http://sites.google.com/site/makroekonomija1/

igor.feketija@gmail.com

Igor Feketija

Makroekonomija 111. vaje

Makroekonomske šole

klasika

Keynes in njegova revolucija

monetarizem

nova klasična ekonomija

ponudbena ekonomika

Klasična tradicija in makroekonomija

temeljna predpostavka: prilagodljivost cen (tudi plač)

Implikacije:

• samodejna težnja k ravnotežju, stabilnost gospodarstva

• Sayev zakon trga

• ni dolgotrajne nezaposlenosti virov

• AD vpliva le na raven cen, ne na proizvod (Q)

Klasična tradicija... (2)

Keynesianska revolucija

Temeljne ugotovitve:

• cene so toge, trgi se ne uravnavajo samodejno

• nezaposlenost virov lahko obstaja daljši čas

• ekonomske politike lahko to popravijo

agregatno povpraševanje (AD = C + I + G + nX)

agregatna ponudba – prelomljena pri Qpot

denarna in proračunska politika za stabilizacijo poslovnih ciklov

Keynesianska revolucija (2)

Monetarizem

Korenine monetarizma:KVANTITETNA TEORIJA DENARJA

dohodkovna (obtočna) hitrost denarja

stopnja, po kateri se obrača denar v gospodarstvu glede na narodni proizvod:

M

QP

M

BDPV nom

Korenine monetarizma – kvantitetna teorija denarja (2)

predpostavka (klasična tradicija, Marshall in Fisher, začetek 20. stoletja):

V je relativno stabilna ali raste konstantno in je predvidljiva

Razlaga ravni cen:

MkMQ

V

Q

VMP

Predpostavka: k (=V/Q) je konstanten

Implikacije:

• raven cen se giblje sorazmerno s ponudbo denarja

• stabilna ponudba denarja daje stabilne cene• povpraševanje po denarju je sorazmerno z

ravnjo cen

Korenine monetarizma – kvantitetna teorija denarja (3)

Sodobni monetarizem

Milton Friedman in čikaška šola

Osnovni poudarki:

1. Rast ponudbe denarja je glavni sistematični dejavnik rasti nominalnega BDP.

Only money matters:

• stabilna in regularna V (v skrajni fazi celo konstantna)

• povpraševanje po denarju je neobčutljivo na obr. mero

fiskalna politika nima vpliva na nom. BDP.

Sodobni monetarizem (2)

2. Cene in plače so relativno stabilne

navpična AS, zelo strma KPK, navpična DPK

1. in 2. skupaj:

- sprememba M kratkoročno le malo vplivana realni output, dolgoročno pa izključnona raven cen.

- vpliv fiskalne politike na cene in proizvodje zanemarljiv, na kratek in dolgi rok.

- Naravna stopnja brezposelnosti: razlika med vsemi, ki si pri dani plači želijo delo in tistimi, ki so sposobni in pripravljeni delati.

Sodobni monetarizem (2)

3. Zasebni sektor je stabilen

Zasebni del gospodarstva ni nagnjen k nestabilnosti;Vir nestabilnosti so vladna posredovanja

Keynesianizem : monetarizem

poleg denarja (M) na ADvplivajo tudi G, T in X

V raste z obrestno mero

cene in plače so “lepljive”, AS ima položen del

kratkoročni premiki ADpovečajo proizvod (BDP)

• Na AD vpliva le M, fiskalna politika pa ne

• V je stalna, konstantna M ohranja konstanten BDP

• Cene in plače so prilagodljive, AS je strma

• premiki AD spremenijo kvečjemu raven cen, proizvoda pa ne

Monetarizem v ekonomski politiki

prosti trgi in laissez-faire

čeprav bi z M lahko uravnavali gospodarstvo, so vladne napake prepogoste

Trdna denarna pravila, brez diskrecijske proračunske in denarne politike

Monetarno pravilo:

optimalna politika določa rast ponudbe denarja po stalnih stopnjah, ki se jih drži v vseh ekonomskih razmerah

Nova klasična ekonomija

Robert Lucas, Thomas Sargent, Robert Barro

Temelji:

• cene in plače so prilagodljive

• samodejno kontinuirano čiščenje trga

• hipoteza racionalnih pričakovanj:Ekonomski subjekti oblikujejo nepristranske napovedi na podlagi vseh razpoložljivih informacij in vsega znanja.

pričakovanja

Nova klasična ekonomija (2)

brezposelnost:

- Zaradi fleksibilnih plač se trg dela uravna sam

- večina brezposelnosti je prostovoljne

- v recesiji več ljudi išče boljšo službo

Phillipsova krivulja

• teorija napačnih zaznav

• navidezna kratkoročna Phillipsova krivulja

teorija realnih poslovnih ciklov (RBC)

• šoki v tehnologiji, investicijah in ponudbi dela premikajo AS in povzročajo gospodarske cikle; ne gre za odmike od trenda, gre za realne spremembe naravne stopnje outputa – so optimalni odgovori na spremembe v ekonomskem okolju

Nova klasična ekonomija (3)

implikacije za politiko

• teorem neučinkovitosti politike in past diskrecije

• vlada ne napoveduje nič bolje od zasebnega sektorja izkrivljanje tržnih signalov

• Lucasova kritika – sprememba obnašanja ek. subjektov

učinkovite plače (efficiency wages)

• delodajalci spodbujajo produktivnost z višjimi plačami

• čakanje na boljše plačana dela neprostovoljna brezposelnost tudi v ravnotežju trga delovne sile

Denar je povsem nevtralen

Vsa brezposelnost je prostovoljna

Ekonomika ponudbe - ultraklasicizem

Temeljna poudarka:

• motivacija ekonomskih subjektov privatnega sektorja

• zmanjšanje davkov

“Uspehi” ekonomike ponudbe

Napovedi:

- t Y T

- padec inflacije

- t S (varčevanje)

- Povečanje rasti

potencialnega outputa

Rezultati:

- padec T in proračunski

primanjkljaj za naslednjih 15 let

- zmanjšanje inflacije na račun

brezposelnosti in recesije

- padec stopnje varčevanja na

najnižjo raven po 2. svet. vojni

- Padec rasti potencialnega outputa

iz 3,6% na 2,3% letno

• Uporaba v času R. Reagana in M. Thatcher

Sinteza ?

Dolgoročna rast – odvisna od količine in kakovosti inputov

Kratkoročni output in zaposlenost – empirično AD ima vpliv, prednost ima monetarna politika

Brezposelnost in inflacija – pritiski na trgih dela in proizvodov vplivajo na inflacijo, vendar visoka inflacija ni zagotovilo za nizko brezposelnost

Izpitni vprašanji

1. S kakšnimi ukrepi lahko vlada zmanjša inflacijo?a) fiskalna politika : ______________

b) _____________ : ______________

c) _____________ : ______________

d) _____________ : ______________

2. Kako lahko vlada hkrati zmanjša proračunski primanjkljaj in poveča investicije, ne da bi prišlo do inflacije?

Phillipsova krivulja v kratkem in dolgem roku

Sprememba inercijske inflacije premik Phillipsovekrivulje

NAIRU

"Krožno gibanje" inflacije

F- 6 -

str.179

Paul Samuelson (1915 – 2009)

Šolanje:

• University of Chicago (dodiplomski)

• Harvard University (doktorat)

Zaposlitev: MIT

Nobelova nagrada za ekonomijo, 1970

2 osrednji deli:

• Foundations of Economic Analysis (1947)

• Economics (1948) – učbenik za Makroekonomijo 1 (19. izdaja)

Paul Samuelson (2)

Močna podlaga v matematiki in fiziki:• matematična ekonomija• komparativna statika v analizi ravnovesja, termodinamika

Delovanje na številnih področjih ekonomije

Neoklasična sinteza:• Marshallova mikroekonomija (tržni mehanizem)• Keynesianska makroekonomija (neo-Keynesianizem)• trg je optimalni mehanizem za reševanje temeljnega

ekonomskega problema; v primeru pomanjkljivosti je potrebna državna regulacija, torej:

• Tržni mehanizem + državni intervencionizem

Paul Samuelson (3)

Zavrača Friedmanov monetarizem• Nasprotuje tezi o nevtralnosti denarja• Nasprotuje tezi o neučinkovitosti fiskalne politike

Teoretiki racionalnih pričakovanj v praksi neuporabni

Samuelson v snovi Makro 1:• Model akceleratorja in multiplikatorja• Hipoteza učinkovitih trgov

+ razkrite preference in funkcija koristnosti

+ Stolper-Samuelsonov teorem (rast cene dobrine rast donosa bolj intenzivno uporabljenega prod. faktorja)