Založnik: Kmetijska založba d.o.o.

Uredniški odbor: Marjan DOLENŠEK (kmetijska tehnika, gradnje), Zita FLISAR NOVAK (poljedelstvo in vrtnarstvo), Zlatka GUTMAN KOBAL (sadjarstvo), Zlatko KRASNIČ (živinoreja), Andrej SIMONČIČ (varstvo rastlin), Majda TUMPEJ (dopolnilne dejavnosti, kmečka družina), Tadeja VODOVNIK (vinogradništvo, vinarstvo)

Glavni in odgovorni urednik: Andrej GOLOBTehnični urednik: Janez GRABECOblikovanje, grafična priprava: Kmetijska založba d.o.oTisk: Malex, d.o.o.Naklada: 5000 izvodov

Naslov uredništva: KMETOVALEC, Stari trg 278, 2380 Slovenj Gradec tel.: (02) 88 56 700, fax: (02) 88 56 707 E pošta: kmetovalec@km-z.si, http:www.kmetovalec.com

Naročnine in oglasno trženje: KMETIJSKA ZALOŽBA d.o.o. Stari trg 278, 2380 Slovenj Gradec tel.: (02) 88 56 700, 88 56 704, fax: (02) 88 56 707

Cena posamezne številke: 3,8 €Letna naročnina (12 številk): 39 €, za tujino 60 € 8,5% DDV vključen v ceno

Obvestila Zveze strojnih krožkov

Naslovnica: AG

Vsebina

ZanimivoKam gre denar? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

PoljedelstvoZa zmanjšanje posledic suše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

Suša na travniku – saniranje posledic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

ReportažaNa kmetiji Bošnik stavijo na rjavo pasmo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

ŽivinorejaOhranjanje slovenskih avtohtonih pasem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Kranjska čebela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

TehnikaPrihranek z GPS vodenjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Brezstopenjsko preko 50 km . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Novosti Claas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

Novo registrirani traktorji v juliju 2010 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

Vodna energija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

Na kmetijiSladice iz sliv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

KGZSKGZS odločno proti dodatnim obdavčitvam kmetov . . . . . . . . . . . 32

Sreda bo dan

Zbornice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

KGZS ostro proti novim davčnim obremenitvam in morebitnemu

dvigu cen kruha . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

Glasilo Društva kmetijskih svetovalcev Slovenije

Član EUROFARM združenja vodilnih kmetijskih časopisov

Septembrska številka Kmetovalca po tradiciji izide tik pred radgonskim sejmom. Čeprav sodobne informacijske tehnologije močno zmanjšujejo pomen sejmov, bo ta še nekaj časa osrednje mesto srečevanja vseh, ki se ukvarjamo s kmetijstvom.

V času sejma bomo skoraj zaključili dve tretjini leta. To je obdobje, po katerem že lahko sklepamo, kakšno bo to leto in delamo načrte za naprej. Zadnji obeti dviga cen žit vsaj polje-delce navdajajo z optimizmom, hkrati pa tudi z jezo, da so letošnji pridelek prodali prehitro in pod ceno. Pa to ni prvič - podoben scenarij smo doživeli že leta 2007. In seveda tudi zadnjič ne. Bolj kot o nakupu novega traktorja ali kombajna torej kaže razmisliti o investiciji v lastne skladiščne prostore. Če se bo sedanji trend nadaljeval, bodo stroški hitro povrnjeni. Tudi z odkupovalci se lažje pogajaš, če imaš zrnje varno spravljeno v skladišču, ne pa kot sedaj, ko s polno prikolico čakaš na dvorišču prevzemnika.

Manj so dviga cen žit veseli živinorejci. Seveda se bodo morale popraviti tudi cene živino-rejskih pridelkov. A vendar si ne smemo delati utvar: prihodki bodo sicer višji, a tudi stroški. Vse kaže, da po dveh letih mirovanja ali celo padanja cen vstopamo v nov krog inflacijske špirale. Pravzaprav obstaja velika nevarnost, da bodo zlasti politiki to inflacijo poskušali pri-kazati kot uspeh kmetijske politike, kmetu pa bo na koncu ostalo v žepu celo manj kot sedaj. Zatorej previdno pred novimi nakupi in ne kupujmo goloba, če še vrabca nimamo v roki.

Še naprej bo glavna skrb kmetov zniževanje stroškov in povezovanje, saj se s skupnimi močmi lahko več doseže. Glede zniževanja stroškov naj omenim zanimiv poskus, ki sta ga izvedla Claas in strokovna revija Profi po zgledu ameriških in kanadskih kombajnistov. Ti na začetku sezone kupijo kombajn in z njim začnejo žeti na jugu, potem pa se skladno z dozorevanjem žita pomikajo proti severu in ko morebiti naredijo še en krog z dozorevanjem koruze, ki jo tam žanjejo še globoko v zimo, je na koncu sezone kombajn odplačan in za staro železo (oziroma za prodajo v kakšne nerazvite kraje). Zdaj, ko smo vsi v Evropski uniji, ni pravnih zadržkov, da bi podoben model ne uspeval tudi pri nas. Z Lexionom 600 so 7. junija začeli žeti v Romuniji, sledile so Poljska, Nemčija in Švedska ter nato Madžarska, kjer so 17. oktobra zaključili s kombajniranjem koruze. V skupno 89 delovnih dneh je kombajn opravil 563 delovnih ur, požel 4.022,9 ha (19.256 t zrnja) in porabil 13 l goriva na hektar. Pri takšnem načinu dela imaš vedno na voljo najsodobnejšo tehniko, stroški pa so zaradi velike zmogljivosti bistveno nižji kot pa pri delu s sicer cenejšimi, a manj zmogljivimi in tehno-loško zaostalimi kombajni. Če letno s kombajnom požanješ le nekaj deset hektarov, pač ne moreš konkurirati tistemu, ki obdela nekaj 1000 hektarov. Kljub višjim začetnim stroškom je cena na hektar ali tono žita v drugem primeru mnogo nižja. Ne dvomim, da se bodo kmalu pojavili podjetniki, ki bodo tudi to možnost Evropske unije znali ustrezno izrabiti.

Vroče zna biti na sejmu tudi na srečanjih interesnih skupin. Pritisk dviga dogajanje okoli nakupa Ljubljanskih mlekarn, ki zna ravno v času sejma doseči vrelišče, kajti vedno več kmetov, ki so na začetku nasedli demagoškim argumentom zadružnih tajkunov, odpira oči in zahteva čiste račune. Izgleda, da bo ravno nakup Ljubljanskih mlekarn tista iskra, ki bo zanetila upor kmetov ter privedla do reorganizacije zadružništva pri nas. O tem, kako je pri nas sprevrženo zadružništvo, na tem mestu pišem že nekaj let in očitno so to sedaj spo-znali tudi drugi, saj se je v zadnjih tednih v drugih medijih pojavilo kar nekaj »napadov« na zadruge in Zadružno zvezo. Očitno so se stvari le začele premikati. Upam, da se bodo začele stvari urejati, preden bodo začeli člani zadrug, ki niso podpisali soglasja k nakupu Ljubljanskih mlekarn, vlagati tožbe zaradi gospodarske škode, ki jo bodo utrpeli, če naložba v ta nakup ne bo tako donosna, kot nas prepričujejo sedaj. Ker pa se je v zadnjih letih nabra-lo že kar nekaj podobnih zadev z neizpolnjenimi obljubami, se bo verjetno na zadruge vsul plaz tožb. Glede na dogajanja pri povračilu preveč plačane elektrike bodo odvetniki hitro ponudili strokovno pomoč prizadetim. Seveda se bodo direktorji in uslužbenci izgovarjali na upravne ter nadzorne organe v zadrugi. Pravno gledano imajo povsem prav, zato bodo odgovornost morali prevzeti člani teh odborov. Čeprav se to danes zdi znanstvena fantasti-ka, pa verjetno ni daleč čas, ko bodo šle na boben kmetije članov upravnih odborov, da bodo lahko pokrili škodo, ki so jo s poslušnim prikimavanjem predlogom izvršilnim organom zadruge povzročili članom. V gospodarstvu je že bilo vloženo kar nekaj tožb proti članom nadzornih odborov v podjetjih, a je še pred časom izgledalo, da je članstvo v nadzornem odboru predvsem dobro plačana funkcija z navidezno odgovornostjo. To je še en ostanek komunizma oziroma socializma, kjer se je vedno odločalo v ozadju in so bili formalni odlo-čevalci postavljeni zgolj zaradi videza. Sistem, ki se je povsem ohranil v slovenskem zadru-žništvu: formalno imamo na vseh položajih kmete, a večina teh zgolj dviguje roke. Tisti, ki dejansko odločajo, se skrivajo za njihovimi hrbti in se bodo izmuznili brez posledic, ko bo resno zaškripalo. V kapitalizmu je možnosti za takšno skrivaštvo veliko manj, tam so pri-vilegiji in odgovornost veliko bolj jasno povezani. In ker se tudi naše sodstvo počasi izvija iz socialističnega primeža, lahko kmalu pričakujejo prve odškodninske zahtevke kmetov članov zadrug. Po prvi izgubljeni tožbi člani upravnih organov zadrug ne bodo več s takšno lahkoto potrjevali sklepov, kot je bil ta o nakupu Ljubljanskih mlekarn.

In takrat se bo vedelo, da po domače rečeno »šef« zadruge ni njen direktor, še manj pred-sednik Zadružne zveze, pač pa navaden kmet, član zadruge. Takrat bo zadruga tudi začela delati v korist svojih članov in takrat bo naš zadružni sistem primerljiv (tudi po učinkovito-sti) s sistemi v državah, kjer zadruge niso bile podvržene socialističnim stranpotem. Takrat pa naj zadruge kupijo Ljubljanske mlekarne.

Naj vas na koncu povabim še na nas razstavni prostor, kjer bomo lahko še kakšno rekli v živo. Najdete nas na običajnem mestu v hali C.

Vaš urednik

3

09/2010

Uvodnik