Maja Bohorič, univ.dipl.ekon. Svilar –Bohorič & partnerji ... za odvetnike - marec 2013.pdf · Aktualne davčne teme za odvetnike Maja Bohorič, univ.dipl.ekon. Svilar –Bohorič

1

Aktualne davčne teme za odvetnike

Maja Bohorič, univ.dipl.ekon.

Svilar – Bohorič & partnerji, davčno svetovanje d.o.o.

2

Vsebina seminarja

� Vpliv organizacijske oblike delovanja odvetnika na njegovo obdavčitev

� Obdavčevanje dobička po ZDDPO-2 in po ZDoh-2

� Dohodnina in zaposleni

� Prenehanje dejavnosti in “prenos" dejavnosti – iz zasebnika v družbo

� Problematika enoosebne odvetniške družbe – zaposlitev in prispevki – rešena bo z uveljavitvijo ZDR-1

� Davčni inšpekcijski pregled v praksi

Maja Bohorič, Svilar – Bohorič & partnerji, davčno svetovanje d.o.o. 2

3Maja Bohorič, Svilar – Bohorič & partnerji, davčno svetovanje d.o.o. 3

Zakaj plačujemo davke?

� država potrebuje ustrezne vire financiranja za izvajanje svojih nalog, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov in drugih predpisov

� tri temeljna področja javnih financ:

� zbiranje javnofinančnih sredstev,

� upravljanje, razdeljevanje in poraba javnofinančnih sredstev in

� raznovrstni učinki, ki jih ima zbiranje, upravljanje, razdelitev ter poraba javnofinančnih sredstev tako na fizične in pravne osebe, kot tudi na nacionalno gospodarstvo v celoti


Vrste javnih prihodkov

Davčni + nedavčni = javnofinančni prihodki

Vir: Proračun Republike Slovenije za leto 2012 /DP2012/

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

Davčni

prihodki

Nedavčni

prihodki

Kapitalski

prihodki

Prejete

donacije

Transferni

prihodki

Prejeta

sredstva iz

EU

Davčni prihodki

Maja Bohorič, Svilar – Bohorič & partnerji, davčno svetovanje d.o.o.

Dohodnina in DDPO

DDV in trošarine

Drugi davki na blago instoritvePosebni davek na določeneprejemkePrispevki za socialno varnost

Carine

Drugi davki

Vir: Proračun Republike Slovenije za leto 2012 /DP2012/

5


Davki v Sloveniji

� Neposredni davki:

� dohodnina,� davek od dohodkov pravnih oseb in davek na tonažo,� posebni davek na določene prejemke,� davki na premoženje, dediščine in darila� davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih

instrumentov� Posredni davki:

� davek na dodano vrednost (DDV),� davek na promet nepremičnin (DPN),� davek na motorna vozila (DMV),� trošarine,� davek od iger na srečo,� davek od prometa zavarovalnih poslov.

Vpliv organizacijske oblike odvetnika na njegovo obdavčenje

� Odvetniki opravljajo dejavnost:

� kot fizične osebe, ki opravljajo dejavnost – “zasebniki” � obdavčeni po ZDoh-2

� v gospodarskih družbah � obdavčene po ZDDPO-2

� d.o.o. � obdavčitev dela in dividend po ZDoh-2

� d.n.o. � obdavčitev dela in dividend po ZDoh-2

� kot fizične osebe – zaposleni pri drugem odvetniku/odvetniški družbi


8

Obdavčevanje odvetnikov – zasebnikov

� Zakon o dohodnini in Zakon o davčnem postopku

� Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se pravilomauporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)

� Najpomembnejše razlike/posebnosti:

� Obravnava stroškov, ki se nanašajo na odvetnika - zasebnika

� Poslovanje odvetnika “s samim seboj” – prenosi sredstev iz gospodinjstva in v gospodinjstvo

� Dobički iz odsvojitve VP in deležev ter dividende se obdavčujejo kot za vse ostale fizične osebe in ne v okviru dejavnosti

� Prenehanje dejavnosti – obravnava nepremičnin in drugih osnovnih sredstev



Zakon o dohodnini od 2006-2011 in spremembe 2012/2013

1. ZDoh-2 (Ur.l.RS, št. 117/06)

2. ZDoh-2A (Ur.l.RS, št. 10/08)

3. ZDoh-2B (Ur.l.RS, št. 78/08)

4. ZDoh-2C (Ur.l.RS, št.125/08)

5. ZDoh-2D (Ur.l.RS, št. 20/09)

6. ZDoh-2E (Ur.l.RS, št. 10/10)

7. ZDoh-2F (Ur.l.RS, št. 13/10)

8. ZDoh-2G (Ur.l.RS, št. 43/10)

9. ZDoh-2H (Ur.l.RS št. 106/10)

10. ZDoh-2I (Ur.l.RS št. 24/12)

� Olajšave za tovorna vozila –preh. obd.

11. ZDoh-2J (Ur.l.RS št. 30/12)

� Olajšave za R&R

� Olajšave za opremo

12. Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Ur.l.RS št. 40/12)

13. ZDoh-2J (Ur.l.RS št. 75/12) –kmetje

14. ZDoh-2L (Ur. list RS, št. 94/12 –10.12.2012)

Pomembnejše spremembe dohodnine v ZUJF od 1.1.2013

� ZUJF:

� sprememba dohodninske lestvice z 1.1.2013

� meja med 2. in 3. razredom dohodninske lestvice se dvigne za cca 20% � neomejena veljavnost

� uveden nov 4. razred s stopnjo dohodnine 50 %, za letno neto davčno osnovo nad 70.907,20 €(usklajeni znesek za 2013) – začasni ukrep za leti 2013, 2014

� povečanje davčne stopnje (iz 20% na 25%) za obresti, dividende in kapitalske dobičke

� znižanje tujih dnevnic



Primerjava dohodninske lestvice 2012/2013

Stopnje dohodnine in davčne osnove po starem

Če znaša neto letna davčna osnova v eurih

Znaša dohodnina v eurih

Nad Do

7.840,53 16 %

7.840,53 15.681,03 1.254,48 + 27 % nad 7.840,53

15.681,03 3.371,42 + 41 % nad 15.681,03

Stopnje dohodnine in davčne osnove po novem (zneski za 2013)

Če znaša neto letna davčna osnova v eurih

Znaša dohodnina v eurih

Nad Do

8.021,34 16 %

8.021,34 18.960,28 1.283,41 + 27 % nad 8.021,34

18.960,28 70.907,20 4.236,92 + 41 % nad 18.960,28

70.907,20 25.535,16 + 50 % nad 70.907,20

Pomembnejše spremembe ZDoh-2 od 1.1.2013 dalje

� Sprememba pri “normirancih” – višji normirani stroški in cedularna obdavčitev

� Sprememba pri pokrivanju davčnih izgub v dejavnosti

� Sprememba obdavčitve najemnine – nižji normirani stroški in cedularna obdavčitev:

� normirani stroški 10% (prej 40%), dejanski z dokazili ostajajo

� obdavčitev po stopnji 25% (prej po lestvici)



ZDDPO-2 od 2006-2011 in spremembe 2012

1. ZDDPO-2 (Ur.l.RS, št. 117/06)

2. ZDDPO-2A (Ur.l.RS, št. 56/08)

3. ZDDPO-2B (Ur.l.RS, št. 76/08)

4. ZDDPO-2C (Ur.l.RS, št. 5/08)

5. ZDDPO-2D (Ur.l.RS, št. 96/09)

6. ZDDPO-2E (Ur.l.RS, št. 43/10)

7. ZDDPO-2F (Ur.l.RS, št. 59/11)

8. ZDDPO-2G (Ur.l.RS št. 24/12)

� Olajšave za tovorna vozila – preh. obd.

9. ZDDPO-2H (Ur.l.RS št. 30/12)

� Višje olajšave za R&R

� Višje olajšave za opremo

� Sprememba stopnje

10. ZDDPO-2I (Ur. list RS, št. 94/12 – 10.12.2012)

14

Podlaga za ugotavljanje prihodkov in odhodkov so računovodski predpisi

� Zakaj se davčni dobiček razlikuje od računovodskega?

� Dobiček, ugotovljen v skladu z določbami ZDDPO-2 �“davčni dobiček”

� Dobiček = obdavčeni prihodki – davčno priznani odhodki

� Prihodki in odhodki � iz izkaza poslovnega izida

� Popravki prihodkov in odhodkov za davčne namene na podlagi ZDDPO-2 � razlog za razlikovanje obeh dobičkov

� Obdavčeni in neobdavčeni prihodki

� Priznani in nepriznani stroški/odhodki


15

Prihodki

� Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih

� Prihodki, ki se ne obdavčijo (izvzem prihodkov)

� Pojasnilo v zvezi z obdavčitvijo odvetniških storitev -pojasnilo DURS, št. 4200-287/2012, 9. 3. 2012

� Pripoznavanje prihodkov odvetniških storitev

� Pripoznavanje prihodkov od vnaprej zaračunanih odvetniških storitev

� Pripoznavanje prihodkov v primeru določanja nagrade v % od na sodišču prisojenega zneska


Prihodki – nagrade – 1. točka pojasnila DURS

� Pojasnilo v 1. točki opredeljuje dve vrsti nagrade: nagrado za postopek in nagrado za narok

� Če postopek traja več let in se storitev zaračuna šele, ko zapade v plačilo, je treba najkasneje ob koncu vsakega poslovnega leta ustrezno vkalkulirati prihodke � glede na opravljena posamezna opravila v posameznem letu, če

se le-ta vrednotijo posamično� glede na stopnjo dokončanosti celotne storitve, če se

zaračunava nagrada za vsa opravila v posamezni fazi postopka le enkrat (v skladu z ZOdvT)� Če je število narokov nedoločljivo in se ne da vrednotiti prihodkov

v ustreznem razmerju glede na dokončanost, se prihodki izkažejo v višini do takrat nastalih odhodkov/stroškov.


Vnaprej zaračunane odvetniške storitve – 2. tč. pojasnila

� Odvetnik zaračuna stranki znesek že na prvem srečanju, ne gre za predujem po 10. členu ZOdvT, podlage v opravljenih storitvah še ni (v celoti):

� prihodki se pripoznajo le v višini dokončanja del – razlika se časovno razmeji ali izkazuje na predujmih in ne predstavlja prihodkov tega leta, prihodki nastanejo v letu opravljenih storitev

� če stopnje dokončanosti ni mogoče zanesljivo oceniti, se prihodki pripoznajo v višini nastalih stroškov/odhodkov

� Pomembno je upoštevanje okoliščin posameznega primera


Prihodki od nagrade v % od uspešnosti postopka

� 4. točka pojasnila DURS: pripoznavanje prihodkov v primerih, ko se v premoženjskopravnih zadevah odvetnik s stranko dogovori, da bo namesto plačila po odvetniški tarifi prejel nagrado v % od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki

� Prihodki se izkažejo šele v obdobju, ko je sodba sodišča, s katero je ugodeno premoženjskemu zahtevku stranke, pravnomočna.


19

Prihodki in poslovanje s povezanimi osebami

� Kdo so povezane osebe po ZDDPO-2?

� Povezane osebe – rezidenti

� Povezanost med pravno osebo in fizično osebo, ki opravlja dejavnost (zasebnikom)

� Povezane osebe v mednarodnih transakcijah

� Lastnik - fizična oseba in pravna oseba NISTA povezani osebi po ZDDPO-2 (sta pa povezani po ZDoh-2)


Povezane osebe po ZDoh-2

� ZDoh-2 samostojno opredeljuje povezane osebe z davčnim

zavezancem – fizično osebo – povezana oseba je:

� družinski član (široka opredelitev!)

� katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira

zavezanec (običajno podjetje v lasti fizične osebe in/ALI

njenih družinskih članov � min 25% udeležba v K


21

Upoštevanje tržnega načela med povezanimi osebami

� Priznavanje prihodkov � najmanj v višini primerljivih tržnih cen (PTC)

� Popravek prihodkov � POVEČANJE obdavčenih prihodkov, čeprav niso “ustvarjeni”: prodaja blaga in storitev, obresti, če se ne zaračunavajo po tržnem načelu

� Metode določanja PTC – Pravilnik o transfernih cenah (Ur. list RS št. 141/06)

� Poslovanje z lastnikom družbe – fizično osebo ni predmet transfernih cen, vendar pa ima lahko (negativne) davčne posledice (� morebitno prikrito izplačilo dobička)


Cene med povezanimi osebami - rezidenti

� Če med seboj poslujeta dve domači povezani pravni osebise prihodki (in s tem davčna osnova) ne povečajo za razliko med dejanskimi prihodki in primerljivimi tržnimi cenami,

� pod pogojem, da sta obe pravni osebi v „primerljivem davčnem položaju“ – V VEČINI PRIMEROV takrat

� ko v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, nobena od obeh pravnih oseb ne izkazuje nepokrite davčno izgubo iz preteklih obdobij


23

Obresti med povezanimi osebami

� Splošno pravilo:

� Prihodki od obresti med povezanimi osebami se priznajo v obračunanih zneskih, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere (POM).

� Možni še 2 varianti glede na čas ugotavljanja priznane obrestne mere

� Izjeme za rezidente (kot velja pri transfernih cenah)

� Pravilnik o priznani obrestni meri

� POM = V + Pr + Pk


Priznana obrestna mera

� V � variabilni del POM – za marec 2013 za EUR

Do vključno 1 meseca

0,11700%

Do vključno 3 mesecev

0,20600%

Do vključno 6 mesecev

0,32800%

12 mesecev 0,54900%

POM = V + Pr + Pk

Pr – pribitek za ročnost � od 0,03 do 0,06 odst. Točke

Pk – pribitek za kreditno oceno � običajno 1 odst. točka, če se posojilo daje fizični osebi, pa 0,75 odst. točke


Prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom v primeru odvetnika - “zasebnika”

� 50. člen ZDoh-2:

� Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom (razen prenosov denarnih sredstev) se štejejo za pridobitev ali odtujitev sredstev.

� Pridobitev sredstev – prihodek

� Posebnosti za sredstva, pridobljena pred začetkom opravljanja dejavnosti (ne šteje kot prihodek)

� Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanima osebama – obravnavajo se po tržnih cenah


26

Ugotavljanje obdavčenih prihodkov

Prihodki, ugotovljeni na podlagi računovodskih predpisov-

Zmanjšanje prihodkov (izvzeti prihodki)

+

Povečanje prihodkov (zaradi poslovanja med povezanimi osebami po cenah, ki ne dosegajo PTC)

=

Obdavčeni prihodki


27

Odhodki

� Odhodki se ugotavljajo po računovodskih predpisih

� Splošno pravilo: Priznajo se odhodki, potrebni za pridobitev obdavčenih prihodkov.

� Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

� niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;

� imajo značaj privatnosti;

� niso skladni z običajno poslovno prakso.

� Začasno nepriznani odhodki

� Nepriznani odhodki

� Delno priznani odhodki (reprezentanca, stroški NS) – 50%


28

Stroški, nastali s povezanimi osebami

� Transferne cene med povezanimi osebami

� za davčne namene se priznajo le cene, ki so primerljive s tržnimi cenami, razlika (do višje cene) se ne prizna (izjema rezidenti – pogoji – glej pravila pri prihodkih)

� Obresti na posojila, prejeta od povezanih oseb

� za davčne namene se priznajo obresti do višinepriznane obrestne mere, razen če dokažemo višje tržne obresti


Posojilo lastnika/fizične osebe – davčna obravnava obresti v družbi

� Lastnik – fizična oseba – NI povezana oseba z družbo

� Za davčne namene se tudi v teh primerih uporablja priznana obrestna mera (POM) – vse kar presega obresti po POM, so nepriznani odhodki � prikrito izplačilo dobička

� Problem tanke kapitalizacje (le pri d.o.o. ali d.d.)

� Če posojilo lastnika presega 4 x kapitala (poleg OK še dobički in rezerve), se obresti od “presežka posojil” ne priznajo kot davčno priznan odhodek

� Problem lahko tudi pri bančnih posojilih, za katera jamči družbenik!


Odpis terjatev – pogoji za davčno priznavanje

� Stečaj stranke: pravnomočen sklep sodišča o zaključenem stečajnem postopku

� Prisilna poravnava stranke: pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oz. niso bile poplačane v celoti

� Izvršba: neuspešno zaključen izvršilni postopek sodišča

� Drugo: lahko brez sodnega postopka za poplačilo terjatev,

� če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma

� če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni


31

Nepriznani odhodki

� stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov oz. povezanih oseb, razen stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po ZDoh-2

� stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev

� kazni, ki jih izreče pristojni organ

� DDV, ki ga ne uveljavljamo kot odbitek vstopnega davka, čeprav imamo to pravico

� obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev

� donacije

� podkupnine


32

Druge omejitve pri davčno priznanih stroških

� stroški “presežne” amortizacije (nad davčno priznanimi amort. stopnjami)

�posebno pozornost je treba nameniti pogodbi z direktorjem –njegovi stroški dela so priznani le, če so v skladu z zakonom in/ali pogodbo o zaposlitvi

�50 % stroškov reprezentance (kot reprezentanca se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji)


33

Ugotavljanje davčno priznanih odhodkov

Odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih-

Popravek odhodkov na raven davčno priznanih – zmanjšanje (začasno nepriznani in nepriznani odhodki)+

Popravek odhodkov na raven davčno priznanih - povečanje (predhodno začasno nepriznani odhodki, OS do 500 eur)

=

Davčno priznani odhodki


Davčna izguba in pokrivanje izgube

� Davčna izguba � presežek davčno priznanih stroškov nad obdavčenimi prihodki.

� Zmanjšanje davčne osnove v naslednjih davčnih obdobjih (ni časovne omejitve) - največ do višine 50% davčne osnove davčnega obdobja

� Možnost pokrivanja davčne izgube velja ENAKO za pravne osebe IN za zasebnike


Davčne olajšave

� Olajšava za investiranje (40%, ni več zneskovne omejitve)

� Olajšava za novo zaposlene (zaposlitev težje zaposljivih oseb)

� Olajšava za zaposlovanje invalidov

� Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju

� Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

� Olajšava za donacije

� Olajšave po ZEC in ZUDDob

� Olajšava za zavezanca invalida – velja le za “zasebnike”, ki nimajo nobenega zaposlenega


Akontacija DDPO/predhodna akontacija dohodnine

� V davčnem obračunu za leto 2012 se izračunamo tudi akontacija davka za leto 2013

� Možnost znižanja akontacije – VLOGA

� zahtevek na DURS - najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije s prilogami (davčni obračun za tekoče davčno obdobje, oceno davčne osnove za tekoče leto, podatki, ki dokazujejo spremembo ocene davčne osnove)

� davčni organ v 15 dneh odloči o zahtevi

� obroki akontacije, ki dospejo v plačilo po odločitvi davčnega organa in se razlikujejo od obrokov akontacije, ki jih je zavezanec plačeval do odločitve davčnega organa, se spremenijo


Izplačilo dobička odvetniku - družbeniku

� v d.o.o. – po sklepu družbenika (knjiga sklepov) ali po sklepu skupščine – razdelitev bilančnega dobička

� obdavčitev ob izplačilu – po stopnji 25%

� v d.n.o. – pripis dobička družbenikom oz. njihovim kapitalskim deležem na temelju letnih računovodskih izkazov (94. člen ZGD-1), tj. najkasneje 31.3. za dobiček preteklega leta

� obdavčitev ob pripisu, ne glede na izplačilo – po stopnji 25%

� v letu 2012 kontrole in pozivi DURS


Dohodnina - davek od dividend družbenikov osebnih družb

� če so družbeniki fizične osebe:


� (5) Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.


� (3) Kot dividenda se po tem poglavju obdavčujevsaka razdelitev dohodka …, vključno z …pripisom dobička kapitalskemu deležu družbenika.



� Pogoji za vstop med „normirance“ do 31.12.2012:

� če ni bilo obveznosti vodenja poslovnih knjig

� če prihodki iz dejavnosti v zadnjih 12 mesecih (nov – okt) niso presegali 42.000 €,

� če zavezanec ni zaposloval delavcev,

� Obdavčitev po plačani realizaciji

� Zahtevek davčni službi vsako leto v novembru

� Posebno potrdilo DURS

� Izplačevalci dohodkov so morali preverjati obstoj teh potrdil –izplačevalec je bil plačnik davka (akontacije dohodnine)

� Normirani odhodki v višini 25%, obdavčitev po dohodninski lestvici

“Pavšalna obdavčitev” dejavnosti fizičnih oseb (upoštevanje norm. odhodkov) – dosedanja ureditev

39


Pavšalna obdavčitev dejavnosti fizičnih oseb (upoštevanje norm. odhodkov) – nova ureditev od 1.1.2013 dalje

� Še vedno gre za možnost izbire

�Vodenja poslovnih knjig ni, predpisane le evidence po ZDavP-2

�Dvig limita za vstop med “normirance” � 50.000 € prihodkov iz opravljanja dejavnosti v preteklem letu

�Dvig višine normiranih stroškov iz 25% na 70% davčno priznanih prihodkov

� Nobeni drugi stroški se posebej ne priznavajo, niti prispevki za socialno varnost ne, ni olajšave (splošne, posebne…)

�Cedularna obdavčitev 20% � dokončni davek

�Prenehanje – neizpolnjevanje pogojev v preteklih dveh letih (prihodki večji od 50.000 €) ali prostovoljna


Pavšalna obdavčitev dejavnosti fizičnih oseb (upoštevanje norm. odhodkov) – nova ureditev

� Priglasitev najpozneje do poteka roka za predložitev davčnega obračuna – prekluzivni rok (letos 2. april)

� Davčni organ označi v registru, da gre za “normiranca”

� Avtomatično podaljšanje, če ni obvestila o prenehanju takega načina obdavčevanja (do 31.3. za tekoče leto)

� Spreminja se način izračunavanja davčne obveznosti –samoobdavčitev zavezancev � poenostavitev za izplačevalce –razbremenjeni obveznosti obračuna davčnega odtegljaja

� Novi “normiranci” – izjeme, kdo se ne šteje kot nov zavezanec

� Rok za priglasitev ob začetku opravljanja dejavnosti: 8 dni po vpisu v register

� Za koga predstavlja nov način obdavčevanja prednost?

41


� Gospodarskim družbam (NE pa tudi drugim pravnim osebam) dana možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, pod določenimi pogoji:

� Zgornja meja prihodkov v preteklem letu - 50.000 €

� Višina normiranih odhodkov – 70%

� Dejanski stroški, davčne olajšave in davčna izguba se ne priznajo

� Spremljanje in tekoče preverjanje izpolnjevanja pogojev je obveznost zavezanca

� Vodenje knjig ne glede na izbrani način obdavčevanja še vedno obvezno za vse gospodarske družbe po ZGD-1

� Davčno obdobje je OBVEZNO koledarsko leto

Obdavčitev na podlagi normiranih odhodkov od 1.1.2013

dalje tudi za pravne osebe

42


� Priglasitev:

� najpozneje do 31. marca tekočega davčnega obdobja oz. do poteka roka za predložitev davčnega obračuna – letos 2. april;

� Priglasitev NOVIH zavezancev: 8 dni po vpisu v register (PRS)

� Prenehanje – izstop iz “normirancev”:

� Obvestilo o prenehanju – prostovoljno prenehanje

� Prenehanje zaradi neizpolnjevanja pogojev glede prihodka – dve zaporedni predhodni leti – ista dikcija kot v predlogu ZDoh-2L

� Novi zavezanci – enako kot v ZDoh-2 – omejitve preprečevanje špekulacij)

“Pavšalna” obdavčitev gospodarskih družb

43

Dohodnina in zaposleni

� Dve vrsti dohodka iz zaposlitve po ZDoh-2:

� dohodek iz delovnega razmerja in

� dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi

� Dohodek iz zaposlitve je vsak dohodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve.

� Zaposlitev: vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja.

� Delodajalec: vsaka oseba, ki izplačuje dohodek iz zaposlitve.

� Delojemalec: vsaka fizična oseba, ki opravlja delo ali storitve, ki se štejejo kot odvisno pogodbeno razmerje.


Dohodek iz zaposlitve

� Kot dohodek iz zaposlitve se šteje tudi

� Opravljanje dela ali storitev

� direktorjev � dohodek iz delovnega razmerja (ne glede na formalno obliko zaposlitve) ter

� prokuristov � dohodek iz drugega pogodbenega razmerja

� Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.


Kaj je boniteta?

� Boniteta je vsaka ugodnost

� v obliki proizvoda,

� v obliki storitve ali

� v obliki druge ugodnosti v naravi,

ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članuzagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.

� Sem spadajo

� bonitete iz delovnega razmerja in

� bonitete iz drugega pogodbenega razmerja.


Kaj se šteje med bonitete

� Med bonitete se vključuje zlasti:

� uporaba osebnega vozila za privatne namene,

� nastanitev,

� posojilo brez obresti ali z OM, ki je nižja od tržne,

� popust pri prodaji blaga in storitev,

� izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,

� zavarovalne premije in podobna plačila,

� darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu,

� pravica delojemalcev do nakupa delnic.


Kaj se ne šteje med bonitete

� ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji;

� plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca;

� plačila delodajalca za zdravstvene preglede, pod pogoji…

� plačila delodajalca za cepljenje, pod pogoji...

� plačila delodajalca za zavarovanje za nesreče pri delu, pod pogoji…

� uporaba parkirnega prostora, ki ga zagotovi delodajalec;

� uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo zagotovi delodajalec.


Neobdavčene bonitete

� Če delodajalec podari otroku delojemalca (do starosti 15 let) darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 €

� Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 eurov. Ta določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja.


Vrednotenje bonitet in vštevanje v davčno osnovo 1

� Znesek bonitete se praviloma določa na podlagi primerljive tržne cene.

� Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno.

� Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete


Vrednotenje bonitet in vštevanje v davčno osnovo 2

� Posebne določbe glede vrednotenja za:

� uporabo osebnega motornega vozila za privatne namene

� zagotavljanje nastanitve

� zagotovitev pravice so nakupa oz. pridobitve delnic po nižji ceni

� posojila brez obresti ali z obrestno mero, nižjo od tržne

� Ugotavljanje bonitete pri lastnikih podjetij, ki so zaposleni (kdaj boniteta in kdaj prikrito izplačilo dobička?)


Prenehanje dejavnosti

� Prenehanje odvetniške družbe

� Prenehanje odvetnika - zasebnika

� Prenehanje dejavnosti sedanjega odvetnika � dejavnost prevzema družinski član

� Prenos dejavnosti “zasebnika” na družinskega člana

� Prenos deleža v d.o.o. – podaritev družinskemu članu

� Prenehanje dejavnosti sedanjega odvetnika � prodaja deleža v odvetniški družbi


Prenehanje dejavnosti zasebnika z davčnega vidika

� Davčni obračun zasebnika ob prenehanju � preverjanje tržne vrednosti sredstev, ki ostanejo fizični osebi (gospodinjstvu)

� če knjigovodska vrednost sredstev ne dosega tržne, je potrebno povečati davčno osnovo do tržne vrednosti

� Zakon o dohodnini (51. člen):

� Prenehanje opravljanja dejavnosti se šteje kot odtujitev sredstev � transakcije med povezanimi osebami.

� Za odtujitev se ne šteje prenos nepremičnin in opreme iz podjetja v gospodinjstvo, če so bile te nepremičnine in oprema zgrajene/pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti.

� Davčno nevtralen prenos na drugo fizično oseboMaja Bohorič, Svilar – Bohorič & partnerji, davčno svetovanje d.o.o. 53

Prenehanje dejavnosti zasebnika in nepremičnina kot OS

� Ne glede na splošna določila, se ob prenehanju opravljanja dejavnosti za prihodek ne šteje prihodek, dosežen zodtujitvijo nepremičnine s prenosom iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, pridobljene v podjetje pred 1. januarjem 2005.

� Ne glede na osnovno pravilo glede vrednotenja kapitala ob pridobitvi, se v primerih iz prejšnjega odstavka za nabavno vrednost kapitala ob pridobitvi šteje knjigovodska vrednost nepremičnine na dan prenehanja opravljanja dejavnosti.


Prenehanje družbe, prodaja deleža, podaritev deleža

� Dobiček iz kapitala „nastane“ z odsvojitvijo kapitala

� Najpogostejše oblike odsvojitve kapitala po ZDoh-2:

� prodaja deleža

� dajanje kapitala v dar (npr. otroci nadaljujejo dejavnost v odvetniški družbi…),

� izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe,

� izplačilo lastniškega deleža v primeru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe (zmanjšanje OK)


Obveznosti fizične osebe/lastnika pri prodaji ali podaritvi deleža in pri prenehanju družbe

� Fizična oseba mora odsvojitev po določilih ZDavP-2 napovedati do 28. februarja za preteklo leto

� ni pomembno, če ni ustvarjenega dobička

� “Formula” za izračun davčne osnove:

Davčna osnova = vrednost kapitala ob odsvojitvi

– vrednost kapitala ob pridobitvi

� Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala po 20 letih imetništva K, takrat tudi ni več obveznosti za vložitev napovedi


Stopnje davka

� Od dobička iz kapitala se dohodnina izračuna in plača po naslednjih stopnjah glede na trajanje imetništva kapitala

� do petih let imetništva 25 %*

� po dopolnjenih 5 letih imetništva 15 %

� po dopolnjenih 10 letih imetništva 10 %

� Po dopolnjenih 15 letih imetništva kapitala 5 %.

� Tako obračunan in plačan davek se šteje kot dokončen davek.

* do 31.12.2012 – 20 %


Odmera dohodnine od dobička iz kapitala

� Napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve VP in deležev � vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto

� Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi davčnega zavezanca (do 30. aprila za preteklo leto).


Podaritev K - odlog ugotavljanja davčne obveznosti

� Ugotavljanje davčne obveznosti se (med drugim) lahko odloži pri:

� podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku (za otroka se šteje lasten otrok, posvojenec in pastorek);

� O tem odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve kapitala pri davčnem organu

� Priglasitev mora biti vložena do roka za vložitev davčne napovedi

� Ugotavljanje davčne obveznosti se odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravi zavezančev zakonec ali otrok, oziroma do naslednje obdavčljive odsvojitve kapitala.


“Prenos” dejavnosti – iz zasebnika v družbo

� Davčno nevtralen prenos dejavnosti zasebnika – odvetnika na gospodarsko družbo po pojasnilu DURS ni mogoč

� Postopek “prenosa” je torej ob gornji predpostavki možen v dveh fazah:

� prenehanje dejavnosti kot samostojni odvetnik ob hkratni ali predhodni ustanovitvi d.o.o. � gre za “klasično” prenehanje dejavnosti

� nadaljevanje dejavnosti v družbi


Prenehanje odvetnika/zasebnika in nadaljevanje dejavnosti v d.o.o.

� Problemi in dileme

� kaj storiti s poslovnimi prostori – prodaja, stvarni vložek ali najemnina?

� prenos drugih osnovnih sredstev – prodaja ali stvarni vložek

� zaposleni

� prenos strank


Najavil se je davčni inšpektor – kako postopati?

� Pravne podlage

� Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)

� pravila davčnega postopka

� za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z ZDavP-2, z zakonom o obdavčenju ali z mednarodno pogodbo, se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)

� Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku


Davčni postopek – dokazno breme

� Za vse svoje trditve v davčnem postopku mora dokazila predložiti zavezanec za davek.

� Zavezanec mora predvsem dokazati dejstva, ki izkazujejo zmanjšanje obveznosti ali pa, da obveznost ni nastala.Nasprotno pa mora dejstva dokazati davčni organ, kadar trdi, da na njihovi podlagi davčna obveznost nastane ali pa se poveča.

� Praviloma se vsa dejstva v davčnem postopku dokazujejo s pisno dokumentacijo oziroma listinami, lahko pa zavezanec za davek predlaga tudi druga dokazna sredstva po ZUP, torej priče, izvedence itd.

� Dokazila mora zavezanec za davek predložiti v roku, ki ga davčni organ določi s sklepom.


Ugotavljanje dejstev v davčnem postopku

� Če se z nekim dejanjem/ravnanjem krši zakon, s katerim se prepoveduje/nalaga neko dejanje/ravnanje, nastanejo pa gospodarske (ekonomske) posledice, to ne vpliva na obdavčenje.

� Če je pravni posel neveljaven ali postane neveljaven, praviloma to ne vpliva na obdavčenje, če gospodarske (ekonomske) posledice tega pravnega posla kljub njegovi neveljavnosti nastanejo in obstojijo.

� Navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel.


Davčni inšpekcijski nadzor (DIN)

� Pri pravnih osebah in fizičnih osebah, ki opravljajo neodvisno samostojno dejavnost, nadzor praviloma obsega največ tri predhodna davčna obdobja

� Pri velikih gospodarskih družbah se davčni inšpekcijski nadzor praviloma nadaljuje od tistega obdobja, od katerega je bil opravljen zadnji davčni inšpekcijski nadzor.

� Davčni nadzor je dopusten do zastaranja pravice do odmere davka.


Davčni inšpekcijski nadzor – začetek nadzora

� Začne se z vročitvijo sklepa o njegovem začetku.

� Pred tem obstaja možnost predložitve (novega) davčnega obračuna (ali davčnih obračunov) na podlagi samoprijave

� Nadzor se lahko začne izvajati po poteku osmih dni od vročitve sklepa.

� Sklepa ni treba vročati zavezancu, če bi se zaradi tega ogrozil namen inšpekcijskega nadzora.

� Sestavine sklepa - zavezanec mora biti seznanjen z

� obdobjem obdavčenja in

� vrstami davkov oziroma predmetom davčnega inšpekcijskega nadzora, na katere se nanaša


Poučitev zavezanca o njegovih pravicah in rezultatu DIN

� Pooblaščena oseba (inšpektor) mora zavezanca pred začetkom DIN poučiti o njegovi pravici� da je prisoten pri nadzoru in

� da je tekoče obveščen o pomembnih dejstvih in dokazih v nadzoru

� Pred sestavo zapisnika mora inšpektor o rezultatu DIN opraviti sklepni pogovor z zavezancem, v katerem ga mora opozoriti na sporna dejstva, ki vplivajo na obdavčenje, na pravne posledice ugotovitev nadzora in na davčne učinke teh ugotovitev.

� Sklepni pogovor ni potreben, če:

� rezultat davčnega nadzora ne zahteva spremembe obdavčenja, ali

� se mu zavezanec odpove, ali se mu izogiba.


Zapisnik in pripombe na zapisnik

� Zapisnik o davčnem nadzoru se sestavi in vroči zavezancu najpozneje v desetih dneh po končanem pregledu.

� Zavezanec lahko poda pripombe v 20 dneh po vročitvi zapisnika. Rok za pripombe se na utemeljeno pisno zahtevo zavezanca lahko s sklepom podaljša praviloma največ za dodatnih 10 dni (pisni zahtevek pred iztekom roka).

� Če zavezanec za davek v pripombah navaja nova ali dodatna dejstva, ki vplivajo na spremembo v zapisniku ugotovljenih obveznosti, davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po prejemu pripomb. Glede vročanja in vlaganja pripomb na dodatni zapisnik velja enako kot za zapisnik.


Izdaja odločbe in pritožba

� Rok za izdajo odločbe - najpozneje v 30 dneh od dneva prejema pripomb na zapisnik oz. od dneva, ko je iztekel rok za pripombe.

� Od dneva DIN do izdaje odločbe ne sme preteči več kot šest mesecev, razen v zakonsko določenih primerih.

� Pritožba zoper odmerno odločbo, izdano v DIN, se lahko vloži v roku 30 dni od vročitve odločbe.

� Pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe.


DIN pri odvetniku – v praksi

� DURS je v že letu 2011 začel izvajati poostren davčni nadzor nad poslovanjem odvetnikov

� Izdano pojasnilo DURS v juliju 2011

� o davčni obravnavi poslovanja odvetnikov

� o posamezni vrsti davka, ki bo v pretežni meri predmet nadzora

� v zvezi s tem tudi mnenje Informacijskega pooblaščenca glede pridobivanja podatkov iz sodnih spisov

� o možnosti samoprijave


Documents

Maja Bohorič, univ.dipl.ekon. Svilar –Bohorič & partnerji ... za odvetnike - marec 2013.pdf · Aktualne davčne teme za odvetnike Maja Bohorič, univ.dipl.ekon. Svilar –Bohorič