prva od posamezne investicijske variante povsem neodvisno diskontno stopnjo, enako za vse investicijske variante tega investitorja, druga pa diskontne stopnje sploh ne pozna in jo na podlagi podatkov konkretne variante šele ugotavlja. Notranjo stopnjo donosnosti pa lahko opredelimo tudi kot tisto diskontno stopnjo, z uporabo katere je neto sedanja vrednost naložbe enaka 0 (Schmidt 1997, 144). Računsko ugotovimo notranjo stopnjo donosnosti tako, da postavimo levo stran enačbe enako nič in izračunamo i, to je diskontno stopnjo, ki bo napravila neto sedanjo vrednost enako nič Če investicija ne prinaša enakih donosov v vseh letih življenjske dobe naložbe, je izračun enak, čeprav nekoliko bolj zapleten, ker moramo pri preizkušanju uporabiti več različnih diskontnih stopenj, preden pridemo do rešitve. Notranjo stopnjo donosnosti uporabljamo za investicijski kriterij tako, da jo primerjamo z relativno diskontno stopnjo, praviloma z določeno tržno obrestno mero ali s poprečnim stroškom kapitala, ki predstavlja minimalno stopnjo donosnosti, ki jo investicija mora prinašati. Ker gre praviloma za izbiro med različnimi investicijskimi variantami, bo med njimi najbolj zaželena tista, ki prinaša največjo stopnjo donosnosti ob pogoju, da je večja od določene tržne obrestne mere ali poprečnega stroška kapitala. V primeru, da gre za eno samo investicijsko varianto, jo sprejmemo, če je notranja stopnja donosnosti večja od relativne tržne obrestne mere ali poprečnega stroška kapitala, v nasprotnem primeru pa jo zavrnemo.

( ) ( ) ( ) ( ) ( ) ( ) n

n

n

n

i

R

i

R

i

R

i

I

i

I

i

II

++⋅⋅⋅+

++

+=

++⋅⋅⋅+

++

++

111111 2

21

2

210

Page 27: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

21

6.4.4 Metoda popravljene (modificirane) notranje stopnje donosnosti Čeprav ima metoda neto sedanje vrednosti veliko prednosti pred ostalimi metodami, pa odločevalci v podjetjih pogosto radi uporabljajo tudi kriterije, ki so izraženi relativno v procentualni obliki. Razlog je verjetno v dejstvu, da so se finančni stroški skozi zgodovino izražali v odstotkih na leto in je primerjava le teh s stopnjo donosa investicije na oko lažja. Kriterij popravljene notranje stopnje donosnosti odpravlja večino slabosti kriterija notranje stopnje donosa. Popravljena notranja stopnja donosa je boljša od kriterija notranje stopnje donosa, ker odpravlja nekatere pomanjkljivosti, vendar praviloma slabša od neto sedanje vrednosti (Mramor 1998, 7). Popravljena notranja stopnja donosa je tista stopnja donosa, ki izenači sedanjo vrednost investicij s sedanjo vrednostjo končne vrednosti ("terminal value") projekta. Poleg investicijskih projektov, ki zahtevajo zgolj enkratno vlaganje, obstajajo še tisti, ki zahtevajo večkratno vlaganje in to tudi v času poteka naložbe in ne samo na začetku življenjske dobe projekta. Zato moramo pri izračunu popravljene notranje stopnje donosa vse investicijske izdatke glede na čas, v katerem so bili vloženi, preračunati z ustrezno diskontno stopnjo na dan začetka življenjske dobe investicijskega projekta. Tako dobimo sedanjo vrednost investicijskih izdatkov.

Enačba 9: Sedanja vrednost izdatkov Izbira ustrezne diskontne stopnje je odvisna od tega, kako tvegana je neka dolgoročna naložba oziroma investicijski projekt. Izračun prihodnje vrednosti z donosnostjo, ki je enaka stroškom kapitala za vse ocenjene prihodnje denarne pritoke, na dan zaključka življenjske dobe investicijskega projekta (Mramor 1998, 15):

Enačba 10: Prihodnja vrednost pritokov

( )∑= +

=n

tt

tinvesticij k

COFPV

0 1

∑=

−+=⋅n

t

nt kCIFCIFFV

0

1)1()(

Page 28: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

22

Izračun popravljene notranje stopnje donosa: PV investicij = PV prihodnje vrednosti denarnih pritokov

Enačba 11: Popravljena stopnja donosa (MIRR) Kjer je: PV - sedanja vrednost FV - prihodnja vrednost MIRR - popravljena notranja stopnja donosa TV - prihodnja vrednost denarnih pritokov N - število let k - zahtevana stopnja donosa, strošek kapitala COFt - investicijski strošek CIFt - denarni pritoki (Vir: Brigham, Gapenski 1996, 231) Rezultat, ki ga daje metoda popravljene notranje stopnje donosa je enakovreden rezultatu metode neto sedanje vrednosti, razen ko gre za nenormalne razlike v obsegu vložka v dolgoročne medsebojno izključujoče se projekte (Mramor 1998, 15). Kriterij popravljene notranje stopnje donosa je boljši kazalec relativne donosnosti investicijskega projekta in zato boljši za uporabo pri ocenjevanju dolgoročnih naložb, kot notranja stopnja donosa (Brigham 1995, 347). Še vedno pa je metoda neto sedanje vrednosti boljša, ker pokaže, za koliko se poveča tržna vrednost podjetja, če se projekt izpelje (Brigham 1995, 349).

( )

( )

( )n

n

t

nn

tt

t

MIRR

kCIF

kCOF

+

+=

+

∑∑ =

= 1

1

10

1

0

nMIRRTVvrednostikončPV

)1(.

+=⋅⋅

1)()(−= n

t

t

COFPVCIFFV

MIRR

Page 29: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

23

6.4.5 Letninski postopek Metoda letnin ali anuitetna metoda je izpeljana iz metode neto sedanje vrednosti naložbe in je primerna za primerjavo uspešnosti naložb z enakim obsegom vloženih sredstev in z različnimi časi izkoriščanja naložb. Pri tej metodi namreč spremenimo sedanje vrednosti prihodkov, odhodkov in naloženih sredstev na primerljive poprečne letne vrednosti tako, da jih pomnožimo z anuitetnim faktorjem a, ki je opredeljen z naslednjim izrazom:

Enačba 12: Anuitetni faktor a

Naložba je ekonomsko upravičena, če je poprečni letni znesek prihodkov večji ali kvečjemu enak vsoti poprečnega letnega zneska odhodkov brez amortizacije in v letnino preoblikovanega obsega naložbe (vračilo vloženih sredstev in obresti). Ali drugače, naložba je sprejemljiva, če je v letnino preoblikovana neto sedanja vrednost naložbe večja ali enaka nič. Navedeni kriterij presoje lahko opredelimo matematično tako:

Enačba 13: letnina

ali

pri čemer pomeni: Pi - prihodki v i-tem letu izkoriščanja naložbe, Oi - odhodki brez amortizacije v i-tem letu izkoriščanja naložbe in imajo ostali simboli enak pomen kot pri opredelitvi neto sedanje vrednosti naložbe Med več naložbenimi možnostmi je po tej metodi najboljša tista z največjo v letnino preoblikovano neto sedanjo vrednostjo naložbe. V primeru, ko investicije ne zahtevajo samo različnih investicijskih stroškov, ampak imajo tudi različne življenjske dobe, zagotovimo primerljivost rezultatov takih investicij tako, da jih izrazimo z letnimi ekvivalentnimi donosi.

( )( ) 11

1−+

+⋅= n

n

rrra

( ) ( )∑ ∑= =

⎟⎟⎠

⎞⎜⎜⎝

⎛−

+⋅⊇

+⋅

n

i

n

ii

ii

i Ir

Oa

rP

a1 1

011

0⊇⋅NVSVa

Page 30: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

24

Na osnovi letnih ekvivalentnih donosov bomo izbrali tisto varianto, ki ima največji letni ekvivalentni donos. Če izražamo uspešnost investicij z letnimi ekvivalentnimi donosi, so investicije neposredno primerljive, ne glede na to, da zahtevajo različne investicijske stroške, in ne glede na to, da imajo različne življenjske dobe. V določenih primerih, zlasti ko preučujemo investicije za nadomestitev, lahko njihovo uspešnost ocenjujemo na osnovi investicijskih in tekočih stroškov poslovanja. To je seveda možno le ob pogoju, če lahko predpostavimo enak obseg proizvodnje in nespremenjeno ceno produkta po nadomestitvi. Pri obeh alternativnih investicijah za nadomestitev bomo ugotovili letne ekvivalentne stroške po istem postopku, ki smo ga prikazali za izračun letnih ekvivalentnih donosov, ter med njima izbrali tisto, ki zagotavlja nižje letne ekvivalentne stroške.

6.4.6 Metoda dinamične amortizacije Določena izboljšava kriterija dobe povračila je kriterij diskontirane dobe povračila, definiran kot pričakovano število let, ki so potrebna, da se originalna investicija pokrije oziroma poplača iz prihodnje pričakovanih diskontiranih neto denarnih tokov (Brigham 1995, 336). Pri tej metodi pričakovane prihodnje denarne tokove od naložbe najprej prevedemo na sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje, ki izraža stroške kapitala projekta. Nato izračunamo tako imenovano diskontirano dobo povračila s pomočjo sedanje vrednosti teh denarnih tokov (Mramor 1998, 16). Kljub izboljšavi, pa metoda diskontirane dobe povračila še vedno ignorira denarne tokove od naložbe po trenutku, ko je investicijski znesek povrnjen. Brigham navaja (Brigham 1995, 335), da majhna podjetja raje uporabljajo pri ocenjevanju in izbiri investicijskih odločitev dobo povračila, kot metodo diskontiranega denarnega toka. Uporaba dobe povračila naj bi bila racionalnejša iz treh razlogov:

Stroški analize metode diskontiranega denarnega toka lahko presegajo koristi Stroški kapitala podjetja ne morejo biti ocenjeni popolnoma točno Lastnik majhnega podjetja je lahko pozoren tudi na nedenarne cilje.

Page 31: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

25

6.5 Ocena metod sedanje vrednost Največkrat uporabljena dinamična metoda je metoda neto sedanje vrednosti. V primerjavi z njo je notranja stopnja donosnosti manj konsistentna metoda ocenjevanja uspešnosti investicij. Naj navedemo njene najbolj bistvene slabosti:

Notranja stopnja donosnosti ne upošteva časovnih preferenc investitorja. Zato je diskontna stopnja pogojena z velikostjo donosov in investicijskih stroškov, je torej rezultat rešitve enačbe in zato ne more izraziti časovnih preferenc investitorja.

Notranja stopnja donosnosti ne upošteva velikostnega reda naložbe. Notranja stopnja donosnosti odpove kot kriterij izbire med različnimi investicijskimi

variantami v primeru, ko so te variante medsebojno izključljive. Naložbi se med seboj izključujeta, če prihodek prve naložbe popolnoma preneha, če sprejmemo tudi drugo naložbo, ali če je tehnično nemogoče sprejeti drugo naložbo, če smo sprejeli prvo.

Naložba, ki ima večjo notranjo stopnjo donosnosti, namreč pomeni naložbo s hitrejšo stopnjo rasti donosa. Ni pa rečeno, da je interes investitorja največja stopnja rasti donosov; če bi jo investitor sprejel, bi to pomenilo manjši skupni donos naložbe. Zato bo izbral naložbo z večjo neto sedanjo vrednostjo, ki pomeni večji skupni donos, ki ga prinaša investicija.4

Pomanjkljivost te metode je tudi, da lahko dobimo v primeru kompleksne naložbe, za katero je značilno, da so denarni tokovi izmenoma pozitivni in negativni, več kot eno rešitev za interno stopnjo donosnosti, pri čemer seveda ne vemo, katera je prava. Število možnih rešitev je odvisno (po Descartesovem pravilu) od števila sprememb predznakov v investicijskem nizu. Ker je ena sprememba predznaka možna v nizu najmanj dveh obdobij, dve spremembi najmanj v nizu treh obdobij itd., je teoretično največje možno število rešitev enako številu obdobij v investicijskem nizu, t.j. življenjski dobi naložbe, manj ena (n-1).

Čeprav je notranja stopnja donosnosti manj uporabna pri sprejemanju investicijskih odločitev, je njena prednost v tem, da je izražena v odstotku in kot taka neposredno primerljiva z relevantno diskontno stopnjo, ki je praviloma določena obrestna mera. Če namreč financiramo investicijo z izposojenimi sredstvi, pomeni notranja stopnja donosnosti zgornjo mejo, ki je izposojilna obrestna mera ne sme presegati, da investitor s sprejetjem investicije ne bi bil v slabšem položaju kot pred sprejemom investicije.

4 Razlog, da dobimo različne rezultate, je namreč v tem, da vsebujeta notranja stopnja donosnosti in neto sedanja vrednost različni predpostavki. Prva predpostavlja, da lahko donose, ki jih prinaša naložba v posameznih (zlasti zgodnejših) obdobjih življenjske dobe, reinvestiramo do konca dobe po obrestni meri, ki je enaka notranji stopnji donosnosti. Druga pa predpostavlja, da moremo iste donose reinvestirati po obrestni meri, ki je enaka diskontni stopnji, ki smo jo uporabili za izračun neto sedanje vrednosti. Predpostavka notranje stopnje donosnosti ni realna, če upoštevamo, da izraža izračunano diskontno stopnjo, ki je lahko le slučajno enaka določeni veljavni tržni obrestni meri, in če upoštevamo, da lahko stopnje donosnosti zelo varirajo od enega do drugega naložbenega objekta. Zato se v primeru medsebojno izključljivih naložb ne moremo odločati po notranji stopnji donosnosti, ampak po neto sedanji vrednosti. Njena predpostavka je realna, ker v procesu diskontiranja uporabljamo za diskontno stopnjo dejansko obrestno mero (izposojilno ali posojilno), ki je relevantna za podjetje, in to enako za vse investicijske variante.

Page 32: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

26

7 PRAKTIČNI PRIKAZ UPORABE DINAMIČNIH METOD V PODJETJU GRAMMER AUTOMOTIVE D.O.O.

Praktični prikaz uporabe dinamičnih metod je potekal v podjetju Grammer Automotive d.o.o. iz Slovenj Gradca. Podjetje je dejavno v avtomobilski panogi. Za različna avtomobilska podjetja izdeluje predvsem vzglavnike, komolčnike, predalčnike in penaste surovce. Pomembnejši kupci Grammer-jevih izdelkov so; Mercedes, Daimler Chrysler, Fiat, Opel in BMW. Podjetje se je zaradi posodobitve linije nalivanja penastih surovcev odločilo za nakup robota. Robot naj bi prevzel nevarno ter enolično delo nalivanja surovcev. S svojim samodejnim delovanjem bi poboljšal tudi kvaliteto izdelkov ter omogočil nalivanje zahtevnejših izdelkov. Investicija poteka v letu 2004, v delovni proces pa naj bi se robot vključil v začetku leta 2005. Nekaj prelomnih mejnikov podjetja Grammer Automotive d.o.o.:

December 1994: ustanovitev družbe Penatex kot mešane firme; lastniki CMP d.o.o. Slovenija in BUTZ GmbH Nemčija.

Januar 1995: Začetek proizvodnje vzglavnikov in komolčnikov za avtomobilsko industrijo.

December 1995: kapaciteta proizvodnje dosega 17.000 vzglavnikov dnevno, od tega je prodano 50% za kupca Mercedes Benz.

Marec 1996: kapacitete proizvodnje dosežejo 23.000 vzglavnikov dnevno; poleg Mercedesa je najpomembnejši kupec Revoz.

Oktober 1996: pridobitev dovoljenja za hišno carinjenje. Julij 1997: pridobitev certifikata kakovosti ISO 9002. Januar 1998: CMP d.o.o. proda svoj delež firmi BUTZ, ki postane 100% lastnik. Pomlad 1998: BUTZ proda svojih pet podjetij v Evropi (med njimi tudi Penatex) firmi

GRAMMER AG Nemčija. Marec 1998: pridobitev certifikata kakovosti VDA 6.1. Maj 1998: zagon šivalnice in montaže vzglavnikov Daimler Chrysler. Julij 1999: zagon šivalnice Fiat Punto. Oktober 2000: zagon krojilnice. Marec 2001: podjetje zaseda v Sloveniji 141. mesto med izvozniki, v Koroški regiji 5.

mesto (pred Preventom, Johnson Controlsom, TAB Mežica in Lesno). Maj 2001: pridobitev najzahtevnejšega in največjega projekta v koncernu GRAMMER

ter širitev razvojnega sektorja - proizvodnja komolčnikov in notranjih stranskih oblog za Opel Vectro (projekt Epsylon), kar prinaša povečanje zaposlenih preko 160 delavcev.

Junij 2001: pridobitev certifikata kakovosti ISO/TS 16949. Junij 2002: otvoritev novih proizvodnih in poslovnih prostorov. Maj 2003: uvedba novega programa proizvodnje zahtevnih vzglavnikov in komolčnikov

za novo vozilo BMW X-3. September 2003: nadgradnja sistema kakovosti na zahteve standarda ISO/TS 16949:2002

in pridobitev certifikata za sistem kakovosti v februarju 2004. December 2003: pridobitev priznanja GZS za najlepše urejeno podjetje na Koroškem in

za 3. mesto v Sloveniji.

Page 33: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

27

Podjetje Grammer Automotive je hitro razvijajoče se podjetje, katero iz leta v leto povečuje svoj obseg prodaje, predvsem na trgih EU, kakor tudi število zaposlenih. Napovedan obseg prodaje podjetja v letu 2004 bo kar za 3,86 krat večji kot v letu 2000 oziroma 1,5 krat večji kot v letu 2003. Torej se bo obseg prodaje povečal glede na lansko leto za 50%.

Slika 3: Prikaz gibanja obsega prodaje v tisočih EUR-ih v posameznih letih

(Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 5)

Opomba: Vrednosti so v tisočih EUR-ih

8.305

8.749

19.587

21.502

32.055

33.014

0 5.000 10.000 15.000 20.000 25.000 30.000 35.000

2000

2001

2002

2003

Napoved 2004

Napoved 2005

Obseg prodaje v T€

Page 34: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

28

Slika 4: Prikaz gibanja števila delavcev v posameznih letih

48

125

54

105

64

127

80

240

86

241

96

306

050

100150200250300350400450

1999 2000 2001 2002 2003 2004

Leto

Število zaposlenih

ProizvodnjaRežija

(Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 7) Podjetje Grammer Automotive se je odločilo za posodobitev svoje linije penjenja penastih surovcev oziroma za investicijo nakupa robota »Motoman UP130« za samodejno nalivanje PU izdelkov predvsem iz naslednjih razlogov ter ciljev:

Zmanjšanje izmeta zaradi zmotljivosti delavca Obvarovanja orodja pred poškodbami in zmanjšanja popravil na orodjih Zmanjšanja števila delavcev, en delavec na izmeno oziroma 3 delavci na dan Zagotavljanja natančnejšega nalivanja in s tem boljših izdelkov ter tudi ponovljivosti Z robotom bo možno nalivati zahtevnejše izdelke kot ročno Robot nam omogoča posluževanja z več glavami (več sistemov) Delo na liniji (nalivanje) je zelo nevarno in v primeru nezgode (nepazljivosti delavca,

okvara komponentnih cevi itd.) lahko delavec postane celo trajni invalid. Investicije se je podjetje lotilo na projektni način. Iz posameznih oddelkov podjetja je zbralo usposobljene ljudi za zagon ter uspešno končanje investicije. Projektna skupina je imela in ima nalogo, da definira in utemelji razloge za investicijo, cilje ki jih naj doseže naložba, potek investicije po posameznih fazah ter da po zaključku investicije preveri ali so bile predpostavke naložbe uresničene.

Page 35: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

29

Z uvedbo robota na linijo penjenja lahko podjetje zmanjša stroške izmeta, ki nastajajo zaradi zmotljivosti delavcev oziroma človeškega faktorja. Podjetje spremlja pri svojem delovanju neprekinjeno nastajajoče napake tudi za obrat penilnice ter jih vrednoti. Za izračun stroškov izmeta pa se je podjetje odločilo za obdobje prvega polletja leta 2004. Analiza je pokazala naslednje :

Tabela 1: Stroški izmeta v obdobju od 01.01.2004 do 31.06.2004

(Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 35) Stroški izmeta v enem letu 5.753 EUR letno Z uporabo robota lahko zmanjšamo izmet na nepravilni teži izdelkov in lunkerjih za 50%, kar znaša 2.876 EUR letno. Prihranek pri izmetu 2.876 EUR letno

Artikel Ident LunkerjiNepravilna

težaIzmet v kosih

Cena v EUR-ih

Stroški izmeta

Epsylon 1027218 129 15 144 0,8359 120,37Epsylon 1047222 276 6 282 1,3224 372,92Epsylon 1012605 48 2 50 1,4185 70,93Epsylon 1012609 84 2 86 1,4185 121,99Epsylon 1021775 56 1 57 1,24999 71,25Epsylon 1021713 103 13 116 2,6119 302,98Epsylon 1021714 117 10 127 2,6119 331,71Epsylon 1017341 23 44 67 1,2264 82,17SAAB 1017356 7 7 14 1,2264 17,17SAAB 1055800 0 8 8 1,0915 8,73SAAB 1056094 11 59 70 1,09112 76,38SAAB 1041305 119 11 130 2,6075 338,98SAAB 1041306 66 18 84 2,6075 219,03SAAB 1012582 0 0 0 1,2586 0,00VW D1 1025968 289 4 293 1,1168 327,22VW D1 1027938 29 0 29 0,973 28,22VW D1 1025992 182 12 194 0,8623 167,29VW D1 1016516 30 2 32 0,8928 28,57VW D1 1025999 103 0 103 1,6149 166,33VW D1 1024074 15 0 15 1,6142 24,21

1901 2.876 EUR / 6 mes.5.753 EUR / leto

Page 36: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

30

Z uporabo robota lahko zmanjšamo število delavcev na težkem in napornem in nevarnem delovnem mestu penjenja za tri na dan oziroma za enega delavca na izmeno. Stroški enega delavca 10.622 EUR letno Stroški treh delavcev 31.866 EUR letno Prihranek pri delavcih 31.866 EUR letno Prav tako privarčujemo z uporabo robota pri vzdrževalnih delih in materialu za vzdrževanje na OVALU za penjenje. Stroški vzdrževalnih ur 2.593 EUR letno Stroški materiala za vzdrževanje 7.785 EUR letno Prihranek pri vzdrževanju 10.378 EUR letno Ko smo določili prihranke, ki bi jih dosegli z nakupom in uvedbo robota smo pričeli v ovrednotenjem ponudb med različnimi dobavitelji robotov. Po tehtanju tako tehničnih, plačilnih, finančnih ter ostalih lastnosti ponudb sta v igri za izbor ostala dva ponudnika in sicer; podjetje ABB d.o.o. iz Ljubljane ter podjetje Motoman robotec d.o.o. iz Ribnice. Po dokončnem ovrednotenju posameznih meril se je podjetje Grammer odločilo za nakup robota Motoman UP 130, kateri je bil glade zahtev in pričakovanj podjetja Grammer boljši.

Tabela 2: Vrednotenje ponudb za robotizacijo linije nalivanja penastih surovcev

PONUDNIKI ZapŠt. MERILA ABB d.o.o. ocena MOTOMAN robotec d.o.o. ocena

1 naslov Toplarniška cesta 19 Lepovče 23 2 kraj Ljubljana Ribnica 3 telefon 01-5875-472 01-8372-410 4 tip robota IRB 6400R Motoman UP130 5 Cena ROBOTA 50,240 EUR 8 44.160 EUR 10 6 dobava 14 tednov 8 11 tednov 10 7 garancija 12 mesecev 9 12 mesecev oz. 2.000 ur 9 8 Prostostne stopnje 6 9 6 9 9 Dosegljivost 3.000mm 10 2.650 mm 9 10 Nosilnost 100 Kg 8 130 Kg 10 11 Ponovljivost 0,1 mm 10 0,2 mm 9 12 Delovna temperatura <45 st C 8 <50 st C 10 13 SKUPAJ TOČK 70 76

(Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 40)

Page 37: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

31

Slika 5: Robot Motoman UP 130

Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 45)

Page 38: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

32

Prilagoditev robota specifičnim potrebam linije penjenja surovcev povzroči dodatne stroške. Tako nastali stroški se nanašajo na prilagoditev, programiranje in pripravo robota za delo, prilagoditev okolja na robota ter materialne stroške priprav namestitve robota. Montažo ter programiranje in prilagajanje robota potrebam linije je izvajalo podjetje D.I.R. team iz Raven na Koroškem.

Če povzamemo celotne stroške investicije bi bili le ti sledeči; INVESTICIJA Nova mešalna glava 13.263 EUR Zamenjava dovodnih cevi do mešalne glave 1.300 EUR Prilagoditev mešalne glave 700 EUR Postavitev stopnišča in zaščitne ograje 3.650 EUR Namestitev samodejnega prepoznavanja orodij 4.600 EUR Zagon robota 33.800 EUR Postavitev omare z elektroniko 2.000 EUR Postavitev temeljev robota 1.500 EUR Namestitev odlagalnih mest za mešalne glave 250 EUR Robot Motoman UP 130 44.160 EUR SKUPAJ STRŠKI INVESTICIJE: 105.223 EUR Povzetek podatkov investicije z vsemi prihranki uvedbe robota Motoman UP 130 na linijo penjenja poliuretanskih surovcev so podani strnjeno v pregladnici: Investicijski stroški 105.223 EUR Robot 44.160 EUR Stroški montaže in zagona 61.063 EUR Amortizacija 10% letno – linearna Amortizacija 10.522,30 EUR letno Investicijska doba 10 let Zagon proizvodnje z robotom januar 2005 Investicija je financirana iz lastnih sredstev Oportunitetni stroški kapitala 6 % letno Davek na dobiček 25 % Prihranek pri materialu 2,876 EUR letno Prihranek pri izmetu 2,876 EUR letno Prihranek pri izdelavi 42.244 EUR letno Prihranek pri delavcih 31.866 EUR letno Prihranek pri vzdrževanju 10.378 EUR letno Prihranki skupaj 45.120 EUR letno

Page 39: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

33

Podjetje Grammer se je odločilo na podlagi predračunov investicije, da financira investicijo v višini 105.223 EUR-ov le iz lastnih sredstev. V letu 2004 podjetje ocenjuje svojo prodajo v višini 32.055.000 EUR-ov zato naložba v robota ne bo bistveno poslabšala likvidnost podjetja. Iz čisto finančnega stališča bi se podjetju izplačalo, da za znesek investicije najame kredit, saj bi lahko stroške financiranja (obresti) upoštevalo pri odhodkih, oziroma na ta račun plačalo manjši davek na dobiček (v Sloveniji je davek na dobiček 25%). Zaradi tako imenovanega davčnega ščita bi bile tudi obresti morebitno najetega kredita manjše. Kljub temu, da podjetje financira celotno naložbo iz lastnih sredstev le ta niso zastonj. Na finančnem trgu bi lahko podjetje za posojena sredstva, v višini naložbe in s podobno ročnostjo kot investicija, lahko doseglo 6 % obresti, zato je takšno ceno kapitala tudi upoštevalo pri svoji naložbi oziroma pri diskontiranju denarnih tokov po posameznih letih. Velja namreč, da je ena enota denarja sedaj več vredna kot ena enota denarja čez eno leto, razliko predstavlja nagrada nekomu, ki se je odrekel denarju v našo korist, oziroma to je časovna prefereca denarja. Upoštevali smo 10% linearno amortizacijsko stopnjo letno. Amortizacija predstavlja poleg dobička oziroma čistih prihrankov investicije donose investicije. Pri tem je potrebno upoštevati, da amortizacija vpliva tako na donose, saj je odhodek ampak ne tudi izdatek, ravno tako pa tudi zmanjšuje denarne izdatke zaradi plačila davka na dobiček, saj je amortizacija davčno priznana postavka odhodkov. Pri izračunih denarnih tokov smo tako upoštevati tudi davek na dobiček v višini 25 %. Trajanje investicije je predvideno za obdobje 10 let. Podjetje deluje v skupini Grammer, kar pomeni, da oskrbuje različna Grammer-jeva podjetja po Evropi s penastimi surovci in ker so sklenjene pogodbe o prodaji oziroma naročilih dolgoročnega značaja lahko predvidevamo enakomerne donose čez celotno dobo 10 let brez bistvenih nihanj. Robot bo po preteku 10 let tehnično zastarel oziroma bo njegova tržna vrednost enak nič. Donos po posameznih letih izračunamo tako, da seštejemo dobiček po obdavčitvi in znesek amortizacije. Ta sredstva nam predstavljajo denarne tokove s katerimi podjetje razpolaga v trajanju investicije. Do dobička po obdavčitvi pa pridemo tako, da od prihrankov naložbe (prihodki) odštejemo znesek amortizacijskih sredstev (odhodki) ter nato odštejemo še davek na dobiček kot razliko med prihranki in amortizacijo pomnoženo z 0,25 (25%). Denarni tok investicije po posameznih letih predstavlja tako dobiček po obdavčitvi in amortizacija v posameznem letu.

Page 40: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

34

Strnjeno lahko to ponazorimo s podatki v tabeli:

Tabela 3: Izračun denarnih tokov po posameznih letih

(Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 50) Opomba: Zneski so v EUR-ih

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Materialni prihranki 2.876 2.876 2.876 2.876 2.876 2.876 2.876 2.876 2.876 2.876Proizvajalni prihranki 42.244 42.244 42.244 42.244 42.244 42.244 42.244 42.244 42.244 42.244

Prihranki skupaj 45.120 45.120 45.120 45.120 45.120 45.120 45.120 45.120 45.120 45.120

Amortizacija 10% -10.522 -10.522 -10.522 -10.522 -10.522 -10.522 -10.522 -10.522 -10.522 -10.522

Dobiček pred obdavčitvijo 34.598 34.598 34.598 34.598 34.598 34.598 34.598 34.598 34.598 34.598

Davek 25 % -8.650 -8.650 -8.650 -8.650 -8.650 -8.650 -8.650 -8.650 -8.650 -8.650

Dobiček po obdavčitvi 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Dobiček po obdavčitvi 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949Amortizacija 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522

Denarni tok 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471

Page 41: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

35

7.1 Analiza donosnosti predstavljenih naložb podjetja s statičnimi metodami Značilnost statičnih metod je, da ne upoštevanjo časovne preference denarja.

7.1.1 Statična metoda Amortizacije

Tabela 4: Podatki za izračun statične amortizacije investicije

(Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 53) Opomba: Zneski so v EUR-ih

Statična metoda amortizacije je metoda, ki poda čas, ko se investicija povrne oziroma poplača iz prispelih denarnih tokov brez upoštevanja časovne vrednosti denarja. Iz podatkov v tabeli lahko razberemo, da preide kumulativni denarni tok iz negativnega v pozitivnega med drugim in tretjim letom. Ker je denarni tok enakomeren skozi ves čas trajanja investicije lahko izračunamo statično amortizacijo investicije kar z količnikom med investicijskimi izdatki ter letnim denarnim tokom.

Izračun pokaže, da se vložena sredstva oziroma investicija povrne v 2,88 leta. Investicija se povrne v razmeroma kratkem času, zaradi tega se je podjetje tudi odločilo v investicijo

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Dobiček po obdavčitvi 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949

Amortizacija 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522

Denarni tok 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471

Investicija -105.223

Denarni tok kumulativa -105.223 -68.752 -32.281 4.190 40.661 77.132 113.603 150.074 186.545 223.016 259.487

letaEUREUReinvesticijjaamortizaciStaticna K

K

K 88,2471.36223.105

==⋅⋅

Page 42: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

36

vložiti le svoja sredstva. Pri tem moramo upoštevati tudi, da traja investicija deset let in da po 2,88 letu pa do konca investicije torej do 2014 leta podjetje samo še pridobiva na vrednosti. Pri tem izračunu nismo upoštevali vrednosti denarja, oziroma denarne tokove nismo diskontirali. Kumulativni izkupiček denarnih tokov do konca izkoriščanja naložbe je 259.487 EUR. Pomanjkljivost statične metode amortizacije je poleg neupoštevanja časovne preference denarja tudi to, da poda le čas povrnitve vloženih sredstev, same investicije pa ne spremlja do njene zaključitve. Ta metoda je koristna predvsem s stališča likvidnosti podjetja. Velikokrat pa le likvidnost ni edino merilo pri odločitvah o naložbah podjetja.

7.1.2 Statični indeks donosnosti : Statični indeks donosnosti nam poda donos na enoto investicijskih stroškov. Izračunamo pa ga kot razmerje med zbirom denarnih tokov ter investicijskimi stroški.

Investicija nam povrne za 3,466 krat več sredstev kot smo vanjo vložili, oziroma ena enota vloženih sredstev povrne 3,466 enot sredstev.

7.1.3 Donosnost investicije: Z donosnostjo investicije ugotavljamo učinkovitost investicije. Med statičnimi metodami je ta metoda velikokrat uporabljena. Donosnost ali učinkovitost investicije se izraža v odstotku in je torej relativni kazalec. Predstavlja pa razmerje med povprečnim letnim donosom investicije in povprečno vloženimi investicijskimi sredstvi. Povprečno vložena investicijska sredstva pa predstavljajo 50 % začetne vrednosti investicije. Povprečni letni donos za našo naložbo znaša 36.471 EUR, povprečno vložena investicijska sredstva pa 52.611 EUR (50% od 105.223 EUR)

Povprečna letna donosnost je torej 69,32% Povprečno letno donosnost primerjamo s stroški kapitala. Ker podjetje financira naložbo le z lastnimi sredstvi in ker znašajo oportunitetni stroški lastnega kapitala 6 % sama povprečna letna donosnost naložbe pa 69,32 % je odločitev o naložbi upravičena.

466,3223.105710.364

==ID

%32,69100*611.52471.36

(%) ==EUREUR

DonosnostK

K

Page 43: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

37

7.2 Analiza donosnosti predstavljenih naložb podjetja z metodami, ki jih uporabljamo v razmerah negotovosti in tveganj

Z analizo občutljivosti skušamo pridobiti dodatne informacije o tem, ali in v kolikšni meri je nezanesljivost podatkov o naložbi pomembna pri odločanju. Pri tem postopku nas zanima, kaj bi bilo s sprejemljivostjo naložbene možnosti, če bi bile vrednosti parametrov naložbe drugačne, kot smo prvotno ocenili. Parametre na katere merimo odziv sodila imenujemo strateške spremenljivke. Analiza občutljivosti pokriva tri področja in sicer;

Analizo kritičnih vrednosti Analizo varnostnih razlik Analizo prožnosti

Za analizo kritičnih vrednosti za našo naložbo uporabimo podatke iz tabele št.3. Strateški spremenljivki sta dve in sicer diskontna stopnja in prihranki, ostale spremenljivke so bolj ali manj določene vnaprej. Najprej naredimo analizo kritične vrednosti za diskontno stopnjo, kar pomeni, da iščemo vrednost diskontne stopnje pri kateri je naložba še sprejemljiva. Ker uporabimo kot sodilo naložbe neto sedanjo vrednost iščemo tisto diskontno stopnjo pri kateri je neto sedanja vrednost enaka nič. Tabela 5: Kritična vrednost diskontne stopnje sodila neto sedanje vrednosti

(Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 60)

Prihranki 45.120 EURAmortizacija 10% -10.522 EURDobiček pred obdavčitvijo 34.598 EURDavek na dobiček 25% 8.650 EURDobiček po obdavčitvi 25.949 EURAmortizacija 10% 10.522 EURDenarni tok 36.471 EURDiskontna stopnja 0,32597

Investicijski strošek -105.223 EURDenarni tok v letu 1 36.471 EURDenarni tok v letu 2 36.471 EURDenarni tok v letu 3 36.471 EURDenarni tok v letu 4 36.471 EURDenarni tok v letu 5 36.471 EURDenarni tok v letu 6 36.471 EURDenarni tok v letu 7 36.471 EURDenarni tok v letu 8 36.471 EURDenarni tok v letu 9 36.471 EURDenarni tok v letu 10 36.471 EUR

Neto sedanja vrednost NPV 0 EUR

Page 44: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

38

Vidimo, da se lahko diskontna stopnja z začetne vrednosti 6% poveča celo do vrednosti 32,6%, kar predstavlja notranjo stopnjo donosnosti, pa da je naložba še na meji sprejemljivosti. Razlika predstavlja 26,6 odstotne točke. Naša naložba ima torej dokaj veliko varnostno razliko. Strateška spremenljivka so tudi prihranki, le ti se lahko spremenijo tako zaradi napačne ocene gibanja prihrankov v prihodnosti kot zaradi sprememb razmer na trgu, ki vplivajo na prihranke. Kritična vrednost prihrankov je 15.555 EUR oziroma pri tej vrednost prihrankov postane naložba na meji sprejemljivosti ali za naše sodilo, ko postane neto sedanja vrednost enaka nič.

Tabela 6: Kritična vrednost prihrankov sodila neto sedanje vrednosti

(Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 63) Prihranki se lahko z začetne vrednosti 45.120 EUR spustijo na kritično vrednost 15.555 EUR pa je naložba še sprejemljiva. Varnostna razlika je 29.565 EUR oziroma prihranki se lahko zmanjšajo za 65,52 % pa bo naložba še na meji sprejemljivosti. Tudi na spremembe višine prihrankov je naložba relativno varna.

Prihranki 15.555 EURAmortizacija 10% -10.522 EURDobiček pred obdavčitvijo 5.033 EURDavek na dobiček 25% 1.258 EURDobiček po obdavčitvi 3.774 EURAmortizacija 10% 10.522 EURDenarni tok 14.296 EURDiskontna stopnja 6% 0,06

Investicijski strošek -105.223 EURDenarni tok v letu 1 14.296 EURDenarni tok v letu 2 14.296 EURDenarni tok v letu 3 14.296 EURDenarni tok v letu 4 14.296 EURDenarni tok v letu 5 14.296 EURDenarni tok v letu 6 14.296 EURDenarni tok v letu 7 14.296 EURDenarni tok v letu 8 14.296 EURDenarni tok v letu 9 14.296 EURDenarni tok v letu 10 14.296 EUR

Neto sedanja vrednost NPV 0 EUR

Page 45: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

39

Z analizo prožnosti pa računamo kako močno se odziva odločitveno sodilo na spremembe strateških spremeljivk. Pri spremembi diskontne stopnje za +1%, torej z vrednosti 6% na vrednost 6,06% se spremeni neto sedanja vrednost za –0,52%.

Tabela 7: Občutljivost sodila neto sedanje vrednosti na spremembe diskontne stopnje

(Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 65) Občutljivost sodila neto sedanje vrednost na spremembe diskontne stopnje je manjša od ena. Prav tako lahko vidimo, da se s povečanjem diskontne stopnje neto sedanj vrednost zmanjšuje, kar je razumljivo saj sedaj donose naložbe diskontiramo z večjo obrestno mero. Naložba v nakup robota za samodejno nalivanje penastih surovcev je torej dokaj neprožna na spremembe obrestne mere oziroma diskontne stopnje. Pri spremembi obrestne mere za en procent imamo spremembo sodila neto sedanje vrednosti za samo –0,52%.

Prihranki 45.120 EURAmortizacija 10% -10.522 EURDobiček pred obdavčitvijo 34.598 EURDavek na dobiček 25% 8.650 EURDobiček po obdavčitvi 25.949 EURAmortizacija 10% 10.522 EURDenarni tok 36.471 EURDiskontna stopnja 0,0606 "+ 1%"

Investicijski strošek -105.223 EURDenarni tok v letu 1 36.471 EURDenarni tok v letu 2 36.471 EURDenarni tok v letu 3 36.471 EURDenarni tok v letu 4 36.471 EURDenarni tok v letu 5 36.471 EURDenarni tok v letu 6 36.471 EURDenarni tok v letu 7 36.471 EURDenarni tok v letu 8 36.471 EURDenarni tok v letu 9 36.471 EURDenarni tok v letu 10 36.471 EUR

Neto sedanja vrednost NPV 153.160 EUR "-0,52%"

Page 46: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

40

Če se spremenijo prihranki za 1% potem se sodilo naložbe neto sedanja vrednost spremeni za 1,5%. Spremembe imajo isti predznak, pri povečanju prihrankov se poveča tudi neto sedanja vrednost oziroma, če se prihranki zmanjšajo se zmanjša tudi vrednost neto sedanje vrednost. Naložba ima torej koeficient prožnosti večji od ena. Kot sodilo smo uporabili neto sedanjo vrednost kot najboljše sodilo za oceno investicij.

Tabela 8: Občutljivost sodila neto sedanje vrednosti na spremembe prihrankov

(Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 70)

Prihranki 45.572 EUR "+1%"Amortizacija 10% -10.522 EURDobiček pred obdavčitvijo 35.050 EURDavek na dobiček 25% 8.763 EURDobiček po obdavčitvi 26.288 EURAmortizacija 10% 10.522 EURDenarni tok 36.810 EURDiskontna stopnja 6% 0,06

Investicijski strošek -105.223 EURDenarni tok v letu 1 36.810 EURDenarni tok v letu 2 36.810 EURDenarni tok v letu 3 36.810 EURDenarni tok v letu 4 36.810 EURDenarni tok v letu 5 36.810 EURDenarni tok v letu 6 36.810 EURDenarni tok v letu 7 36.810 EURDenarni tok v letu 8 36.810 EURDenarni tok v letu 9 36.810 EURDenarni tok v letu 10 36.810 EUR

Neto sedanja vrednost NPV 156.319 EUR "+1,5%"

Page 47: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

41

7.3 Analiza donosnosti predstavljenih naložb podjetja z dinamičnimi metodami Značilnost dinamičnih metod je, da upoštevajo časovno preferenco denarja.

7.3.1 Dinamična metoda amortizacije: Dinamična metoda amortizacije nam poda čas ko se investicija poplača iz prispelih denarnih tokov ob upoštevanju časovne vrednosti denarja, oziroma denarne tokove diskontiramo z obrestno stopnjo vrednosti kapitala (6%).

Tabela 9: Podatki za izračun dinamične amortizacije investicije

(Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 75) Iz podatkov v tabeli je razvidno, da preide kumulativa denarnega toka iz negativne v pozitivno vrednost med tretjim in četrtim letom trajanja investicije. Pri izračunu smo upoštevali vrednost denarja kar je tudi značilnost vseh dinamičnih metod. Ker smo investicijo financirali le z lastnimi sredstvi in ker imajo tudi ta sredstva svojo vrednost smo za izračun uporabili oportunitetni strošek kapitala oziroma obrestno mero ki bi jih dosegli če bi sredstva naložili na finančnem trgu. Tako smo upoštevali diskontno stopnjo oziroma obrestno mero v višini 6 %. Sedaj ne moremo več izračunati amortizacijo naložbe s preprostim kvocientom med investicijskim zneskom in donosi, ker donosi z leti padajo eksponencialno torej neenakomerno oziroma pospešeno.

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Dobiček po obdavčitvi 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949 25.949

Amortizacija 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522 10.522

Denarni tok 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471 36.471

Diskontni faktor 6% 0,943 0,889 0,839 0,792 0,747 0,705 0,665 0,627 0,591 0,558

Diskontirani denarni tok 34.392 32.423 30.599 28.885 27.244 25.712 24.253 22.867 21.554 20.351

Investicija -105.223

Denarni tok kumulativa -105.223 -70.831 -38.408 -7.809 21.076 48.320 74.032 98.285 121.152 142.707 163.058

Page 48: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

42

Kumulativa denarnega toka pridobi pozitivni predznak med tretjim in četrtim letom koriščenja naložbe. Predpostavljamo tudi, da znotraj posameznega leta podjetje enakomerno ustvarja donose. Pod to predpostavko lahko izračunamo točen čas povrnitve naložbe s pomočjo interpolacije.

Slika 6: Prikaz gibanja denarnih tokov znotraj četrtega leta (Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 80) Kdaj seka premica denarnih tokov absciso oziroma kdaj nastane čas povrnitve sredstev investicije izračunamo s pomočjo interpolacije oziroma kvocienta;

Investicija se povrne ob upoštevanju vrednosti denarja oziroma časovne preference denarja v roku 3,27 let. Amortizacija po dinamičnem izračunu je za 0,39 leta daljša kot pa po statičnem izračunu ko je bila 2,88 leta. Rezultat je pričakovan saj dinamična amortizacija upošteva časovno preferenco denarja in s tem odmika čas amortiziranja naložbe, saj vrednost denarju s pomikanjem po časovni premici pada, namreč ena denarna enota danes je več vredna kot ena denarna enota čez eno leto.

letaletaekOs KK 27,0885.28809.7

tan =−

=

letaeinvesticijjaamortizaciDinami čina KKK 27,327,03 =+=

10.000

leto

-20.000

-30.000

-10.000

30.000

20.000 21.076

-7.809

0,27

Page 49: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

43

7.3.2 Neto sedanja vrednost Neto sedanja vrednost je razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in med diskontiranim tokom vseh odlivov neke naložbe. Neto sedanja vrednost je torej absolutna količina. Pri tem lahko nastopijo tri možnosti in sicer; NSV < 0 Naložbo zavržemo NSV = 0 Nevtralnost (prevladajo kakovostni dejavniki) NSV > 0 Naložbo sprejmemo Če je neto sedanja vrednost večja kot nič pomeni, da sedanja vrednost celotnega pozitivnega toka koristi presega sedanjo vrednost celotnega negativnega toka stroškov. Smiselno je naložbo sprejeti, če je NSV > 0, če je NSV = 0 potem o naložbi odločimo s pomočjo drugih tudi ne kvantitativnih merilih, če pa je NSV < 0 naložbe ne sprejmemo. V našem primeru ko je obrestna mera 6 % in trajanje investicije 10 let zato je izračun naslednji:

Ker je NSV pozitivna in znaša 163.058 EUR investicijo sprejmemo. Z investicijo pridobimo veliko več koristi pri danih predpostavkah kot pa vanjo investiramo, kar je cilj vsake podjetniške dejavnosti oziroma racionalnega obnašanja.

( ) ( ) ( ) ( ) ( )

( ) ( ) ( ) ( ) ( )109876

54321

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36223.105

++

++

++

++

++

+++

++

++

++

++

+−= LNSV

EUR...058.163558,0471.36

591,0471.36

627,0471.36

...665,0471.36

705,0471.36

747,0471.36

792,0471.36

839,0471.36

889,0471.36

943,0471.36223.105

=+++

+++++++++−=

Page 50: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

44

7.3.3 Indeks donosnosti Indeks donosnosti je razmerje med sedanjo vrednostjo donosov ter sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Da bi bila investicija uspešna mora biti indeks donosnosti večji od ena. Tedaj donosi presegajo stroške. Z indeksom donosnosti lahko podamo koliko enot donosov ustvari ena enota stroškov. Upoštevamo tudi časovno vrednost denarja. Diskontna stopnja je 6 %.

Kjer je ID indeks donosnosti.

SVIS = 105.223 EUR Kjer je ; SVD = sedanja vrednost donosov in SVIS = sedanja vrednost investicijskih stroškov Namesto razlike med sedanjo vrednostjo donosov in sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov računamo pri indeksu donosnosti razmerje med obema. To razmerje mora biti večje od 1, da bi bila investicija sprejemljiva.

stroškovskihinvesticijvrednostSedanjadonosovvrednostSedanja

ID⋅⋅⋅

⋅⋅=

549,2...223.105...281.268

==EUREUR

ID

( ) ( ) ( ) ( ) ( )

( ) ( ) ( ) ( ) ( )109876

54321

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

06,01471.36

++

++

++

++

++

+++

++

++

++

++

= LSVD

EUR...281.286558,0471.36

591,0471.36

627,0471.36

...665,0471.36

705,0471.36

747,0471.36

792,0471.36

839,0471.36

889,0471.36

943,0471.36

=+++

++++++++=

Page 51: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

45

Indeks donosnosti je večji od ena kar pomeni da s sprejetjem investicije več pridobimo kot vanjo vložimo. Investicija nam prinese kar 2,549 krat več sredstev kot smo imeli z njo stroškov. Da bo indeks donosnosti večji od ena smo pričakovali saj je bila NSV večja od nič. Z upoštevanjem časovne preference denarja je ID manjši kot brez njenega upoštevanja. Pri diskontiranju je ID = 2,549, brez diskontiranja pa je ID = 3,466. Rezultat je pričakovan, saj so donosi v prihodnosti manj ovrednoteni kot donosi v sedanjosti, kar v seštevku da manjšo sedanjo vrednost donosov.

7.3.4 Notranja stopnja donosnosti (IRR) Notranjo stopnjo donosa predstavlja diskontna stopnja, ki izenači sedanjo vrednost donosov investicije s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Rešitev enačbe je diskontna stopnja z uporabo katere je neto sedanja vrednost naložbe enaka 0. Pri večkratnih spremembah predznaka denarnih tokov se lahko zgodi, da rešitev enačbe ni enolična. Rešitev imamo lahko celo več, pri tem pa ne vemo katera rešitev je prava. Notranja stopnja donosa je za naš primer:

Rezultat smo izračunali v Excelu s finančno funkcijo IRR. Notranja stopnja donosnosti za našo investicijo je 32,60 % oziroma tako velika bi bila lahko diskontna stopnja oziroma strošek kapital pa bi se še vedno lahko odločili zanjo saj bi bila v tem primeru NSV vsaj enaka nič oziroma večja od nič. Z notranjo stopnjo donosnosti lahko analiziramo tudi občutljivost naložbe na spremembe obrestne mere. Za našo naložbo smo prevzeli strošek kapitala v višini 6 %. Celo do višine 32,60 % bi se lahko povzpela obrestna mera pa bi se naložba še vseeno izplačala. Vidimo, da je naložba glede obrestne mere malo občutljiva saj je razlika med maksimalno dovoljeno obrestno mero in uporabljeno 26,60 odstotne točke. Interna stopnja donosa je relativno število in je kot taka izražena v procentih. Odločevalci v podjetjih zelo radi uporabljajo interno stopnjo kot odločitveno merilo sprejemanja naložbe saj z enostavnim primerjanjem z obrestno mero na finančnem trgu ugotovijo ali se določena naložba izplača ali ne. Če je IRR večja kot obrestna mera na trgu, naložbo sprejmejo drugače pa ne. Notranja stopnja donosa predpostavlja, da sproščena sredstva v teku trajanja naložbe lahko nalagamo po isti obrestni meri kot znaša sama notranja obrestna mera. Ta predpostavka pa v primeru velike notranje stopnje donosnosti v normalnih tržnih razmerah ne drži oziroma jo je

( ) ( ) ( ) ( ) ( )++

++

++

++

++

++−= L

54321 1

471.36

1

471.36

1

471.36

1

471.36

1

471.36223.105

iiiiiIRR

( ) ( ) ( ) ( ) ( )%60,32

1

471.36

1

471.36

1

471.36

1

471.36

1

471.36109876

=+

++

++

++

++

+iiiii

Page 52: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

46

zelo težko uresničiti, saj moramo venomer iskati naložbe z isto stopnjo donosa. To pomanjkljivost odpravlja popravljena stopnja donosnosti MIRR kakor tudi pomanjkljivost morebitnih večkratnih rešitev.

7.3.5 Modificirana stopnja donosa - MIRR Popravljena ali modificirana notranja stopnja donosa je boljša od kriterija notranje stopnje donosa, ker odpravlja nekatere pomanjkljivosti, vendar praviloma slabša od neto sedanje vrednosti. Popravljena notranja stopnja donosa je tista stopnja donosa, ki izenači sedanjo vrednost investicij s sedanjo vrednostjo končne vrednosti projekta. Predpostavke: Denarni tokovi so v znesku 36.471 EUR in trajajo v trajanju desetih let Investicijski strošek je enkraten v višini 105.223 EUR in na začetku naložbe Obrestna mera naobrestovanja donosov na končno vrednost znaša 6% Izračun:

Do rezultata smo prišli s pomočjo Excelove funkcije MIRR. MIRR je 16,41 % in je manjša od IRR ki znaša 32,60 %. Ker je modificirana stopnja donosa večja kot strošek kapitala na trgu (6%) naložbo sprejmemo. Vidimo, da je popravljena stopnja donosa (MIRR) manjša kot notranja stopnja donosa IRR), to je razumljivo saj notranja stopnja donosa predpostavlja, da se lahko vsa sredstva sproščena v toku investicije nalagajo po stopnji donosa IRR. Pri naši investiciji bi to pomenilo obrestovanje vseh sproščenih sredstev po 32,60 % kar pa je pri tako visoko dobljeni IRR realno težko uresničiti. Realnejši rezultat nam da popravljena notranja stopnja donosa MIRR, za našo investicijo 16,41 %, saj le ta obrestuje sproščena denarna sredstva znotraj investicije po obrestni meri za podobne naložbe na trgu na konec investicijskega obdobja. Iz tako na obrestovanih sredstvih in začetnih stroškov investicije se potem šele izračuna MIRR. Modificirana stopnja donosa je boljša metoda ocene naložb, čeprav zahtevnejša, kot notranja stopnja donosa saj predpostavlja realnejše obrestovanje v času trajanje naložbe. Vendar ima

( ) ( ) ( ) ( )( )10

6789

1

...06,01*471.3606,01*471.3606,01*471.3606,01*471.36223.105

MIRR+

+++++++++=

( ) ( ) ( ) ( )( )10

2345

1

...06,01*471.3606,01*471.3606,01*471.3606,01*471.36

MIRR+

++++++++++

( )( )

%41,161

471.3606,01*471.3610

1

=+

+++MIRR

Page 53: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

47

kljub temu ta metoda manjši pomen kot metoda neto sedanje vrednosti saj lahko z njeno pomočjo vidimo rast podjetja ker je izražena v absolutnih vrednostih.

7.3.6 Metoda letnin Naložba je ekonomsko upravičena, če je poprečni letni znesek prihodkov večji ali kvečjemu enak vsoti poprečnega letnega zneska odhodkov brez amortizacije in v letnino preoblikovanega obsega naložbe (vračilo vloženih sredstev in obresti). Ali drugače, naložba je sprejemljiva, če je v letnino preoblikovana neto sedanja vrednost naložbe večja ali enaka nič. Za naložbo bi izgledal izračun anuitetnega faktorja tako:

Že prej smo izračunali NSV za našo investicijo, le ta je znašala 163.058 EUR Tako znaša letna anuiteta (renta): 0,136*163.058 EUR = 22.175 EUR Rezultat nam da rento oziroma letno anuiteto oziroma povprečni letni donos ki nam da z upoštevanjem obrestne mere 6 % in življenjske dobe investicije 10 let neto sedanjo vrednost v višini 163.058 EUR. Lahko pa razmišljanje tudi obrnemo; vsako leto bi tako z vložkom 163.058 EUR na začetku investicije z upoštevanjem 6 % obrestne mere in trajanja projekta v obdobju 10 let dobili 22.175 EUR visoke donose. Anuiteta je večja od nič kar pomeni, da se investicija izplača, torej naložbo sprejmemo.

( )( )

136,0106,01

06,01*06,010

10

=−+

+=a

Page 54: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

48

7.4 Analiza dobljenih rezultatov Dobljene rezultate lahko strnemo v tri ločene dele. Prvi del predstavljajo rezultati dobljeni s pomočjo statičnih metod, potem rezultati analize občutljivosti in rezultati dobljeni s pomočjo dinamičnih metod. V tabeli so navedeni vsi dobljeni rezultati v zgoščeni obliki.

Tabela 10: Povzetek dobljenih rezultatov

(Vir: Arhiv podjetja Grammer d.o.o. 2004, 90) Statične metode imajo lastnost neupoštevanja časovne vrednosti denarja. So po svoji naravi enostavne metode zato je tudi njihova analitična vrednost majhna. V praksi se najpogosteje uporabljajo kot dopolnilne metode drugim metodam, predvsem dinamičnim. S statično amortizacijo lahko izračunamo po kolikšnem času se investicija poplača. Naša naložba uvajanja robota Motoman UP 130 v proizvodno linijo penjenja penastih surovcev se tako poplača po 2,88 letih. Slabost metode je, ker spremlja investicijo le do trenutka poplačila ne pa v celotnem času trajanja naložbe. Po 2,88 letih pa do konca 10 leta podjetje s pomočjo pritokov zaradi investicije raste. Metoda amortizacije je metoda likvidnosti. Indeks donosnosti podaja koliko enot sredstev prinese vložek ene enote investicije. Ker je indeks donosnosti v našem primeru 3,466 prinese ena enota vloženih sredstev v naložbo v teku trajanja investicije 3,466 enote sredstev. Povprečna donosnost naložbe je 69,32%. Izračunali smo jo kot kvocient med povprečnimi letnimi donosi in povprečnimi letnimi investicijskimi stroški. Če se investicija linearno

STATIČNE METODEAmortizacija 2,88 letaIndeks donosnosti ID 3,466Povprečna donosnost 69,32%

ANALIZA OBČUTLJIVOSTIKritična vrednost diskontne stopnje 32,60%Kritična vrednost prihrankov 15.555 EURVarnostna razlika diskontne stopnje 26,6 odstotne točkeVarnostna razlika prihrankov 29.565 EURObčutljivost NSV na +1% spremembo diskontne stopnje -0,52%Občutljivost NSV na +1% spremembo prihrankov 1,50%

DINAMIČNE METODEDinamična amortizacija 3,27 letaNeto sedanja vrednost NSV 163.058 EURIndeks donosnosti ID 2,549Notranja stopnja donosnosti IRR 32,60%Popravljena stopnja donosnosti MIRR 16,41%Anuitetni faktor 0,136Letnina 22.175 EUR

Page 55: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

49

amortizira skozi ves čas trajanja, lahko povprečne letne stroške opredelimo v višini 50% začetne investicije. Z analizo občutljivosti preverjamo ali je sprejemljivost investicije ogrožena zaradi sprememb nekaterih ključnih spremenljivk oziroma kako varni smo pred spremembami le teh. Za našo naložbo smo analizirali kritične vrednosti, varnostne razlike ter občutljivost sodila neto sedanje vrednosti na dve ključni spremenljivki to pa sta diskontna stopnja in vrednost prihrankov. Kritična vrednost diskontne stopnje je 32,60% oziroma obrestna mera bi se z začetne vrednosti 6% lahko dvignila na 32,60% pa bi bila naložba še na meji sprejemljivosti. Kritična vrednost prihrankov pa je 15.555 EUR. Prihranki bi se lahko z začetne vrednosti 45.120 EUR zmanjšali na 15.555 EUR pa bi bila naložba še vedno sprejemljiva. Varnostna razlika pri diskontni stopnji je 26,6 odstotne točke in pri prihrankih 29.565 EUR. Naložba je glede na podatke relativno stabilna. Pri spremembi diskontne stopnje za +1% se spremeni neto sedanja vrednost za –0,52% in pri spremembi prihrankov za +1% se sodilo neto sedanje vrednosti spremeni za +1,5%. Dinamične metode upoštevajo časovno preferenco denarja, so točnejše od statičnih metod in se v praksi največ uporabljajo. To jim omogoča njihova izrazna moč ter sorazmerna enostavnost uporabe. Še natančnejše metode so metode simulacije vendar jih brez uporabe računalnika zaradi njihove zapletenosti in števila preračunov podatkov skorajda ne moremo uporabljati. Dinamična amortizacija nam prav tako kot statična poda čas poplačila investiranih sredstev, vendar za razliko od statičnih te upoštevajo časovno preferenco denarja oziroma diskontirajo donose. Naša naložba se poplača v 3,27 leta. Čas poplačila z upoštevanjem časovne vrednosti denarja je daljši za 0,39 leta. Vrednost neto sedanje vrednosti je 163.058 EUR. Ta metoda je izmed vseh dinamičnih metod najboljša. Vrednosti poda v absolutnih številkah. Ponazori nam rast podjetja. Vsekakor pa mora biti neto sedanja vrednost večja od nič, če želimo, da je naložba sprejemljiva. V primeru negativnosti naložbe ne sprejmemo saj imamo z njo več stroškov kot koristi. Indeks donosnosti z upoštevanjem vrednosti denarja je 2,549. Notranja stopnja donosnosti je relativno število oziroma tista obrestna stopnja pri kateri se, z upoštevanjem vrednosti denarja, izenačijo stroški kot koristi. Neto sedanja vrednost je v tem primeru enaka nič. Dobra lastnost te metode je ker rezultat poda v odstotkih oziroma obrestni meri. Na ta način lahko hitro in enostavno primerjamo doseženo diskontno stopnjo z obrestnimi merami za sredstva. Če je notranja stopnja donosa večja kot obrestna mera za vložena sredstva potem naložbo sprejmemo. V našem primeru je notranja stopnja donosa enaka 32,60 %. Slabost metode je ker predvideva za sproščena sredstva v teku naložbe donosnost enako notranji stopnji donosnosti. Poleg tega ima lahko v primeru večkratnega spreminjanja predznaka donosov več kot le eno rešitev.

Page 56: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

50

Slabosti notranje stopnje donosnosti popravlja modificirana stopnja donosa MIRR. Le ta ne zahteva donosnosti sproščenih sredstev v višini notranje stopnje donosa ampak po realni, tržni stopnji. MIRR za našo naložbo je 16,41%. Ta obrestna mera je kar za 16,19 ostotne točke manjša od notranje stopnje donosnosti. Metoda letnin nam prevede znesek neto sedanje vrednosti z upoštevanjem diskontne stopnje in časa trajanja naložbe v letnine. Letnino si lahko predstavljamo kot rento, ki jo lahko dobimo, če sredstva NPV naložimo po diskontni stopnji naložbe. Naša naložba ima letnino v znesku 22.175 EUR.

7.5 Argumentiranje sprejemljivosti naložbe na podlagi izračunov z dinamičnimi metodami

Rezultati izračunov naše naložbe so po vseh uporabljenih dinamičnih metodah ugodni. Na osnovi rezultatov se bomo odločili za sprejem naložbe. Čeprav podjetje investicijo v celoti krije iz lastnih sredstev njena likvidnost ne bo ogrožena. Naložba se povrne v 3,27 letih, torej razmeroma hitro glede na celotni čas trajanja naložbe. Neto sedanja vrednost je 163.058 EUR za toliko se bo povečala vrednost podjetja. Ker je pozitivna in razmeroma velika naložbo po tej metodi sprejmemo. Po času amortizacije se likvidnost podjetja le izboljšuje. Vložena sredstva pa se bodo povrnila 2,549 kratno. Notranja stopnja donosa je 32,6% in je znatno višja od obrestne mere za kapital (6%). Ker je notranja stopnja donosa večja od 6%, naložbo tudi po tej metodi sprejmemo. Popravljena notranja stopnja donosa ima vrednost 16,41% in večja kot obrestna mera za kapital (6%) zato naložbo sprejmemo tudi na podlagi rezultatov te metode. Anuitetna metoda je dopolnilna metoda metodi neto sedanje vrednosti. Letnina pa znaša 22.175 EUR. Največjo izrazno moč ima metoda neto sedanje vrednosti. Ta metoda je temelj vseh izračunov, druge metode pa ji služijo le kot dopolnilo. Zaradi teh lastnosti je tudi najpogosteje uporabljena metoda pri izračunih oziroma vzeta kot sodilo o sprejemljivosti naložb.

Page 57: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

51

8 SKLEPNE UGOTOVITVE Hitro in nenehno spreminjanje okolja danes zahteva od podjetij strateško usmerjenost, če hočejo dosegati cilj poslovanja podjetja, ki je maksimiranje njegove tržne vrednosti. Za dosego tega cilja morajo v podjetju ves čas sprejemati odločitve kot odgovor na hitro spreminjajoče se okolje. Odločanje o investicijskih projektih je zelo težaven in zapleten proces, saj zahteva poznavanje tako ožjega kot širšega okolja podjetja. Investicijske odločitve so odločitve o strukturi in tržni vrednosti dolgoročnega dela aktive premoženjske bilance podjetja. Namen naloge je bil osvetliti metode kot sodila investicijskega odločanja ter njihovo izrazno moč na praktičnem primeru uvajanja naložbe. Namen rezultatov investicijskih kriterijev je presoja o sprejemljivosti naložbe. Naložbo sprejmemo, če bo prispevala k cilju poslovanja podjetja. Najboljša metoda za ocenitev investicij se je pokazala metoda neto sedanje vrednosti, ki prikazuje primerjavo med vrednostjo investicijskih izdatkov in tržno vrednostjo dolgoročne naložbe. Ta kriterij je edini, ki izpolnjuje vse pogoje, katerim mora zadostiti ustrezno sodilo. Kriterij notranje stopnje donosa temelji na podobnem izračunu kot kriterij neto sedanje vrednosti. Razlika je v tem, da pri notranji stopnji izračunamo notranjo stopnjo donosa na način izenačitve vrednosti investicijskih izdatkov in denarnih pritokov od naložbe, oziroma jo dobimo, ko je neto sedanja vrednost enaka nič. Diskontna stopnja je pri kriteriju neto sedanje vrednosti že izračunana, oziroma je tržno določena. Izračunana notranja stopnja donosa kot diskontna stopnja projekta velja samo za določen projekt in ne za druge projekte podjetja. Kriterij notranje stopnje donosa ne vodi do enakih rezultatov, kot neto sedanja vrednost v značilnostih projektov kot so: medsebojna izključljivost, različnost življenjskih dob, različnost obsega, različnost razporeditev denarnih tokov v primeru enakih življenjskih dob, nenormalnost denarnih tokov in kombinacije teh značilnosti. Čeprav ima kriterij notranje stopnje vrsto hudih pomanjkljivosti, ga imajo vodilni delavci v podjetjih radi, ker so jim relativni kazalci donosnosti bliže kot absolutni. Zaradi prednosti relativnega kazalca, ki bi hkrati vodil k enakim rezultatom, kot neto sedanja vrednost, se je v teoriji razvil nov relativni kriterij popravljene notranje stopnje donosa. Definirana je kot tista diskontni stopnja, pri kateri se sedanja vrednost investicijskih izdatkov izenači s sedanjo vrednostjo prihodnjih vrednosti neto denarnih tokov naložbe. Kriterij popravljene stopnje donosa vodi k enakim rezultatom kot neto sedanja vrednost, razen v primeru, ko gre za velike razlike v obsegu medsebojno izključujočih se investicijskih projektov. Indeks donosnosti ali razmerje koristi in stroškov prikazuje odnos med sedanjo vrednostjo pričakovanih denarnih tokov in sedanje vrednosti investicijskih stroškov. Kriterij dobe povračila je najstarejša metoda in je definirana kot pričakovano število let, v katerih se bo investicija odplačala z ustvarjenim neto denarnim tokom investicijskega projekta. Ker ta metoda ne upošteva vseh denarnih tokov projekta niti časovne vrednosti denarja, je zato neprimerna za ocenjevanje investicij. Uporablja se jo le kot dodaten kriterij, saj nas vrednost rezultata dobe povračila do neke mere opozarja na tveganje in likvidnost

Page 58: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

52

posameznega investicijskega projekta. Določena izboljšava kriterija dobe povračila je metoda diskontirane dobe povračila, pri kateri se pričakovani denarni tokovi diskontirajo z ustreznimi stroški kapitala podjetja. Računovodska stopnja donosa nam pokaže prispevek investicijskega projekta v neto dobičku. Čeprav je lahko koristna za merjenje uspešnosti oziroma vrednotenje dolgoročnih naložb, pa ta metoda za ocenjevanje investicijskih odločitev kot odločujoča metoda ni dobra. V primeru dveh medsebojno izključujočih se investicijskih projektov z neenako ali z značilno različno življenjsko dobo trajanja projekta, je časovna prilagoditev projektov nujno potrebna. Problem neenake življenjske dobe pa pri neodvisnih projektih na splošno ni prisoten. Prilagoditev zaradi različnosti števila obdobij izvedemo s pomočjo uporabe metode verige nadomestitve ter metode letnih ekvivalentnih donosov. Podjetje lahko financira svoje izbrane investicijske projekte na različne načine oziroma z različnimi kombinacijami lastniškega in dolžniškega kapitala. Podjetje Grammer je sicer finaciralo investicijo le iz lasnih sredstev vendar to ne pomeni, da je lastni kapital zastonj. Stroški lastnega kapitala znašajo 6%, tolikšna je namreč tržna cena za sredstva podobne višine in ročnosti. Vloga stroškov kapitala je v funkciji diskontiranja pričakovanih denarnih tokov. Pri ocenjevanju investicijskega projekta smo soočeni s tveganjem, da pričakovane vrednosti ne bodo enake dejanskemu rezultatu. Celovita analiza investicijskega projekta vsebuje tudi analizo občutljivosti v vseh treh njenih pojavnih oblikah. Najpomembnejši korak v presoji potencialnega investicijskega projekta je ocenitev neto denarnega toka naložbe, v katerem se izražajo investicijski izdatki, ki so pokriti s denarnimi pritoki, ki jih prinaša naložba Pri oceni neto denarnih tokov upoštevamo le tiste denarne tokove, katerih rezultati se neposredno nanašajo na odločitev o sprejemu projekta. Takšni denarni tokovi se imenujejo dodatni ali inkrementalni denarni tokovi in predstavljajo spremembe v celotnem denarnem toku podjetja oziroma so definirani kot neto denarni tok, ki ga pripišemo prevzetemu investicijskemu projektu.

Page 59: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

53

9 POVZETEK V diplomskem delu se rešuje problem ocenjevanja sprejemljivosti investicijskega projekta v podjetju Grammer d.o.o. z različnimi metodami. Podjetje želi posodobiti linijo nalivanja PU izdelkov z nakupom robota Motoman UP130. Poleg posodobitve linije želi podjetje tudi zmanjšati svoje stroške. Na podlagi izračunov, predvsem dinamičnih metod, sprejme svojo odločitev za nakup. Kot najboljša metoda za oceno sprejemljivosti naložbe se je izkazala metoda neto sedanje vrednosti. Ključne besede: metode za oceno investicij, investicijski projekt, statične

metode, dinamične metode.

ZUSAMMENFASSUNG In meiner Diplomarbeit wird Problem der Beurteilung uber Annehmbarkeit des Investitionsprojetes im Unternehmen Grammer d.o.o. mit verschiedenen Methoden dargestellt. Das Untenehmen will seine Fertigungstrasse der PU Produkten mit dem Einkauf des Roboters Motoman UP 130 modernisieren. Daneben will das Unternehmen auch seine Kosten reduzieren. Auf Basis Berrechnungen, vor allem mit dinamischen Methoden, nimmt das Unternehmen die Entscheidung uber Einkauf an. Als am beste Methode fur Beurteilung uber Annehmbarkeit der Investition hat sich die Methode NPV bewiessen. Hauptworter: Metoden für Investitionsbewertung, Investitionsprojekt,

Statische Methoden, Dinamische Methoden.

Page 60: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

54

10 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV 1. Arhiv podjetja Grammer d.o.o.. 2004. Investicija v posodobitev linije PU – robot.

Slovenj Gradec. 2. Brigham, Eugene F. 1995. Fundamentals Of Financial Management. Seventh Edition.

Orlando: The Dryden Press. 3. Brigham, Eugene F.in Gapenski, Luis C. 1996. Intermediate Financial Management.

Fifth Edition. Orlando: The Dryden Press. 4. Melavc, Dane. 1998. Kako gospodariti. Kranj: Moderna organizacija. 5. Mramor, Dušan. 1991. Finančna politika podjetja-teoretični prikaz. Ljubljana:

Gospodarski vestnik. 6. Mramor, Dušan. 1998. Poglavje iz poslovnih financ - Investicijski kriteriji. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 7. Mramor, Dušan. 1993. Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 8. Mramor, Dušan in Garrod, Neil. 1999. On Accouting Flows and Systematic Risk.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta - Delovni zvezek / Raziskovalni center Ekonomske fakultete.

9. Pučko, Daniel in Rozman, Rudi. 1992. Ekonomika in organizacija podjetja - 1. Knjiga: Ekonomika podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

10. Repovž, Leon. 1997. Finančni management. V: Podjetništvo in management malih podjetij. M. Rebernik. Maribor: EPF.

11. Schmidt, Reinhard in Terberger, Eva. 1997. Grundzuege der Investitions-und Finanzierungstheorie. Wiesbaden: Gabler Verlag.

12. Stepko, Draga. 1980. Ekonomika naložb. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 13. Suechting, Joachim. 1984. Theorie und Politik der Unternehmensfinanzierung.

Wiesbaden: Gabler GmbH.

Page 61: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

55

11 SEZNAM TABEL Tabela 1: Stroški izmeta v obdobju od 01.01.2004 do 31.06.2004..................................... 29 Tabela 2: Vrednotenje ponudb za robotizacijo linije nalivanja penastih surovcev............. 30 Tabela 3: Izračun denarnih tokov po posameznih letih....................................................... 34 Tabela 4: Podatki za izračun statične amortizacije investicije ............................................ 35 Tabela 5: Kritična vrednost diskontne stopnje sodila neto sedanje vrednosti..................... 37 Tabela 6: Kritična vrednost prihrankov sodila neto sedanje vrednosti ............................... 38 Tabela 7: Občutljivost sodila neto sedanje vrednosti na spremembe diskontne stopnje..... 39 Tabela 8: Občutljivost sodila neto sedanje vrednosti na spremembe prihrankov ............... 40 Tabela 9: Podatki za izračun dinamične amortizacije investicije........................................ 41 Tabela 10: Povzetek dobljenih rezultatov ........................................................................... 48

Page 62: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

56

12 SEZNAM SLIK Slika 1: Prikaz temeljne delitve naložb ................................................................................. 5 Slika 2: Delitev kvantitativnih metod, statične – dinamične................................................. 6 Slika 3: Prikaz gibanja obsega prodaje v tisočih EUR-ih v posameznih letih .................... 27 Slika 4: Prikaz gibanja števila delavcev v posameznih letih............................................... 28 Slika 5: Robot Motoman UP 130 ........................................................................................ 31 Slika 6: Prikaz gibanja denarnih tokov znotraj četrtega leta ............................................... 42

Page 63: PRAKTIČNA UPORABA DINAMIČNIH METOD ZA …

DIPLOMSKO DELO

57

13 SEZNAM ENAČB Enačba 1: Statična amortizacija – enaki letni donosi ............................................................ 8 Enačba 2: Rizični diskontni faktor ...................................................................................... 11 Enačba 3: Povprečni ponderirani strošek kapitala .............................................................. 16 Enačba 4: Neto sedanja vrednost – letni donosi.................................................................. 17 Enačba 5: Neto sedanja vrednost – letni prihodki / odhodki............................................... 17 Enačba 6: Neto sedanja vrednost – konvencionalna naložba.............................................. 18 Enačba 7: Indeks donosnosti ............................................................................................... 19 Enačba 8: Notranja stopnja donosnosti (IRR)..................................................................... 20 Enačba 9: Sedanja vrednost izdatkov.................................................................................. 21 Enačba 10: Prihodnja vrednost pritokov ............................................................................. 21 Enačba 11: Popravljena stopnja donosa (MIRR) ................................................................ 22 Enačba 12: Anuitetni faktor a.............................................................................................. 23 Enačba 13: letnina ............................................................................................................... 23