DAVKI v praksi

PROMOCIJSKA IZDAJA, AVGUST 2019

e-revijaPrva slovenska strokovna e-revija je namenjena davčnikom, finančnikom in

računovodjem v gospodarstvu in v javnem sektorju.

Izdajatelj: Založba Forum Media d.o.o.Naslov: Prešernova 1, 2000 MariborKontakt: 02 250 18 00, info@zfm.si

Avtorske pravice ima Založba Forum Media d.o.o. Kopiranje in razmnoževanje ni dovoljeno. Aktualne informacije o naših izdelkih najdete na www.zfm.si.

ZAKONODAJNE NOVOSTI IN PRIMERI IZ PRAKSE

NASVETI STROKOVNJAKOV, ODGOVORI NA VAŠA VPRAŠANJA

VZORCI, OBRAZCI IN PRIMERI ZA TAKOJŠNJO UPORABO

S T R O K O V N A

Prihajajoče novosti ZDoh-2

1. Nova dohodninska lestvica

2. Sprememba splošne in posebne dodatne olajšave

3. Obdavčitev prodaje kapitala

4. Višja obdavčitev obresti, dividend in dobička iz kapitala

5. Zvišuje se stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem

2

Strokovna e-revija: Davki v praksi

Napoved mora vložiti davčni zavezanec (fizična oseba, samostojni podjetnik), ki je odsvojil vrednostne papirje in druge deleže ter investicijske kupone. Napoved je potrebno oddati najkasneje do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.

Napovedi ne rabijo vložijo zavezanci, ki so:

• odsvojili dolžniške vrednostne papirje,

• odsvojili kapital (ki ni dolžniški vrednostni papir) po 20 letih imetništva,

• dosegli dobiček ali izgubo pri prvi odsvojitvi delnic ali deležev v kapitalu, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Za prvo odsvojitev velja prva odsvojitev

podedovanih delnic ali deležev v kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij,

• dosegli dobiček pri odsvojitvi investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe, ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad.

Na podlagi napovedi izda davčni organ odločbo o višini dohodnine od dobička iz kapitala v 30 dneh od dneva vložitve napovedi oziroma do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Rok za plačilo davka je 30 dni od dneva vročitve odločbe.

Napoved doseženih kapitalskih dobičkov (izgub) fizičnih oseb za preteklo letoPripravila: doc. dr. Lidija Robnik

3

Strokovna e-revija: Davki v praksi

Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov zavezanec odda:

• elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki,

• osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu.

Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.

V nadaljevanju nekaj praktičnih nasvetov:

• koliko obresti od depozitov ste prejeli v posameznem letu, so vam banke in hranilnice že sporočile do konca januarja tekočega leta preteklo leto;

• napoved morate vložiti, če ste prejeli obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v Sloveniji ali pri bankah drugih držav članic EU v vrednosti več kot tisoč €, sicer napovedi ne vlagajte. V primeru, celotnega prejema obresti vpišite celoten znesek, dohodnina bo odmerjena le od dela, ki presega tisočaka in bo obdavčena s stopnjo 25%.

V primeru, da se ste opravili več kot deset obdavčljivih odsvojitev kapitala, morate napoved vložiti prek sistema eDavki.

Napoved kapitalskih dobičkov morate oddati ne glede na to ali ste z

odsvojitvijo imeli dobiček ali izgubo.

Kapitalski dobiček in izguba se lahko pobotata, vendar to ni običajna praksa. V primeru, da je je izguba večja od dobička, se ne more izkoristiti v celoti, prav tako se ne more prenesti v prihodnje leto. V napovedi lahko uveljavimo pobot dobička ali izgube iz prodaje dveh ali več nepremičnin ali nepremičnine in finančnega kapitala

(vrednostni papirji, investicijski kuponi, deleži v družbah). Podatki za znižanje pozitivne davčne osnove oziroma dobička za izgubo, ki so doseženi pri odsvojitvi nepremičnin, se v napovedi vpišejo pod točko šest.

V primeru, da smo prodali nepremičnino, smo oproščeni plačila davka, če smo bili vsaj tri leta lastnik nepremičnine, imeli to obdobje tam tudi stalno prebivališče in ste v njej tudi dejansko bivali.

Izgubo, ki smo jo ustvarili pri prodaji nepremičnine, lahko kompenziramo z dobičkom iz prodaje delnic in drugih deležev ter investicijskih kuponov in nasprotno,

vendar ne z dobičkom od depozitnih obresti.

Napoved lahko vložite prek eDavkov, če imate digitalno potrdilo, po pošti ali osebno na izpostavi finančnega urada Republike Slovenije.

4

Strokovna e-revija: Davki v praksi

Pri opravljanju storitev na nepremičnini bi vas želela opozoriti na Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1042/2013 z dne 7. oktobra 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 in Pojasnila o pravilih EU glede kraja opravljanja storitev na področju DDV za storitve, povezane z nepremičninami, ki so začele veljati leta 2017 – izdala jih je Evropska komisija - niso pravno zavezujoča ter vsebujejo samo praktične in neuradne smernice o tem, kako bi bilo treba po mnenju Generalnega direktorata Komisije za obdavčenje in carinsko unijo uporabljati pravo EU (priložena v prilogi).

V primeru dileme, ali gre za storitev, povezano z nepremičnino ali ne, si lahko torej pomagamo in poiščemo rešitev v spremenjeni Izvedbeni uredbi, ki se je začela tudi v Sloveniji uporabljati s 1.1.2017.

V kolikor torej ugotovimo, da gre za storitev povezano z nepremičnino, je predmet DDV v državi, v kateri se nepremičnina nahaja, kot to določa 27. člen ZDDV-1 oz. 47. člen Direktive 2006/112/ES.

Kadar torej opravite storitev povezano z nepremičnino, ki stoji v drugi državi, se lahko na izdanem računu sklicujete na 27. člen ZDDV-1 oz. 47. člen Direktive 2006/112/

Opravljanje storitev na nepremičnini v Nemčiji s podizvajalci – obveznost registracije za namene DDV v NemčijiPripravila: mag. Brigita Osojnik

5

Strokovna e-revija: Davki v praksi

ES in izdate račun brez slovenskega DDV. Tukaj ne gre za oprostitev plačila DDV v Sloveniji, temveč storitev v Sloveniji ni obdavčena. V DDV obračun se gradbenih storitev, ki jih izvajalec opravi na nepremičnini v tujini, ne vpisuje. Vrednost opravljene gradbene storitve, pri katerih je kraj dobave blaga zunaj Slovenije, in od katerih ima davčni zavezanec pravico do odbitka v skladu z drugim odstavkom 63. člena ZDDV-1, se vpiše v knjigo izdanih računov, vrstica 23.

Seveda pa je treba v tem primeru preveriti kakšne so vaše obveznosti v državi, kjer nepremičnina leži. Kar nekaj držav ima v svoji nacionalni zakonodaji uveljavljen mehanizem obrnjene davčne obveznosti (v tem primeru ga lahko zavezanci uporabijo in se tako izognejo registraciji za DDV, razen v določenih državah v primeru, ko vključujejo podizvajalce). Kadar ima država, v kateri nepremičnina leži, uveljavljen mehanizem obrnjene davčne obveznosti, predlagam, da na izdanem računu že navedeni klavzuli pripišete »reverse charge«.

Če pogledamo npr. konkreten primer, kjer je vaš podizvajalec opravil storitev na nepremičnini v Nemčiji. V Nemčiji velja mehanizem obrnjene davčne obveznosti. V primeru, ko slovensko podjetje kot izvajalec storitev za pravno osebo v Nemčiji vključuje nadaljnje podizvajalce je potrebna registracija podjetja za namene DDV.

V poslu podjetja nastane veriga treh podjetij – nemško podjetje, slovensko podjetje (vaše podjetje) in vaši podizvajalci.

Slovenski podizvajalci bodo vašemu podjetju po opravljeni storitvi tako izstavili račun s svojo slovensko davčno številko na vašo nemško davčno številko (27. člen ZDDV-1 oz. 47. člen Direktive 2006/112/ES s pripisom »reverse charge«), vi pa boste nato nemškemu podjetju s svojo slovensko davčno številko izstavili račun nemškemu podjetju na njegovo nemško davčno številko (27. člen ZDDV-1 oz. 47. člen Direktive 2006/112/ES s pripisom »reverse charge«).

Registracija pa je potrebna tudi v primerih, ko podjetje storitve prodaja fizičnim osebam. V teh primerih se storitev zaračuna z 19% nemškim DDV.

Na enak način smiselno postopate, če je podizvajalec iz katerekoli druge države članice.

6

Strokovna e-revija: Davki v praksi

Ministrstvo za finance je konec junija 2019 objavilo predlog sprememb Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Večina rešitev naj bi veljala od 01.01.2020 razen določb o amortizaciji sredstev, prejetih v poslovni najem in določb o regresu za letni dopust, ki bi naj veljale od 01.01.2019.

V nadaljevanju navajamo le nekatere poglavitne rešitve.

1. Predlagana je sprememba dohodninske lestvice (veljavna od leta 2020 dalje):

2. Predlagan je dvig splošne olajšave, in sicer s 3.302,70 € na 3.500,00 €. Za zavezance s skupnim dohodkom do višine 13.316,83 € se višina dodatne splošne olajšave določi z enačbo (dodatna splošna olajšava = 18.700,38 € – 1,40427 x skupni dohodek), kar pomeni linearno zniževanje dodatne splošne olajšave v odvisnosti od višine skupnega dohodka.

3. Uvaja se omejitev višine znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v davčnem obdobju za zavezance, ki v

Predlog sprememb Zakona o dohodni (ZDoh-2)Pripravila: mag. Brigita Osojnik

Če znaša neto letna osnova v eurihZnaša dohodnina v eurih

Nad Do

8.500,00 16 %

8.500,00 25.000,00 1.360,00 + 26 % nad 8.500,00

25.000,00 50.000,00 5.650,00 + 32 % nad 25.000,00

50.000,00 80.000,00 13.650,00 + 39 % nad 50.000,00

80.000,00 25.350,00 + 50 % nad 80.000,00

7

Strokovna e-revija: Davki v praksi

tekočem davčnem obdobju ne izkazujejo davčne izgube. Zmanjšanje davčne osnove zaradi uveljavljanja olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube se v davčnem obdobju omejuje na 65 % davčne osnove od dohodka iz dejavnosti.

4. Predvideno je zvišanje stopnje dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala) s 25 % na 27,5 %. Prav tako se predvideva zvišanje stopnje dohodnine od dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala, ki so odvisne od obdobja imetništva kapitala, tako da bi znašala stopnja dohodnine:

• po dopolnjenih 5 let imetništva kapitala: 20 % (doslej 15 %),

• po dopolnjenih 10 let imetništva kapitala: 15 % (doslej 10 %),

• po dopolnjenih 15 let imetništva kapitala: 10 % (doslej 5 %).

5. Predvidoma se zvišuje stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem s 25 % na 27,5 %. Prav tako se zvišuje odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, z 10 % na 15 %.

6. Nekatere druge rešitve • Predlaga se ohranitev višine posebne

osebne olajšave za rezidente, ki se izobražujejo in imajo status dijaka ali študenta, na višini 3.302,70 € in ukinitev vezanosti na splošno olajšavo.

• Na enak način kot je to določeno za regres za letni dopust, se tudi za dohodek iz delovnega razmerja iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (del plače za poslovno uspešnost) določa vštevanje dohodka v letno davčno osnovo z namenom izenačenja vseh zavezancev v primerljivem položaju.

• Dopolnjujejo se določbe o glavnem delodajalcu na način, da se zahteva izjava zavezancev o tem, ali je izplačevalec dohodka glavni delodajalec ali ne. Prvotno bo to naloga delodajalca, da pozove zavezanca na opredelitev

o statusu, vsakokratne spremembe glede statusa delodajalca pa bo moral sporočati zavarovanec sam.

• Predlaga se celovita ureditev davčne obravnave naknadnih vplačil družbenikov in njihovih vračil, in sicer ne glede na to, ali so vrnjena družbeniku, ki jih je vplačal, ali pa družbeniku, ki jih sam ni vplačal in je pravico do njihovega vračila pridobil s pridobitvijo deleža.

• Po predlogu se med dohodke iz kapitala v obliki dividend uvrstijo tudi dodatna izplačila, ki so povezana z odsvojitvijo deležev v gospodarskih družbah v primerih, ko se kupec in prodajalec ne moreta sporazumeti o ceni in v pogodbo vključita določbo, po kateri bo kupec deleža prodajalcu deleža v prihodnjem obdobju izplačal taka dodatna izplačila, katerih višina bo odvisna od kriterijev uspešnosti poslovanja družbe v prihodnosti, opredeljenih v pogodbi o odsvojitvi deleža.

• Predvidena je sprememba priznavanja normiranih stroškov, povezanih s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, pri ugotavljanju dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala. Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi pozitivna, se davčna osnova ugotavlja kot taka razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, v višini 2 % od razlike (dobička). Po predlogu pa se normirani stroški ne bi priznavali v primerih, ko je pri odsvojitvi realizirana izguba.

• Predlaga se sprememba ugotavljanja davčne osnove, na podlagi katere ima zavezanec, ki je prejel izplačilo odkupne vrednosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, možnost, da uveljavlja drugačno določitev višine tega dohodka za odmero dohodnine, če vplačane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja niso bile v celoti izključene iz obdavčitve z dohodnino oziroma iz obremenitve s prispevki za socialno varnost.