Upload
others
View
6
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
• Temeljne narodnogospodarske identitete
• Struktura agregatnega povpraševanja:
-potrošnja
-investicije
-vladni izdatki
-neto izvoz
Makroekonomija 1 3. vaje
Temeljne narodnogospodarske identitete
a) brez tujine in države
BDP = C + I (tok proizvodov oz. izdatkov)
BDP = C + S (tok zaslužkov - dohodkov)
I = S
b) tujina in država
BDP = C + I + G + nX (proizvodi oz. izdatki)
BDP = C + S + T (dohodki)
C + I + G + nX = C + S + T
S – I + T – G = nX ali I + nX = GS + PS
saldo proračuna proračunski
presežek
zasebno
varčevanje
Temeljne narodnogospodarske identitete (2)
b2) Tx= davki; Tr= transferji; BS= varčevanje podjetij RD = razpoložljiv dohodek gospodinjstev PS = zasebno varč. = varč. gospodinjstev (RD-C) + varč. podjetij (BS) GS (vladni presežek) = Tx-Tr-G C + I + nX + G = RD + BS + [Tx – Tr ]
I + nX = [Tx – Tr – G] +BS + [RD – C]
I + nX = GS + PS
Agregatno povpraševanje Oznaka Komponenta 1995 2000 2006 1 = 2 + 9 domača potrošnja skupaj 101,8 103,5 101,0
2 = 3 + 4 + 5 končna potrošnja 78,9 76,1 72,6
3 gospodinjstva 58,5 55,7 52,4 4 NPISG 1,3 1,2 1,0 5 = 6 + 7 država 19,1 19,1 19,2 6 individualna potrošnja 11,4 11,4 11,3
7 kolektivna potrošnja 7,6 7,7 7,9
8 = 3 + 4 + 6 od tega: dejanska individualna potrošnja 71,3 68,4 64,7
9 = 10 + 11 bruto investicije 22,9 27,5 28,4 10 bruto investicije v osnovna sredstva 20,9 26,2 26,1
11 spremembe zalog in vrednostni predmeti 2,0 1,2 2,2
12 = 13 - 16 saldo menjave s tujino -1,8 -3,5 -1,0 13 = 14 + 15 izvoz blaga in storitev 51,2 54,7 67,4
14 blago (fob) 41,0 45,0 55,9
15 storitve 10,2 9,7 11,5
16 = 17 + 18 minus: uvoz blaga in storitev 53,0 58,3 68,4
17 blago (fob) 45,7 50,9 59,8
18 storitve 7,3 7,4 8,6
19 = 1 + 12 bruto domači proizvod 100,0 100,0 100,0
Potrošnja gospodinjstev
AD = C + bI + G + nX
1/2 – 2/3 celotnega AD
Sestavina potrošnje Vrednost 1996
(109 USD)
Odstotek
celotne C
Trajne dobrine 632 12
Motorna vozila 253
Gospodinjska oprema 254
Drugo 125
Potrošne (netrajne) dobrine 1545 30
Hrana 772
Obleka 264
Energija 133
Drugo 375
Storitve 2974 58
Stanovanje 779
Delovanje gospodinjstva 310
Transport 205
Medicinska nega 816
Drugo 865
Celotni izdatki za osebno
potrošnjo 5151 100
Varčevanje (2)
mia USD, 1996
%
Osebni dohodek 6450 100
- Osebni davki in nedavčna plačila 864
= Razpoložljiv osebni dohodek 5586 86,6 (100)
- Osebni izdatki (potrošnja in obresti) 5314
= Osebni prihranki (varčevanje) 272 4,2 (4,9)
Y – T = DY = C + S
S = DY – C
Funkcija potrošnje in varčevanja
•Premica enakosti (45°) in točka pokritja
•C = a + c × Y
•4. C1, p44
Mejna nagnjenost k potrošnji
MPC (marginal propensity to consume) Dodatni znesek, namenjen potrošnji, zaradi dodatne enote razpoložljivega dohodka
Nagib krivulje potrošne funkcije
Y
CMPC
Mejna nagnjenost k varčevanju
MPS (marginal propensity to save) Dodatni privarčevani znesek ob povečanju razpoložljivega dohodka za eno enoto
Nagib krivulje funkcije varčevanja
MPCMPS
Y
C
Y
CYMPS
CYSY
SMPS
1
1)(
Determinante potrošnje
Klasična (statična) teorija C = f (DY)
Hipoteza o življenjskem ciklu (F. Modigliani) C = f (TY), težnja k konstantni porabi
Hipoteza o permanentnem dohodku (M. Friedman) C = f(YP, ß, YP-1), adaptivna pričakovanja
Struktura izdatkov za končno potrošnjo v Sloveniji v letu 2012
Tabela 1: Porabljena denarna sredstva gospodinjstev, Slovenija, 2012
Povprečno na gospodinjstvo
Povprečno na člana gospodinjstva
Struktura
EUR %
Skupaj 19.250 7.669 100,0
Izdatki za življenjske potrebščine (COICOP) 16.797 6.6921) 87,31)
Hrana in brezalkoholne pijače 2.751 1.096 14,3
Alkoholne pijače, tobak 357 142 1,9
Obleka in obutev 1.124 448 5,8
Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo 2.625 1.046 13,6
Pohištvo, gospodinjska oprema in storitve za gospodinjstvo 906 361 4,7
Zdravje 449 179 2,3
Transport 3.239 1.290 16,8
Komunikacije 953 380 5,0
Rekreacija in kultura 1.684 671 8,8
Izobraževanje 177 71 0,9
Hoteli, kavarne in restavracije 607 242 3,2
Različne dobrine in storitve 1.925 767 10,0
Drugi izdatki (izdatki za nakup stanovanja, prenove, velika dela, drugi izdatki)
2.453M 977M 12,7M
M: manj natančna ocena - previdna uporaba Vir: http://www.stat.si/
Skupina 1995 2000 2006
01 hrana in brezalkoholne pijače 18,0 16,9 14,4
02 alkoholne pijače, tobak in mamila 5,8 5,5 5,0
03 obleka in obutev 6,3 6,2 5,5
04 stanarina, voda, energija 18,8 18,9 18,8
05 pohištvo, gospodinjska oprema in vzdrževanje 5,8 5,9 5,9
06 zdravstvo 2,2 3,3 3,5
07 promet 17,4 15,9 16,2
08 komunikacije 1,8 2,3 3,7
09 rekreacija in kultura 8,0 9,3 9,9
10 izobraževanje 0,9 0,9 1,2
11 hoteli, kavarne in restavracije 7,1 6,5 6,6
12 raznovrstni proizvodi in storitve 8,0 8,5 9,4
izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo na domačem trgu 100,0 100,0 100,0
trajno blago 13,2 10,7 11,2
poltrajno blago 10,5 10,2 9,1
netrajno blago 38,4 39,6 37,3
storitve 37,9 39,6 42,5
plus: neposredni nakupi rezidenčnih gospodinjstev v tujini 3,7 3,4 2,9
minus: neposredni nakupi nerezidenčnih gospodinjstev na domačem trgu 8,6 8,4 8,4
izdatki rezidenčnih gospodinjstev za končno potrošnjo 95,1 95,0 94,5
Struktura izdatkov za končno potrošnjo v Sloveniji
Dejavniki stopnje varčevanja
• socialno zavarovanje
• trgi kapitala – lažje sposojanje
• počasna rast
• davki, donosi, demografska struktura
S/Y pada
davki se znižujejo
inflacija pada
obrestne mere rastejo
Ali gibanje S/Y ustreza teoretičnim pričakovanjem?
Kaj je (poleg zgornjih dejavnikov) še lahko vplivalo na stopnjo varčevanja?
Kako bi lahko spodbudili varčevanje v Sloveniji?
Primer izpitne naloge (1)
Investicije
Dvojna vloga investicij
• kratkoročni output: AD = C + bI + G + nX
• potencialni output in AS: oblikovanje kapitala
Stanovanjske
stavbe
25%
Zaloge
5%
Poslovne
stavbe in
oprema
70%
Primer izpitne naloge (2)
Vlada napoveduje:
- visoko gospodarsko rast,
- padanje obrestnih mer,
- zmanjšanje davka na dobiček.
Ankete kažejo na poslovni optimizem.
Kako bo zgoraj navedeno vplivalo na obseg investicijskega povpraševanja?
Vloga vlade v gospodarstvu (2)
Obdavčenje in vladni izdatki skozi prostor
Dejavniki:
• raven BDP –
povpraševanje po
javnih in meritornih
dobrinah
• ideologija
• prisotnost družbenih
problemov,...
Teorija javne izbire
Poskus vnosa eksaktnosti in pozitivnosti v analizo vladnih odločitev:
• področje med ekonomijo in politologijo: delovanje volilnih mehanizmov, delovanje sistemov odločanja,...
• ekonomska analiza političnega odločanja
• volilni paradoks, Arrowov teorem nezmožnosti,...
Cilji oz. naloge vlade
1. Izboljševanje ekonomske učinkovitosti
2. Pravičnejša prerazdelitev dohodka
3. Stabilizacija gospodarstva
4. Mednarodna ekonomska politika
Fiskalni federalizem
več ravni vlade
centralizacija : decentralizacija
• ekonomije obsega
• (de)koncentracija možganov
• koordinacija
• spodbude
• informacije, bližina dogajanja
• fleksibilnost
• dekoncentracija moči
• “glasovanje z glasom / stopali”
Mednarodna trgovina
AD = C + bI + G + nX
nX = eX – iM
blagovna menjava in trgovinska bilanca
devizni tečaj in režim
• drseči (plavajoči, fleksibilni)
• fiksni
odprtost gospodarstva (nX / BDP)
Determinante mednarodne trgovine in neto izvoza
Uvoz
• domači dohodek in output
• relativne cene (devizni tečaj)
• M = f (YD, e)
Izvoz
• dohodek/output pri tujih trgovskih partnerjih
• devizni tečaj
• X = f (YT, e)
Mejna nagnjenost k uvozu
MNU: mejna nagnjenost k uvozu, sprememba uvoza zaradi enote spremembe dohodka
, ΔM = MNU × ΔY Y
MMNU
Vir: SURS, www.stat.si
-5000000
0
5000000
10000000
15000000
20000000
25000000
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Izvoz
Uvoz
Trgovinska bilanca
Regionalna usmerjenost mednarodne menjave Slovenije
IZVOZ % UVOZ %
Evropska unija 28 76,3 81,0
Nemčija 20,4 19,1
Italija 10,9 15,5
Avstrija 7,7 11,3
Francija 4,8 3,9
Hrvaška 8,3 6,2
Države nekdanje Jugoslavije (brez HR) 6,8 3,5
Ruska Federacija 3,0 1,0
ZDA 2,1 1,4
Vir: Bilten BS, februar 2017
Gospodarska rast pri partnerjih v zunanji trgovini
Država / regija 2012 2013 2014 2015 2016
(ocena) 2017 (nap.)
2018 (nap.)
Svet 3,2 3,5 4,1 3,2 3,1 3,4 3,6
Območje Evra skupaj -0,4 -0,2 1,0 2,0 1,7 1,6 1,6
Nemčija 0,9 0,6 1,4 1,5 1,5 1,5 1,5
Francija 0,2 0,3 0,9 1,3 1,3 1,3 1,5
Italija -2,1 -1,0 0,5 0,7 0,9 0,7 0,8
Rusija, Ukr., Belorus. (CIS) 3,6 3,8 4,1 -2,8 -0,1 1,5 1,8
ZDA 2,3 2,0 3,0 2,6 1,6 2,3 2,5
Vir: IMF World Economic Outlook, January 2017
Devizni tečaji
Devizni tečaj – cena ene valute, izražena v enotah druge valute
V skladu z dogovorom je devizni tečaj število enot tuje valute, ki jih lahko kupimo z eno enoto domače valute.
npr. (dolarski) tečaj evra ≈ 1/0,72 ≈ 1,38 USD
(direktna kotacija, npr. e = x EUR/USD)
Sistem deviznega tečaja
fiksni (togi) devizni tečaj
• sistem zlate valute
• tečajni blok (npr. EMS / ERM)
• vezana valuta
drseči (plavajoči, lebdeči, fleksibilni,...)
• prosto drseči tečaj
• nadzorovano drseči tečaj
Spreminjanje deviznega tečaja
Sistem fiksnih tečajev:
• Vlada objavi uradni tečaj
• padec tečaja: devalvacija
• rast tečaja: revalvacija
Sistem drsečih tečajev:
• Tečaj je določen na deviznem trgu
• padec tečaja: depreciacija
• rast tečaja: apreciacija
Teorija agregatnega povpraševanja
AD = C + I + G + nX
padajoča krivulja AD (v modelu AS-AD) – učinek realne ponudbe denarja
premiki vzdolž krivulje in premiki krivulje
mikro DD : makro AD
Vplivi na AD
Spremenljivke ekonomske politike
• denarna politika
• proračunska politika
Zunanje (eksogene) spremenljivke
• tuji proizvod (output)
• vrednost sredstev / naložb
• tehnološki napredek
• politični dogodki, trgovinski sporazumi
Naloga
Vlada, ki lahko vpliva le na AD, želi na vsak način zagotoviti stabilnost ravni cen. Kako naj reagira na naslednje dogodke:
a) nepričakovano povečanje investicij b) povečanje cen hrane zaradi slabe letine c) zmanjšanje izvoza zaradi razpada Jugoslavije d) padec produktivnost, ki zmanjša potencialni
proizvod (output)