kanadskih Slovencev Leto 14 - številka 2 - marec / april 2010 · narod in za katere so bili pripravljeni žrtvovati svojo srečo nešteti posamezniki, ki so sledili ... in da se

kanadskih SlovencevLeto 14 - številka 2 - marec / april 2010

The Voice of Canadian Slovenians

Glasilo

Vzadnjemčasusedogajajokajčudnestvarivnašidomovini.Kojenekegadnebesedananeslatudinarazneafere,kidominirajoslovenskopolitičnoživljenje,patudiživljenjeposameznihSlovencev,kisenataračunnanajboljprostaškinačinizživljajonaraznihinternetnihblogih,kjerjevsedovoljenointudisramnitrebabitinikogar,kerjecelotnastvaranonimna,mijesogovornikdejal:»Politikajeensamcirkus,misepasmejemo!« Smejalibiselahkokvečjemumi,kiživimovtujini,čenamnebibilohudozaljudi,kisobilizaradikorupcijeogoljufani,kisosezaradipropadanjapodjetijznašlibrezdela,kižepovečmesecevnisodobiliplače,pašekarnaprejhodijonadelovupanju,dasibodonatanačinohranilislužbo...Inčenamnebibilohudo,kooddalečgledamo,kakoserušijoidealidemokracije,kisopreddvajsetimiletizdružilivesslovenskinarod,dajeprvičvsvojizgodovinijasnoinglasnoodločil,dabonasvojizemljisamsvojgospodar.Inčenamnebibilohudo,koiztujineopazujemo,kakonarodvdomoviniteptapotistihvrednotah–poštenju,spoštovanju,sočutjudosočlovekainobčutkuzaskupnost–kisobileSlovencemsveteinkisonašemumalemunaroduomogočalepreživetjevvsehzgodovinskihčasih. Tuditozgodovinskopreizkušnjoboslovenskinarodvdomovinipreživel,todanezapatičnoresignacijo,nitinezjeznimizživljanjempointernetnihblogih,ampakobzavesti,dasvobodaindemokracijazahtevataodvsakegaposameznikaodgovornost,daseangažirazasvojeidealeinzaidealeslovenskeganaroda,inobspoznanju,dajesvobodanavsehravnehživljenjaomejenazvestjo,inkjerteosebneinnarodovevestipomanjkuje,sekrhajodružbenenormeinnastajaanarhija...

Velikanočjepraznik,kinasnanajboljnazorennačinopominjanatodejstvo,obenempanamkažepotizanarhijevrednot.Zavzemanjezaresnicoinpraviconivednolahko,neprinašabogastvavmaterialnemsmislu,pačpaduhovnobogastvo,kikrepiposameznikeinnarodinzakateresobilipripravljenižrtvovatisvojosrečoneštetiposamezniki,kisosledilinaukuPravičnega,kisejezavzemalzarevne,zaničevane,zavrženeljudi...

Jezusovasmrtnakrižuinnjegovovstajenjenilenaukzakristjane;vnjejnajdejoupanjevsi,kiiščejopotizzablod,kotjezapisalnajvečjislovenskipisateljIvanCankar:»PrekoKalvarijevodipotvveselovečnost.« Pogostosetudipridruštvihzgodi,dačlaniodpovejo,konastanejoproblemi,kersejevelikolažjeumaknitikotizpostavljati,kerjevelikolažjeuživatisadovedruštvenegadelakotdelatizaskupnost...Todačehočemo,dasebomokotskupnostobdržalivKanadivsajšenekajčasa,semoramoprizadevatizaohranjevanjeslovenskekultureinslovenskihtradicij.HvalaBogu,dasetegazavedaševelikoSlovencevvKanadi.Vse,karjeslovenskegavKanadi,smosizgradilisami,ssvojimprostovoljnimdelom,ssvojimodpovedovanjeminpožrtvovanjem,vupanju,dabisvojevrednote,prenešeneizdomovine,lahkovtakemokoljuprenašalinasvojepotomce.

Uvodne besede

VsebinaGLASILOOsrednjarevijazaSlovencevKanadi/Mainpublicationfor

SloveniansinCanada

IZDAJA-VSKO-Vseslovenskikulturniodbor PUBLISHEDBy-ASCC-AllSlovenianCulturalCommittee

NASLOV/ADDRESS

GLASILOKANADSKIHSLOVENCEV: 770BrownsLine,Toronto,ONM8W3W2

Tel:416-259-1430

ODGOVORNAUREDNICA/CHIEFEDITOR: CvetkaKocjančič

e-mail:[email protected]

UREDNICA/EDITOR: MilenaSoršak


IZVRŠNIUREDNIK/PRODUCTIONEDITOR: FrankBrence


ADMINISTRACIJA/ADMINISTRATION: SandraKomavli


MARKETING: FlorianMarkun


LEKTORZAANGLEŠČINO/ENGLISHEDITOR: RichardVukšinič

DOPISNIKIINOSTALISODELAVCI/WRITERSANDOTHERMEMBERSOFTHEPRODUCTIONTEAM

AnicaResnik,dr.FranceHabjan,SilvaPlut,dr.AnneUrbančič,FrankNovak,MartinPolanič,MiroKoršič,

CirilSoršak,MarjanKolarič

SPLETNASTRAN/WEBPAGE: www.theslovenian.com

LETNANAROČNINA-YEARLYSUBSCRIPTION

Kanada-Canada$30.00,ZDA-USA$35.00, Evropa-Europe$45.00

Uredništvo si prizadeva, a ne sprejema odgovornostiza točnost podatkov. Besedila ne odražajo vedno stališčauredništva.

Theeditorsaremakinga reasonableeffort toprovideac-curateinformation,buttheyassumenoliabilityfortheerrorsoromissionsof thewriters.Articlesdonotnecessarily reflect theopinionoftheeditors.

2 Uvodnebesede4 Prešernovdan5 Dragirojaki-zahvala6 Talentshow8 Pričelosejepred18.leti9 KSKvčeraj,danesinjutri10 UmrljeFrankJeraj11 KulturnivečerKanadskegaslovenskega kongresa12 IzkronikeSlovenskegadruštvaVancouver14 SlovenskadvoranavEdmontonužrtev urbanizacije15 JožeKastelic-devetdesetletnik18 Iskriceizolimpijskegaognja19 MarkSluban-OlympicTorchBearer20 ObVelikinoči22 LojzeGrozde-blaženimučenecvCerkvina Slovenskem23 SobotnoletovNoviMehiki24 Novice26 RazstavevelikonočnihjedivČrnomlju27 Prekmurskagibanicazaščitenslovenski proizvodvEU28 MogočneXXI.olimpijskeigreinslovenska prisotnostvVancouvru30 IvankaKvartič32 ObletnicasmrtiFrancetaTomšiča32 AnthonyVrčkovnik1931-201033 MiaFerkul36 »StariATAScience«HasNoRegretswith »Regrat«:SoWhyDestroyYourDandelions!?39 TheShoemakerWhoNeededNoElves42 Sporedprireditev

SešespomnitepomladnihpohodovnaGolico,kjersotakolepocvetelenar-cise? Naslovno fotografijo je pred letimedobiskomvdomoviniposnelStaneUgovšek.Topomladnoslikopoklanja-movsemmateramzamaterinskidan.

GlasilokanadskihSlovencev 3

Vseslovenski kulturni odbor je 19.februarja, potem ko so semnogimmislioddaljile od slovenskega kulturnegapraznika, saj sta bila vmes žeValentinovpraznik zaljubljencev in razposajeni pust,priredilzatorontskeSlovencetradicionalniPrešernovdan. ProgramjevodilaMarijaAhačič-Pollak,kise,kadarpridenazajnaobiskvKanado,ševednoradaudejstvujevslovenskiskupnosti. Navzoče je najprej nagovorilMarjanKolarič, predsednik Vseslovenskegakulturnegaodbora,innakratkospregovorilozgodovinskempomenuslovenskekulture,ki nam tudi vKanadi pomaga ohranjatinašo narodno identiteto in za katero se zvso ljubeznijo in zavzetostjo prostovoljnožrtvujejoštevilnikulturnidelavcivželji,dabitonašoslovenskodediščino,prinesenoiz

domovine,vKanadiohranjali,joprenašalinabodočerodovekanadskihSlovencevinznjobogatilinašonovodomovino. Dr.ToneKačiniknas jez recitacijamiPrešernovihpesmiopomnilnavečnoveljavneresnice,ovekovečenevPrešernovihpesmih,innatistonajdražjovrednoto–ljubezendodomovine–kinasjevodločilnemtrenutkunaše slovenske zgodovine uspela združitikotnarodinuresničitiPrešernoveideje“darojak,prostbovsak,nevrag, le sosedbomejak”. Pohvale vredno je tudi, da sta bilapredstavnika druge in tretje generacijeSlovencev pripravljena prispevati svojglasbeni talent za popestritev programa,čeprav so bili nekateri razočarani, da priizbiripesministakazaladovoljrazumevanjazapomenpraznovanja. Pevski zborBled izBeamsvilla, ki je

Prešernov dan

Brian Pavlič in Monika Mavec

dr. Tone Kačinik

4 GlasilokanadskihSlovencev

po dolgih letih delovanja letos izdal tudisvojolastnozgoščenko,jemeddrugimzapelPrešernovopesemLunasijeinnasopozorilnadejstvo,dasejePrešerenznalvsvojihpesmihpribližatitudipreprostemučloveku. Vseslovenskikulturniodborjeposkrbel,da je tudi letos na Prešernovem dnevunastopalgostizdomovine.TokratjepovabilIvanaHudnika, pevca, kantavtorja, ki jesicer zaposlen kot glasbeni urednik naradiuOgnjišče.IvanHudnikjezapelnekajsvojihnajboljpopularnihpesmiinnavdušilljubiteljelepegaslovenskegapetja. Poprogramusoorganizatorjipostreglizodličnozakusko,naodrupajeposkočnemelodije igralPolkaMaestreBand, ki gavodiharmonikarToniJalovec. Marija Ahačič-Pollak, Marjan Kolarič in Ivan Hudnik

Iskrena hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali k uspehu Talent showa.

Vsi nastopajoči ste pokazali, da želite svoje talente zastonjsko deliti v dobrobit bližnjega, najlepši način, kako izkazati svojo hvaležnost za ta dar. Zakulisni tim je s svojo požtvovalnostjo in vzgledom dokazal, da jim je še kako mar skrb za bližnjega, obenem pa jih pri delu vodi tudi želja, da bi tovrstna prireditev pripomogla k spoznavnosti naših talentov in medsebojnemu druženju. Hvala vsem dobrotnikom in organizacijam, ki ste finančno podprli Victoria fond, prav tako

vsem, ki ste prispevali mesne in sladke dobrote za zakusko po prireditvi. Hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo podprli humanitarno akcijo in obenem

ponovno potrdili, da je tovrstna prireditev zaželjena. Milena Soršak

Dragi rojaki in rojakinje


Victoriafondjedobrodelnaorganizacija,ki pod okriljem Belokranjskega klubazbira denarna sredstva v pomoč otrokoms posebnimi potrebami v naši sredi.Slovenskaskupnostjezopetpokazalasvojohumanitarnostran invnedeljo,21.marcanapolnila župnijsko dvorano naBrown’sLine.Lepodzivjebiltudisstranitistih,kiso obdarjeni s posebnimi talenti za petje,glasbo in ples.Tudi letos nas nastopajočinisorazočarali.NaletošnjemčetrtemTalentshowusejezvrstilopreko50nastopajočihodpetegapavsetjadoenainosemdesetegaletastarosti.Nekaterisožestalnigostjeinpravpritehsejepokazalo,kakonapredujejovznanjuinspretnostih.Pravijo,dasedoberglasslišivdevetovas.Polegnastopajočihiz ožje torontske župnijske skupnosti sosodelovali tudi talenti iz Newmarketa,OakvilleainJordanapriSt.Catherinesu.

Medčastnimigostistabilaprisotnatudig.JožeSlobodnik,častnigeneralnikonzulRSvTorontu,ing.StaneKranjc,zastopnikkanadskihSlovencevpriSvetuvladeRSzaSlovenceposvetu.

Popoldanska prireditev se je začelas kanadsko himno, ki jo je zapel zborNašapesem,insslovenskohimno,kijojeskupajzzboromNašapesemobklavirskispremljaviAndreja Pahulje zapelDaniloVolk.MilenaSoršak,ki je skupajzDarjoSlobodnik soustanoviteljica te dobrodelneorganizacijeinglavnaorganizatorkaTalentshowa, je nato pozdravila vse navzoče inspregovorilanekajbesedopomenuindeluVictoriafonda.NaoderjeprišlatudiMarta

Grzinčič, katere hčerki jeVictoria fondvpreteklih letih že priskočil na pomoč, inhvaležna povedala, kolikonapornegadvigovanjaji jeprihranjenega, odkar so sfinančnopomočjoVictoriafondakupilivanzdvigalnonapravo. Iz obraza smo jilahko razbrali, da ji polegfinančne podpore velikopomeni tud i mora lnapodpora sorojakov, ki sos svojimdarilompokazali, da s hčerko vnjunemtrpljenjunistasami.

Sledil je nastopmlajših in ne takomladihtalentov.Dajediatoničnaharmonikapriljubljeninstrument,sopokazalissvojimnastopomVidaGodina,voditeljicaglasbenešole, Rado Paznar, ki je bil član prvegaansamblaWalterjaOstanka, in obetavnimladiharmonikašMatjažMramor.

Klavir je instrument, na katerem semnogimladi ljudje začnejo seznanjati zresno glasbo.Ob nastopihKatherine inBrendanaKodrič, SeanaKodriča,RyanaMavca inStephanieCestnik smosi lahkozamišljali, koliko vztrajnosti in vaje jepotrebno, da prsti lepo drsijo po klavirjuindasenastopajočimnotelepoprelivajovmelodijo.Pritistih,kisoželaninastopili,smolahkoopazilividennapredek.

Deset balerin,mednjimi tudi IsabellaLavriša, se jepredstavilozbaletno točko,Genevieve Pinnington pa z odličnimgimnastičnimnastopom.KatherineKodričnas je tudi letosnavdušilaz irskimiplesi.

Talent showMimiRadovan

Rado Paznar


LeaŠkrljinSarahHullstagledalceprijetnopresenetili s plesno točko.Na kitaro staigralaMarkLaszutko inBrendanKodrič,naflavto pa JuliaGrzinčič.DvanajstletnaMadisonMikoličjessvojimlepimglasomin odersko prisotnostjo pokazala, da imaza seboj že nekaj pevskih izkušenj.LeahMarkunjelepovslovenščinizapelapesmicoMamica je kakor zarja, na kitari pa jo jespremljaločeJohn.JonathonGregoričizhajaizdružinemuzikantov.ObspremljavibrataNicolasa na baritonu, stricaDannyja naharmonikiinočetaMichaelaGregoričanabasujezapelSlakovopesem,kotdamujeprirojenonastopanjevansamblu.JonathoninNicolasstadokazala,daslovenskapesemšedolgonebopozabljena.

Nakoncuprogramasošenastopiličlani

župnijske skupnosti naBrown's Line, toje zborNašapesempodvodstvomMojceDimperio. Nazadnje so se z glasbenotočko predstavili še znani trije slovenskimuzikantjeAndrej Pahulje,MatijaLebarinMilanVinčec, ki so ves večer skrbeliza kulisami za glasbeni del predstave inki s svojimiglasbenimi talentivedno radipomagajomladim.

KotjevzahvalnemnagovorupovedalaMilenaSoršak,jeorganizacijskiodborTalentshowavložilvelikoprostovoljnegadelavpripravoinizvedboteprireditve.Zahvalilase je vsem sodelavcem, nastopajočim, šeposebejmladim in njihovim staršem, tervsem,kisonakaterikolinačinprispevalikuspehuteganastopa.

Vesela sem, da sem lahko z JoejemOvčjakom sodelovala pri tej dobrodelniprireditvi, kime je navdala z občutkom,dajemedmladimiševelikozanimanjazaslovenskoskupnost,predvsempaobčutkasolidarnosti s tistimi,ki jih ježivljenjezamarsikajprikrajšalo.

Obprigrizkusejenadaljevalpogovorouspešnemnastopuinželji,dabiseševečkratsestalimladiinstariintakonadaljevaližezačrtanopotmedsebojnepomoči.

Gregoričevi - Danny, Jonathon, Nicolas in Michael


Pričelo se je pred 18. leti s pomočjolazarista g. Tomaža Mavriča. Letosse nadaljuje s pomočjo naših sedanjihduhovnikov g. Valentina Batiča in g.TonijaBurje.Kajsetorejpripravljaže18let zapored?To jemisijonska tombolaprižupnijiBrezmadežnesčudodelnosvetinjovNovemTorontu.Najvamtorejnekolikopredstavimletošnjoosemnajstomisijonskotombolo. V soboto, 6.marca smo v župnijskidvoranipripraviliokoli600različnihnagrad(dobitkov), ki so dar dobrih župljanov indrugihdobrotnikov.Pridnisodelavcivednoznovaporazdelijodobitke,karjevelikoinskrbnodelo.Mnogodrugihsodelavcevpanapečeštrudlje(jabolčnezavitke),karljudjeob tombolikupijo tudi zadomov (pečenoalizmrznjeno).Samatombolapajebilananedeljo,7.marcapopoldan. Dvoranajebilažeskorajpolna.Čutilase je napetost ob pričakovanju, kdobodosrečni prejemniki dobitkov, za koga bonamenjena letošnja pomoč izkupičkatombole?Apostolskikrožeksejeodločil,da bo letos podprl projekt misijonarjag. Dragota Ocvirka, ki deluje tudi naSalomonskih otokih.Misijonarja osebnopoznam od časa, ko sem pomagala vmisijonskipisarnivLjubljani.Vselejsejezelotrudil,dabiljudempomagalinvednojebilnasmejan. Najmojemu prispevku dodam nekajodstavkovizpismamisijonarjag.Ocvirka.

“Ker je kandidatov za lazariste vedno več, se je pokazala nujna

potreba po izgradnji lastne vzgojne hiše za lazariste. Doslej lazaristi na Salomonih nimamo lastne strehe nad glavo in živimo v medškofijskem bogoslovju. Toda tu zmanjkuje prostora in ni mogoče imeti še lazaristovskih bogoslovcev, zato nam ni preostalo drugega, kakor da začnemo razmišljati o nakupu zemlje in gradnji lastne vzgojne hiše.

Odločili smo se, da bo ta hiša služila tudi usposabljanju laiških vincencijanskih sodelavcev in bo nudila različne tečaje od opismenjevanja, pouka različnih veščin za fante in dekleta do jezikovnih in glasbenih tečajev… Zato smo jo poimenovali Izobraževalno središče sv. Vincencija in sv. Ludovike – Formation Center of St. Vincent and St. Louise”

Ob letošnji tomboli smozbrali17.200kanadskih dolarjev. Nekaj denarja sodobrotniki namenili drugimmisijonarjem.Večjidel,13.000dolarjevpasmoposlalig.Ocvirku. Tombola je bila zelouspešna.Zato setudi tukaj zahvalimo vsem župljanom indrugim za udeležbo in darove. Prav takotudi vsem donatorjem večjih nagrad insevedavsemprostovoljnimsodelavcemterduhovnikom.Brezvsehtehljudinebibilozaželenihuspehov.

HvalavseminBogpovrni!

Pričelo se je pred 18. leti MarjetaFranc


Ob 20-letnici KSK smo naslovili nekaj vprašanj njegovemu predsedniku in ga prosili, da predstavi delo KSK in njegovo vizijo za prihodnost.

Gospod Rihar, vi ste že kar nekaj let predsednik KSK. Kdaj ste prevzeli vodenje te organizacije in kako gledate na delo v preteklih dvajsetih letih?

Za predsednikaK a n a d s k e g as l o v e n s k e g a

kongresa(KSK)sembilizvoljenleta2001,torejpreddevetimileti.Letospraznujemo20. obletnico ustanovitveKSK inmojemnenjeje,dajeKSKvtehdvajsetihletihopravilzelopomembnodeloinsicervdvehzaznavnihobdobjih:predosamosvojitvijosejeprizadevalzademokratizacijoSlovenijeinzanjenoneodvisnost,takojporazglasitvisamostojnosti pa za njenomednarodnopriznanjeinzaobveščanjekanadskejavnostiosituacijivSloveniji.SodelovaljetudiprizbiranjugmotnepomočiSloveniji.Izdrugegazaznavnegaobdobjakongresnegadelabiradomenil lenekajvažnejšihdogodkov, to jepublikacijoknjigeOdlipedojavorja/FromLipatoMaple,organiziranjegmotnepomočiargentinskim Slovencem, ustanovitevMladinskega sklada in organizacijotradicionalnegapomladanskegakulturnega

večera.Kvalitetni kulturni večeri so biliinbodoostali šenaprejenanašihglavnihprizadevanj.

KSK je registriran kot federalna kanadska neprofitna ustanova in je včasih imel več odsekov po raznih kanadskih mestih, kjer strnjeno živijo Slovenci. Resje,KSKssvojoustavojeregistriranprikanadskivladikotneprofitnaorganizacija.Todejstvopotrjujeizdanalistina(charter),ki v okviru omenjene ustave dovoljujekongresnodelovanješirompoKanadi.

Kako sodelujete s Slovenci širom po Kanadi? KSK je tesno povezan predvsem sSlovencivManitobiinBritanskiKolumbijiin imamo z njimi tesne stike.V ostalihprovincah je kongresnega življenjamanj,čepravsetrudimo,dabisestikiohranilitudivdrugihprovincah.

Opažati je, da za Kongres ni več takega zanimanja, kot je bilo v začetku, kar je razumljivo, saj je drugo generacijo Slovencev težko navdušiti za društveno delo, še posebej tako, ki je tako tesno povezano s Slovenijo in zahteva poznavanje jezika in razmer v Sloveniji. Goreče zanimanje in sodelovanje priKSKvzačetkukongresnegagibanjajebilav glavnem posledica silnih domovinskihčustev v obdobju slovenske borbe zaneodvisnost. Ta čustveni zagon je po

KSK včeraj, danes in jutriPogovorspredsednikomFrankomRiharjem-CvetkaKocjančič

Franc Rihar


pridobitvi slovenskeneodvisnosti v velikimeriusahnilintapojavjeedenodglavnihvzrokov, da se je tudi zanimanje zaKSKzmanjšalo. Poleg tega je nekaj zavednihin delovnih članovumrlo (npr. dr.SrečkoPregelj), nekaterim drugim so pamoči,predvsemzaradibolezni,pojenjale(npr.dr.StaneBah,LeanderŠkof).Teljudinilahkonadomestiti.Čepravmoram reči,da so senovičlaniUOdobroprilagodiliinposvojihmočehpomagajoprinašemdelu.

Kakšno je sodelovanje mladine pri Kongresu in na kakšen način si KSK prizadeva, da bi pritegnil več mladine? Karsetičesodelovanjadrugegeneracije,to je Slovencev rojenih vKanadi, smopred leti, da bi dvignili večje zanimanjeza slovenstvo inKSK, začeli podeljevatimladini,kikončaslovenskošolo,kongresnemedalje.Tudi zgoraj omenjeniMladinskisklad naj bi prav tako prispeval k večjizavestimladine,dasoslovenskegarodu.

Kakšna je danes vloga Svetovnega slovenskega kongresa in s tem v zvezi tudi KSK? Vloga Svetovnega s lovenskegakongresa, s katerim je KSK delovnotesnopovezan, je v slovenski državi zelopomembna. SSK se odlikuje namnogihdelovnihpodročjih.Enonajpomembnejšihdelovanjjeorganiziranjesrečanjaslovenskihstrokovnjakov,kidelujejoširomposvetunarazličnihznanstvenihpodročjih:medicine,farmacije, gradbeništva in arhitekture,glasbe,prava,tehnikeingospodarstva.Pravto delo jeMinistrstvo za visoko šolstvo,

znanostintehnologijoRSocenilozizdajoodločbe,da ima SSK status društva v javnem interesu na področju znanosti.

Kakšna je vizija Kongresa za prihodnost? Prihodnost KSK zavisi predvsemod druge in tretje generacije Slovencev,to je njihove žive in ponosne slovenskezadržanosti.Kot sem že omenil, naj bi ktemurazpoloženjumladihljudiprispevalemedalje, ki jihKSKpodeljuje učencem,ki končajo slovensko šolo vKanadi, inMladinski sklad, ki naj bi vzpodbujalmladinokohranjanjuslovenskegakulturnegaizročila. Zdi semi tudi, da bi bilo treba resnopomislitiomorebitnemizdajanjumladinskepublikacijeinsicervangleškem/slovenskemjezikualipazagotovitimladinivečtiskanegaprostoravobstoječemslovenskemtiskuvKanadi.Mogočebi takoupočasniliodpadnašemladineodnarodovegatelesa.OtembomovečrazpravljalinaObčnemzboru,kigabomoverjetnopripravilivjeseni.

VstarostnemdomuLipavTorontuje9.aprila letosv93letustarostiumrlFrankJeraj.PripogrebnimašivcerkviSv. Gregorija vHamiltonu so se odnjega zadnjič poslovili njegovi otrociz družinami, številni prijatelji in članižupnijskegaKulturnegadruštva,kateregaaktivenčlanjebil,šeposebejvprvihletihdelovanja,vnjihovemspominupabošeposebejostal kot soustanovitelj inprvivoditeljfolklorneskupineSoča.

Umrl je Frank Jeraj


Ob20-letnici ustanovitveKanadskegaslovenskega kongresa je le-ta 13.marca2010 v dvorani župnije Brezmadežne sčudodelno svetinjo vTorontu organiziralslavnostniKulturni večer, na katerem soz izbranimprogramompočastili ta visokijubilej.

Zazačetekprogramaje Vokalna skupinaP l a m e n z a p e l akanadskoinslovenskohimno,temupajesledilnagovor predsednikaKSKFrankaRiharja,ki je orisal deloKSKv p r e t e k l i h d v ehdesetletjih. Čestitkeje osebno izročil tudiveleposlanik RS g.TomažKunstelj, ki je

vsvojemkratkemnagovorupoudarilvlogoKongresa pri procesu demokratizacije inosamosvajanjaSlovenije. Letošnji slavnostni govornik na tejtradicionalni prireditvi je bil predsednikSAZUprof.dr.JožeTrontelj,kijeposebejza to priložnost prišel iz Slovenije.Kotzdravnik nevrolog in predsednikkomisije zamedicinsko etiko jedr.Trontelj zbranimudeležencemKulturnega večera spregovorilo možnostih lajšanja bolečinumirajočimbolnikominonegativnihučinkihzdravil,kisobolnikomnarazpolago. Poudaril je, da vsakbolnik lahko zdravila sprejme ali

odkloniindajepomembno,dasebolniku,ki trpi neznosne bolečine, le-te poskušaolajšati. Vkulturnemdeluprogramasejenajprejpredstavila Folklorna skupinaNageljčki,ki jo vodita IrenaSoršak-Jager inSabinaSečnik,inssvojimnastopompokazala,dajezanimanjezaslovenskokulturnodediščinoživo tudimed tretjo generacijo kanadskihSlovencev. VokalnaskupinaPlamenpodvodstvomMarijeAhačič-Pollakjeobčutenozapelatrislovenskepesmi in kot vedno, tudi tokratizrednonavdušilanavzočessvojimodličnimpetjem. Dr. Tone Kačinik je z izbranimirecitacijami opomnil navzočena ljubezendo domovine, ki so jo v svojih delihizpovedovalislovenskipesnikiinpisatelji. Mladislovenskiglasbenici–NastasijaŽibrat (pianistka) in njena sestra Julija(violinistka) sta odigrali sedem skladbsvetovnih klasikov in s svojim odličnimnastopompokazali,dasejimaobetajovisokiglasbenidosežki. Poprogramujesledilaodličnazakuskainprijetnodruženje.

Kulturni večer Kanadskega slovenskega kongresaCvetkaKocjančič

Prof. dr. Jože Trontelj


Leto2010sejezanašedruštvozačelosredi januarja z občnim zborom, ki paso gamorali zaradi nezadostnega obiskaponovno sklicati. Konecmeseca je bilnovi odbor končno izvoljen. PredsednikJoeHerceg jenapredsedniškemmestužetretjič zapovrstjo, njemu pa bodo letos vpomoč še odborniki ŠpelaPraznikBello,dr.VilkoMaček,IdaKrajsek,VeraUršnik,MilenaFavero,JuanBello,MilicaDesmaninGoldieCarr.Kot je gotovo realnost zadruga društva vKanadi, se bo treba tudiprinaszanestinaširšečlanstvo,kajtimočičlanovpešajo,mladegaprirastkapani.

Prvi družabni dogodek tega leta je bil14.februarja,konasjeobiskalaslovenskaolimpijska delegacija.V lepo okrašenidvorani je zavel olimpijski duh in polnadvorana rojakov, prijateljev športa, jeimela enkratno priložnost biti skupaj zolimpijskimišportniki.Medčastnimigostiso bili dr. IgorLukšič, slovenskiminister

za šolstvo in šport,ToneVogrinec, vodjaslovenske olimpijske odprave, njegovpomočnik JaroslavKalan,MarkoRajster,direktor direktorata za šport, slovenskiveleposlanik vOttawiTomažKunstelj,prejšnja veleposlanicaVeronika Stabejin častni konzul vVancouvru dr.BrankoPalčič. Predsednik in generalni sekretarOlimpijskegaKomiteja Slovenije,mag.JanezKocijančičinmag.ToneJagodic,stapažalmoralasvojobiskvzadnjemtrenutkuodpovedati. Novinarji in fotografi so se najprejsestalinatiskovnikonferenci,potempaseje pričel kratek program. Predsednik JoeHerceg se je vsem prisotnim zahvalil zaobisk inpozdravilčastnegoste.Slovenskipevski zbor je zapel obe himni in nekajnarodnih. Sledila sta govora dr. LukšičainTonetaVogrinca.Slednji jeopozorilnadobropripravljenostslovenskihšportnikov

Iz kronike Slovenskega društva VancouverSilvaPlut

Direktorica komunikacije Vlade RS Veronika Stabej, kanadski minister Gary Lunn

in slovenski veleposlanik Tomaž Kunstelj Photo: Stanko Gruden, STA

Pri mašnem bogoslužju


innavelikeupezaosvojitevtudinajvišjihtrofej,posebnopriPetriMajdičinTiniMaze.NesrečnipadecMajdičevejetakojnaslednjidanprekrižaltapričakovanja.Naodersobilipovabljeni športniki in doživeli navdušenaplavz.Očitno so bili veseli tako toplegasprejema.Tudisicersobilitopreprosti,zelodostopniinprijaznimladiljudje,kisoseradipogovarjaliindelilisvojeavtografe. Program se je nadaljeval z nastopommladih izAbbotsforda, ki so zaplesali vživahnipredstavi,pripravljenipravposebnozadrugeolimpijskeodrepoVancouvru. Vsinavzočisobilipotempovabljenikobloženimizi,kjersejerazviltudimarsikakzanimiv pogovor s športniki in drugimigosti iz domovine.Takoj naslednji dan ječasopisje v Sloveniji v sliki in besedi inv povsem pozitivni luči poročalo o temsprejemu športnikov.Veseli in počaščenismobili,dasmokotdruštvolahkopodprlinaporeinprizadevanjaslovenskeolimpijskereprezentance. Gostje so dobili v darjubilejne značke in dve jubilejni knjigi,

izdaniob50.obletnicidruštva. Med druge društvene dogodke štejetudisv.mašanačetrtopostnonedeljo,14.marcavSlovenskidvorani.Obiskalnasjeduhovnik lazarist iz Slovenije, dr.RobertPetkovšekinnasvzpodbujal,dasevsvojihsrcih pripravimo naVeliko noč. Pevskizbor je spremljal liturgijo ob spremljaviorgel in poznane pesmi postnega časa soprebudilespominenadomovino,kjersmovčasihpraznovalilepevelikonočnepraznike.Obkavi inpecivusmosepotemšedolgopogovarjali,gospodPetkovšekpajeodhitelnaprejvPrinceGeorge. Prireditve,kinasbodoletoszdruževale,sošeMaterinskidan,pikniknaDanočetov,piknikzvezeBled,Obletnica,VinskatrgatevinSilvestrovo.Vdruštvuševednodelujejopevskizbor,folklornaskupinainslovenskašola,mesečnosezbirajonašistarejšiobčani,planinci pa hodijo na pohodepo lokalnihgozdnihpoteh.Trudimose,dabiobdržalistikemedsebojintakoohranjalito,karjevnasslovenskega.


Slovencem, ki so pred 40-imi leti kupilistaro,enorazrednošoloinsivnjejuredilisvojdruštvenidom,bodopoodlokumestneskupščine to svoje zbirališče izgubili inse resnobojijo, da si novegadruštvenegadoma ne bodomogli zgraditi. O usoditega društvenega doma je pred nedavnimporočala kanadska nacionalna televizijaCBC. Mestnaskupščinasejenamrečodločilazaširjenje66.AvenijeinjopovezatizAnthonyHendayDrive.Kerzatopotrebujejoprostor,

k j e r s t o j islovenskidom,ga je moralos l o v e n s k odruštvoobčiniprodati,čepravs o s e v s izavedali, da zdenarjem odprodaje svojestare zgradbe,k i j e p rekoštirideset letdobro služila

svojemunamenu in kjer so se kot velikaslovenskadružina rojaki zbirali ob raznihkulturnihindružabnihprireditvah,nebodomogli zgraditi novega društvenega doma.»Velikolepihspominovimamonatadom,«je za CBC povedala Francka Brus, »inko bomo izgubili dom, bodo izginili tudispomini– razenčebomogledaliknjigo.«SlovenskodruštvoEdmontonjenamrečobsvoji40-letnici izdaloobsežnospominskoknjigo,vkaterijepolegpreglednonapisanezgodovinedruštva tudiobilo fotografij,kipričajoodruštvenemdelovanjuskozištiridesetletja. »Ljudje se bodo porazgubili.Dvorana nas je družila.Vsi Slovenci soprihajalivtadom,mladiinstari.« Društvo je zaprosilomestno občino,dajimzgradboprestavinazemljišče,kigaje društvo kupilo v bližini starega doma,vendartonibilomogoče,kerjesezidanaizcementnihblokov. Čeprav je članstvo pri društvu ženekolikoupadlo,senanjihovihprireditvahševednozberedo300ljudi.Članibiradigradilinovodvorano,vendarFranckoBrus,sedemkratno predsednico, skrbi, kako bijovdanašnjihrazmerahzgradili inpotemvzdrževali. »MogočepasmoSlovencinajboljmočniravnotakrat,konamnekajnasilovzamejo,«jenekdokomentiraltosituacijo.»Mogočepa bo to priložnost, da zbereme še drugeSlovence,kisoseženekolikoporazgubili,insskupnimimočmizgradimonovdom,kinamboševečjavzpodbudazaohranjevanjeslovenstvavEdmontonu.«

Slovenska dvorana v Edmontonu žrtev urbanizacije

Slovenska dvorana v Edmontonu


Težko si zamišljamo, kakšna bibila slovenska skupnost vTorontu brezvelikodušne pomoči JožetaKastelica.Obpraznovanju njegove častitljive 90-letnicesosezbraliokolinjeganjegovisorodnikiinožjiprijatelji,dabisemuosebnozahvaliliza njegov dar prijateljstva in za njegovopodporoslovenskiskupnosti,kijovesčassvojegabivanjavKanadiizdatnopodpira,daomenimsamoslovenskecerkve,starostnidomLipa,paKanadskislovenskikongresinVseslovenski kulturni odbor, ki imataže skoraj dvajset let brezplačnopisarnovnjegoviposlovnizgradbinaBrown’sLinevTorontu,posrednopasotenjegovepodporedeležni tudi poslušalci radijske oddajeGlaskanadskihSlovencevinbralciGlasila

kanadskihSlovencev.Obnjegovemvisokemživljenjskemjubilejumuiskrenočestitamoinsemuzahvaljujemovimenuvseh,kisejihjenakakršenkolinačindotaknilanjegovadobrodelnost. JožeKastelicjevposlovnemsvetumedKanadčanivširšemTorontuznankotuspešeninugledengradbenik,kise jeuveljavilšeposebejvgradnjihišinrezidenčnihblokov,patudiposlovnihzgradb.Delaljevednozveseljem, zato zanjni biloupokojitve;posmrti soprogeTončke,njegovedolgoletneživljenjskesopotnice, jezdelompopustil,kersejetudiprinjemoglasilabolezen,kigaješezlastizadnjeletotakoprizadela,daješelokrevatvstarostnidomLipaintakotudi na lastni koži občutil pomembnostte slovenske ustanove, ki je brez njegoveizdatne finančne pomoči Slovenci pravgotovonebiimeli. JožeKastelic se je rodil na Jožefovo1920.letavŽvirčahpriHinjah.Povojniseje,kotvelikonjegovihsorojakov,pridružilrekibeguncev,nekajletpreživelvtaboriščihAvstrijeinleta1948pristalvKanadi,kjerjemoralitinajprejzaenoletonaobveznodelo na farmo vBelleville, potem pa ještiri leta delal na železnici vTorontu.Zagradbeno obrt se je odločil takorekoč ponaključju,kosemujeponudilapriložnost,da jepougodnicenikupilzemljišče in jenanjejzekiposlovenskihobrtnikovzgradilprvohišo.Lastnikisosednjihzemljiščsogaprosili,dabišenjimzgradilhišeintakosejezačelo.Kosijenatanačinnabralnekolikokapitala,jekupilvečjazemljiščainnanjih

Jože Kastelic - devetdesetletnikCvetkaKocjančič

Jože Kastelic


zgradilcelanaselja.Največsejeukvarjalzrezidenčnogradnjo,povečininazahodnemdeluToronta,patjadoEtobicoka,Oakvilla,MississaugeinBurlingtona.VvelikopomočmujebilbratIgnac,kisejeprinjemzaposliltakoj,kojeprišelvKanadoleta1958.Jožejezaposlovalvglavnemslovenskedelavceinobrtnike,zakaterepravi,dasoizrednopridniinsposobnidelavciindasejenanjevednolahko zanesel, da je bilo delo pravočasnodokončano.Nikoli ni imel problemov nezdelavcinespodizvajalci,kerjezvsemidobro in pošteno ravnal.Tudi zaradi tegauživauglednesamovslovenski,ampaktudivširšitorontskiposlovniskupnosti.

Joženimaposebnihšol,ampaknaravnointeligenco, ki zna iz delovnih izkušenjizbiratimodrost in jopravilno inkoristnouporabiti. To ne velja zgolj za njegovoposlovno delo, pač pa tudi za njegovodruštvenodelo. Jebolj redkobeseden invsvojiskromnostirajšiljudiposluša,kotdabijimvsiljevalsvojeideje,toda,kadargakdovprašaokaterikolistvari,dobiprinjemkoristeninpametennasvet. ZdelomzaslovenskoskupnostjeJožeKasteliczačelželeta1953,kosejeporodilaidejazagradnjoprveslovenskecerkvenaManningAvenuevTorontu.Kosejevokviružupnijepojavilaideja,dabikupilizemljiščeingauredilivletovišče,jeJožepoiskalinkupilprimernozemljiščepriBoltonu,takodaniostalosamopriideji,ampakjetureszraslolepoletovišče,kiješedanesvponosslovenskiskupnosti.BiljezeloaktivenprigradnjidrugeslovenskecerkvevTorontu.Največji spomenik njegovega dela insamožrtvovanja pa je slovenski starostni

domLipa.Kolikodenarjajezanjdaroval,nočenavelikizvonobešati,patudistem,da je tamopravljal prostovoljnagradbenadela,seneradhvali.Zatopatisti,kipoznajorazmere,sponosompovedo,dabreznjegatorontskiSlovencitepomembneustanovenebiimeli.Leta2002sovzahvalozanjegovdoprinospoimenovalinovidelstarostnegadomaLipa:KastelicWing. Jožetoveizdatnepomočijebiladeležnatudi njegova rodna vas. Že ob svojemprvemobiskuvSloveniji,kosomuvaščanipovedali, da bi radi obnovili porušenocerkev, je takoj priskočil na pomoč.Tudispomenikpovojnipomorjenimvaščanomjesamplačal,delomazato,kersonanjemimena treh njegovih bratov, deloma pazato,kerjebilanjemunamenjenapodobnausoda kot triinsedemdesetim njegovimvaščanom.Poleg izdatnefinančnepomočiza demokratizacijo Slovenije se je Jože

Županja mesta Mississauge Hazel McCallion in devetdesetletnik Jože Kastelic


vsestransko angažiral, tako v Kanadi,kot v Sloveniji. Bil jemed ustanovnimičlaniKanadskega slovenskega kongresa,Vseslovenskega kulturnega odbora inKanadskeslovenskegospodarskezbornice.VupravnemodboruSvetovnegakongresaježeodnjegoveustanovitveleta1991. Jože Kastelic je zgled slovenskegapodjetnika,kijepripravljensvojeblagostanjedeliti, saj se zaveda, damunjegovuspehnalagavečjidolgdoskupnosti.Nikoliganibilosrampovedati,dajeSlovenec.InkotzavedenSlovenecjebilvednopripravljenpomagati Slovencem in organizacijam, kiSlovencevKanadidružijo.Jeedenredkihslovenskih podjetnikov vKanadi, ki jepripravljen plačati polno ceno za svojeslovenstvo, ne samo v obliki finančnepomoči,ampaktudivsvojemnesebičnemrazdajanjuzaSlovence.Vednojepripravljenpomagati,kadargrezadobrostvar,insepritemnesprašuje,kajbodobilvzameno.

Zasvojonesebičnopodporoskupnostij e Jože Kas te l icprejelštevilnaodličjas s t rani Kanade,Slovenije in celoSvetegasedeža.

Leta 1992, ob125-letnicikanadskek o n f e d e r a c i j ej e p r e j e l 1 2 5 t h Anniversary of the Confederation of Canada Medal, kijihjeKanadapodelila

zaslužnimosebam,kisobistvenoprispevaleskupnostiinKanadi.

Leta2002 jeprejel Queen Elizabeth II Golden Jubilee Medal, kijojeKanadapodelilazas lužn im osebamza njihov doprinosskupnosti in Kanadiv preteklih petdesetihletih.Leta2001jeprejelČastni znak svobode

Republike Slovenije,priznanjezanjegovopomoč domovini. Leta 2003 pa je postaleden izmed redkih dobitnikov papeškegao d l i k ov an j aS v e t e g aG r e g o r i j aVelikega,kigaprejmejoosebeza dop r inosC e r k v i a l iz a z g l e d n oživljenjevskupnosti. Z besedami se ne da opisati vsehvelikihdel,kijihjeJožeKastelicnaredilzaslovensko in za širšo kanadsko skupnost,pa za Republiko Slovenijo, šemanj patistihuslug, ko je bilo trebakakegagostaiz Slovenije kam zapeljati, poravnatinepredvideniračun,založitidenarzakakostvar... ali preprosto narediti sočlovekuuslugo. S svojim zgledom je pokazal, dalahkokotskupnostuspemolenatanačin,da vsak po svojihmočeh prispevamo kdoprinosu skupnosti, da se uspeh človekameritudipotem,kajjenaredilzadobrobitskupnosti,nele,kakojeuspelvposlovnemsvetu.Takihzgledovpašezlastivdanašnjihčasihtudinašadomovinapotrebuje.


Olimpijske igre so velik dogodek zamesto, ki jih gosti, pa tudi nepozabnodoživetje zavse, ki kakorkoli sodelujejopritemizjemnemprojektu. Vse se začne inkonča zolimpijskimognjem, ki že dolgo pred začetkomšportnihtekemogrevaljudi,kispremljajonjegovopotodOlimpavGrčijidokraja,kjersebodopomerilinajboljšišportnikinasvetu. Tudi Kanada je , vznemirjena vveselempričakovanjuOlimpijskih igervVancouvru,sledilaolimpijskibakli,ki jepovsod,kamorjeprišla,prinašalatoploto,

navdušenjeinveselje. Tak ogenj, ki združi in ogreje tolikoljudi, ne more ugasniti z dnem, ko seOlimpijske igre končajo. Iskrice izolimpijskeplamenicebodošedolgogrelesrcaljudi,kisosejihdotaknile. Zagotovo pa nikoli ne bodo ugasnilev srcih in spominih tistih, ki so imeli tosrečo,dasosmelinositiolimpijskiogenj.MednjimijebilatudinadarjenašportnicainučenkaSlovenskešoleizLipaParkvSt.Catharines, trinajstletna KristinaStrojin. Kristina, bila si ena od nosilk olimpijske bakle. Kako so te izbrali za to veliko čast? IzbranasembilaprekoCampaBucko,tojeBurnCampforKidsinOntario.(TaborBuckoomogočaotrokomod7.do17.letastarosti,kiokrevajopoopeklinah,druženjeinrazličneaktivnosti.) Kaj si doživljala, ko si izvedela, da boš nosilka olimpijske bakle v Wellandu? Kosemizvedela,daso izbralimene,sembilavsaizsebeodveselja.Navdušenasem bila, da bom predstavljalaKanadopri tem delu Olimpiade. Bila sem zeloponosna, da bom vsem Kanadčanomprineslapoletinolimpijskorazpoloženje. Ali so bile za ta dogodek potrebne posebne priprave? Skupaj z ostalimi, ki so tudi nosiliolimpijskobaklo, semseudeležilanekajsrečanj.NatasrečanjasoprišlišesponzorjiodRBCzavarovanjainCocaCole.Nadan,ko sem nosila olimpijsko baklo, smo sevsi zbrali in člankomiteja zaOlimpijskiogenjnamjepovedal,kajinkakomoramo

Iskrice iz olimpijskega ognjaMarinkaŽumer

Kristina Strojin


ravnatimed samim tekom z olimpijskobaklo. Povej nam kaj o tem posebnem dnevu v Wellandu. Na danmojega olimpijskega teka vWellandu sem se čutila res pomembna,ker semKanadčanka.Ko sem stopila izavtobusainzačelateči,sembilapresrečnainnarobusolza.Ljudje,kijihsplohnisempoznala, so se gnetli okrogmene in seželelislikatizmenojinzolimpijskobaklo.Tekla sem 300m, pa semi je zdelo, davsi poznajomoje ime.Nositi olimpijskobaklo je bilo zamenepozabnodoživetje.Nemogočegajeopisati.Lahkorečemle,dajebiločudovito. Kaj te je najbolj prevzelo, ko si gledala Olimpijske igre v Vancouvru? Olimpijskeigresobilepolnenavdušenjainmislim,dasonaszdružile,daslavimorazlične športe in se zabavamo.Pri vsehdržavahsemvidela,dasošportnikivtimuzarespodpirali drugdrugega inda so sezelokolegialnoobnašalidošportnikovizdrugihdržav.Čestitali sodrugdrugemu,sodelovaliinseveselilivsakegauspeha. Kateri pa je tvoj najljubši šport? Najraje imam soccer (nogomet), kerradatečeminimamradaodprtprostor.Všečmijetimskodelo,kimiomogočapridobitivečjospretnostinboljšostrategijo.IgramvtekmahzaJetsizSt.Catharinesainupamnadobrošportnoleto. To želimo Kristini tudi mi. Upamo, da bodo iskrice iz Olimpijskega ognja v Vancouvru še dolgo prižigale športni duh v srcih ljudi po Kanadi in povsod tam, kjer so jih pripravljeni sprejeti.

Pri Glasilu si po svojih močehprizadevamo, da bi zadovoljili bralce,še posebej pa naše dopisnike, vendarse zavedamo, da ne moremo vednovseh zadovoljiti in da se kljub našemupozornemudeluševednovrinejonapake. Vuredništvusipridružujemopravico,dačlankepopotrebiskrajšamoindopiseza objavo primerno lektoriramo, daustrezajostandardunovinarskeetike. Marjanu Dragozetu, ki z našimipopravkinjegovegačlankaFotografiranjeprepovedano, objavljenega v prejšnjištevilki,nibilzadovoljen,seopravičujemo,šeposebejpazaradinapake,kersmopodslikohiševvasiPlaninanapisalipodnaslovJorasovahiša.

Mark Sluban Olympic Torch Bearer

A m o n g t h ecountlessOlympicTorch Beare r sacrossCanadawasalsoMarkSluban,ESTEEM TeamProgram ManagerwithACTIVATEC a n a d a . T h e

ACTIVATEprogramisanational,not-for-profit,youth-ledprogramwhichfacilitatesyouth engagement and leadership throughthedevelopmentanddeliveryofsportsandactiverecreationalprogramsincommunitiesacrossCanada.


Kadarkdopriložidrvnažeugašujočiogenj,plamenizagorijoznovomočjo.Takopo dolgi zimi prvi topli žarki prebudijodremajočo, skorajmrtvo naravo.Zgodnjezelenje in rože, nekatere še pokrite zodpadlim listjem, ki ga jesenski veter niodvrtinčilaligajeistipripihalodbogvekje,žesilijoiztemneprstinapovršje,vtoplotoinsvetlobo.Pticesiiščejopodnapuščistreh,vkolenihodtočnihžlebov,vkrošnjahdrevesinobvisokih lesenihplotovih,obraščenihz grmovjem, primerna in varnamesta zasvoja pletena domovanja. Prebujajočanaravaintoplosoncevabitaljudiizzimskeomrtvelostivzunanjisvet,kiseletozaletomprebujavnovoživljenje. Vtakšnemprelepemdnevusenemoremupirati skušnjavi, da se ne bi izpostaviltoploti in soncu. Iz garaže si privlečem sprahompokrit zložljivi stolček, postavimganasončnoleho,sezleknem,šeprejpana tla postavimkupico domačega, potempazapremoči in seprepustimsanjarjenjuinobujanjuspominov.

Naspomlad,takojposkopnelemsnegu,smozačelinabiratisuhe,mrtveveje,kistajihtežasnegainmočvetranalomilaoddreves,kisovskupinahalikakorsamotarjirastlamedpolji.Potemsmojihvlačilialivoziliz leseno šajtrgo na nekoliko odmaknjenonjivo,kjersmojihzlagalinakup,kateregasmo pripravljali za velikonočni ogenj alivelikonočnikres. Pri brskanjumed spomini se ustavim:po kakor na platnu namalani beli cesti

hodijo posamično ali v gručah prazničnooblečeniljudje.Nekolikoločeniodstarejšihsoskupinicemlajšihfantovindeklet,kivrokahnosijovbutare(vpresmece)vezanocvetje.Medvsetosemešasmehinglasnogovorjenje, ki ga tu in tam zmoti izzahrbtaprihajajočekonjskoprhanjeinropotprehitevajočihzapravljivčkov.

Vdnevihpocvetninedeljisovnaseljihpotihniliglasovi.Opravljalasoselenujnadela.Ljudjeinnaravasosezavilivskorajskrivnostnimirinmolk,leveterjetuintamhušknil pokrošnjahdreves in za trenutekzmotilmir.V četrtek pa so potihnili tudibrnečiglasovizvonov.Bilojevtihemtednu. Popoldan, na Veliki petek, so bilacerkvena vrata odprta na stežaj. Številnišolarji,obremenjenisšolskimitorbami,sopokončanempoukunapolniliprostorpodkorominseprerivaliokolibožjegagroba.Starejšipasohodiliodpostajedopostajekriževegapotainmoliližalostnidelrožnegavenca. Zvečerobkoncudneva,predpočitkom,je bilo potrebnopripraviti še velikonočnajedila. S skrbjo so gospodinje zlagaledobrote v lično pletene cekarje; koreninehrena - za žeblje in trpljenje, lepo rdečebarvanipirhi-zakapljicesvetekrvi,kolačkruha-zatrnjevokronoinkosprekajenegamesa-zaKristusovotelo.Košaresopotempokrile z lepimi, z domačimi ornamentiizvezenimi prtički.Drugi dan pa so se vspremstvuotrokodpravile v farno cerkevkžegnu.

Ob Veliki nočiMartinPolanič


Ob poteh in križpotjih so šopkispomladanskih rož krasili znamenja inkapelice.Med svežim cvetjem so viselilestenci,pleteniizpšeničneslameinklasja,kisoostalitamšeodzadnježetveinsoseobsijusončnihžarkovsvetilikotsuhozlato. Navelikonočnonedeljoječezzelenečapolja-kakorvvalovih-prinašalveter,zdajtišje,zdajglasneje,veseliglaszvonov.Poslovesnembogoslužju - po vstajenju - soljudješenekajčasapostavalipredcerkvijo,se pozdravljali z znanci, modrovali inugotavljalikakšnabo letina,potem-predslovesom-pasistiskalirokeinsizaželeliveseleVelikonočnepraznike(veseliFüzem).Pozneje,pozaužitjužegna,sosežepostarinavadiodpravilioddoma,naogledpoljaliodhajalinakratkeobiskekznancem,natopasezvečerzbiraliobvelikemkupusuhljadi,kjer jemladežže težkočakala,kdajpridečas, da bi zanetili grmado.Končno je obmraku skozi suhljad švignil rdeči petelin.Najprejjeogenjzvisokimiplameniupepeliltankoinsuhovejevje,potempasenekolikoumirilinnačeldebelejše,šenekolikozvlagonapojene veje, ki so se od hude vročinezvijale inbolečecvrčale.Tudipobližnjihholmih,zasajenihzvinskotrto,sosekakorzvezdenavečernemnebudrugzadrugimprižigalikresovi. Ob razgorelem ognju so korajžnidečki začeli nabijati s karbidovimplinom(acetilenom)napolnjeneokroglepločevinasteškatle,kateresoobprižiguglasnopokale.Shribovpasojimodgovarjalissmodnikomnabitimožnarji,katerihmočnopokanje jekakor oddaljeno grmenje odmevalomed

goricami, potempa zamiralo nekje dalečmedgozdičkiindolinami. Tuintamjekdopriložilnaogenjnovesuhljadi ali dregnil z dolgo palicomedgorečadrva.Pri temso sev zrakpognaliplameni in svetle iskre, ki somističnorazsvetiletemnonebo.Silhueteljudi,kisozdolgimipalicamipostavaliokoliognja,sovdomišljijirisalepodoberimskihvojakov,oboroženihzmečiindolgimisulicami,kisonagričunadmestomstražiliprebičanoinodtrpljenjaumirajočetelo.

Nekjemedhribi,poznovnočsejespetrazpočilmožnar.Tudidečkisošepristavljalisvojepločevinkekognju inodgovarjalivradostnemstreljanju.Spetjenekdodregnilzdolgopalicovogenj,kijehušknilziskramiinsplamenivisokovnočterrazsvetliltemo.


P a p e žBenedikt XVI.je v soboto, 27.marca podpisald o k u m e n to p r i z n a n j um u č e n i š t v aLojzetaGrozdeta,dijaka klasičneg i m n a z i j e

v Ljubljani, literata in gorečega članaKatoliškeakcije.TakojeGrozdepostalprviblaženimučenecvCerkvinaSlovenskeminzaSlomškomdrugiblaženi. Grozde se je rodil 27.maja 1923 vGorenjihVodalah, v župniji Tržišče priMokronogu na Dolenjskem. Januarja1943 se je kot takratni dijak zadnjegaletnikagimnazije z vlakomvračal domovizLjubljane.VTrebnjem je izvedel, da zvlakomnemorenaprej,zatojeskleniloditipešdoMirne.Medpotjojeprisedelnanekvoz,kipagajeprijelapartizanskastraža. PriGrozdetusopartizaninašlilatinskomašno knjižico.Odvedli so ga v bližnjogostilnoinzasliševali,natopasejezanjimizgubilasled.23.februarjasonjegovotruplovgozdunašlišolarji,nanjempasobilividnisledovistrašnegamučenja.Pokopanjebil25.februarja1943napokopališčuŠentrupertnaDolenjskem,vškofijiNovomesto. Škof i j sk i pos topek za n jegovobeatifikacijosejezačelleta1992injebiluspešnosklenjenleta2003,kojebilazbranavsadokumentacija.Kongregacijazazadevesvetnikov je zbrano gradivo proučila in

ugotovila,dajebilozanjegovosmrtkrivosovraštvodokatoliškevere,katerijebilževštudentskihletihmočnopredan. Primučeništvugre za posebnooblikopričevanja vere v JezusaKristusa, ki senavzven pokaže z vdano sprejeto nasilnosmrtjo.V katoliški Cerkvi je kandidatza svetnika v večini primerov najprejrazglašenzablaženega,kasnejepa(lahko)tudizasvetnika.Zarazglasitevmučencazablaženega,karimenujemobeatifikacija,nipotreben čudež, za razglasitev blaženegamučenca za svetnika, kar imenujemokanonizacija,pajepotrebenčudež. Istosoboto,kojepapežproglasilGrozdetazablaženegamučenca,jeodobriltudiobjavoodlokaoherojskihkrepostihJanezaFrančiškaGnidovca.S tem jeodprl še zadnjavrata,potrebnazaGnidovčevoblaženost,insicerzarazpravovsajenemdomnevnemčudežunaGnidovčevopriprošnjo.

Lojze Grozde – blaženi mučenec v Cerkvi na Slovenskem

Lojze Grozde


Mineva predzadnjim e s e c m o j e g asobotnega leta, zatosem se odločila, davam napišem nekajvt isov iz mojegavsakdanjegaživljenja.VAlbuquerque semprišla lani, konecavgusta. Navdušilmejeprogram,kiga

vodissvojoekipoanimatorjevP.RichardRohrOFM, ki je ustanovitelj Centra zaakcijo in kontemplacijo. Skozi vse letose tukaj odvijajo programi duhovnosti inaktivnevključenostivsocialneinekološkedejavnosti. Za vsakega, ki pride sem, je najprejpomembno to, da se odloči za preprostoživljenjeinseodpoveosebnemukomfortu. Življenjevmešaniskupnostizdrugimi,ki pripadajo različnimnarodnostim, veri,svetovnemu nazoru, je pravo bogastvo,sajnasodrešujenašezagledanostivlastnoidentitetoinetničnopripadnost. SkupniimenovalecjesleditiJezusovemunaukuinživljenjupoevangeljskihvrednotah,kinasvodijokosebnemuspreobrnenjuinodločitvislužitibratominsestram,posebnotistim,kisopozabljeniinodrinjeninarobdružbe. Kontemplativno življenje je središčeskupnosti.Vsakdanjameditacija v tišini,branjeEvangelijainrazmišljanjeobBožjiBesedi, bogati naše življenje in namdajemoči,daopravljamosvojedelov tišini in

zbranosti. Tedensko imamo25urfizičnegadela.Dvadnevastaposvečenaštudiju,predvsemduhovnostiinraznimoblikamkomunikacije,delu na vrtu, gibanju zamir in socialnopravičnost. Ob sredah imamo sestanekskupnostiintedenskipregledživljenja. Ob sobotah navadno pomagam pribrezdomcihv“Catholicworkershouse”,kigajeustanovilaDorothyDay. PosebnoposlanstvojetudipovezanostnašegaCentrassrediščem“SanctaCatalina”vJuarezu(Mehika),kigavodisestraDonna.Juarezjetrenutnonajboljnevarnomestonasvetu.Mesecajanuarjajebilotamubitih230ljudi(karjevečkotvobehvojnahvIrakuinAfganistanu).Zaradidrogeinkartelovpridevelikokratdomedsebojnegaobračunavanjainmaščevanja.Največkratsožrtveljudje,kisonedolžni.Mnogeženeinotrocisosirote,zatoveljanjimposebnapozornost.Prihajajovcenter,kjernajdejopomočzapremostitevraznihtravm,postajajoodgovornizasvoježivljenje, najdejo občasno zaposlitev inv solidarnosti skrbijo za skupno dobro vnjihovemokolju. PravkarsemsevrnilazobiskavJuarezu.Lepojebilovidetiveroinzaupanjetehljudi,ki živijo v stalnem strahu pred nasiljem.Koliko jim pomeni, če jih obišče nekdo,kitvegasvojovarnostinsejimpridruživnjihovihpreizkušnjah. Odmojihpredstojnikov inškofa semprejela pred nekaj dnevi nov pastoralnimandat,kibopostalveljaven1.avgusta2010.OdšlabomvnovmisijonvNunavutu.Kraj

Sobotno leto v Novi Mehikis.DoricaSeverFMM

s. Dorica Sever


seimenujeArviat,nastarejšihzemljevidihjebilimenovanEskimoPoint.Vnaseljuživipribližno3000ljudi;vsisoInuiti. Misijonjebilustanovljenleta1924.PrviduhovnikOMIjebilpaterLionelDucharme.Dvelaičnimisijonarkistavodilimisijonspomočjoduhovnika,kijeprihajalvsaketrimesece.VkrajujetudianglikanskacerkevinAllianceChurch. Veselim se tega novega izziva. Poleg

katehistov(domačinov)mibostapomagalitudidvesestriFMM. Škofimanačrtzapripravoinustanovitev“Biblične šole”, kjer naj bi se na boljsistematičen način usposabljali voditeljiiz našihmisijonov.V škofiji kljub skoraj90-letnievangelizacijišeniduhovniškega,neredovnegapoklicaizinuitskihvrst.TakobopoudareknaformacijiinizobraževanjuprioritetamojegadelovanjavArviatu.

Konferenca o zahodnem Balkanu-Konecmarca letos je bila na Brdu pri Kranjumednarodna konferenca o zahodnemBalkanu,katereciljjebilokrepitiregionalnosodelovanje,kinajbidržavamzahodnegaBalkana pomagalo pri približevanjuEU. Kljubprizadevanju,dabisejeudeležilitudisrbskipredsednikBorisTadić, predsednikEU Herman Van Rompuy in zunanjiministerpredsedujočeŠpanijeMiguelAngelMoratinos,sele-tikonferencenisoudeležili,kar je pomenilo dokajšen neuspeh za tokonferenco,odkateresovelikopričakovali,saj jebiloza tadogodekakreditiranihkar259novinarjev.

21. svetovno smučarsko prvenstvo na Planici – je konecmarca privabilo okoliosemdeset tisoč ljubiteljev tega športa izSlovenijeiniztujine.Vsmučarskihskokihse je letos posebej uveljavilaAvstrija,svetovniprvakvskokikpajepostalSimonAmmann.

Slovenec, novi pomožni škof v Argentini – Papež Benedikt XVI. je marca letos

za novega pomožnega škofa v BuenosAiresu vArgentini imenoval duhovnikalazaristaslovenskegarodu,57-letnegaVinkaBokaliča Igliča.Škofovskoposvečenjeboprejel 29.maja. Poleg novoimenovanegaškofa vArgentini delujeta še dva škofaslovenskegarodu,insicerAndrejStanovnikinLouzeUrbanč.

Težave tujih delavcev v Sloveniji –Gospodarska kriza je močno povečalatežave tujih delavcev v Sloveniji. Ponekaterihpodatkih jebilo lanivSlovenijiizdanih 110.000 delovnih dovoljenj zaopravljanjedel,kjerprimanjkujedelavcevmeddomačimprebivalstvom, v prvi vrstizaradinizkegaplačilainneugodnihdelovnihpogojev.Delavci prihajajo največkrat izdržavnekdanjeJugoslavije,kivSlovenijinimajo prijavljenega stalnega bivališča insovezaniprvidveletizaposlitvevSlovenijina samo enega delodajalca.Največ tujihdelavcevjezaposlenihvgradbeništvu,kijebilovprejšnjihletihzelodejavno,sedajpanajboljobčutiposledicegospodarskekrize.

Novice


Stanislav Lipovšek, novi celjski škof -15.marca2010jepapežBenediktXVI.zanovegaceljskega škofa imenoval dosedanjegastolnegažupnikamariborskestolnežupnijesv. JanezaKrstnika StanetaLipovška, kibo škofovskoposvečenje prejel 24. aprilavCelju.PopodatkihSŠKceljska škofija,ustanovljenaleta2006,obsega11dekanij,111župnijinima287.529prebivalcev.

Silovita burja na Primorskem–VzačetkumarcajePrimorskoprizadelasilovitaburja,ki je ponekod pihala tudi do 200 km nauro ter odnašala strehe in fasade hiš terpodiraladrevesa.Kersojovremenoslovcivnaprejnapovedali,soseljudjepripraviliins tempreprečili ševečjoškodo.Goriškimzavarovalnicam je bilo prijavljeno za3.225.000evrovškode,naobjektih,kinisobilizavarovani,paocenjujejoškodoza1,2milijonaevrov. Porast kanadskega dolarja -Kanadskidolar je 6. aprila postal enakovredenameriškemu dolarju in bo po mnenjufinančnih opazovalcev ostal enakovredenvsajnekajmesecev,čene letoaliveč.ZaKanadčanetopomenicenejšepotovanjevZDAinvEvropo,povsejverjetnosti tudiznižanjecenproizvodom,uvoženihizZDA.Negativnopa bo to vplivalo na kanadskeproizvajalce, ki svoje izdelke izvažajo vZDA.

Nova ameriška strategija glede jedrskega orožja-ZDA,kisosvojeglobalnovodstvorazglasileleta1917,kosonapovedalevojnoNemčiji, so v začetku letošnjega aprilarazglasile novo strategijo glede jedrskega

orožja, ki naj bi bila prvi korak na potik svetu brez jedrskega orožja. ZDA sorazglasile,danebodouporabilealigrozilezuporabojedrskegaorožjazopernejedrskedržave,kisopodpisalepogodbooneširjenjujedrskega orožja. ZDA so si pridržalepravico, da svojo strategijo v prihodnostispremenijo,čebibilotopotrebno.ZDAnebodorazvijalenovegajedrskegaprograma,ampakbodonaosnovipredhodnotestiranihnačrtovposodobljale jedrskoorožje,kigažeimajo.OmejitvevnovijedrskistrategijiZDA še vedno ne veljajo za »nepokrite”države, kot so na primer Iran in SevernaKoreja.

Obama podpisal zakon o reformi zdravstvenega sistema –Podolgotrajnihprizadevanjih je bil vZDA sprejet zakono reformi zdravstvenega sistema, ki ga je23.marca letosBarackObama slovesnopodpisal v Beli hiši. Reforma prinašazavarovanje32-immilijonomAmeričanovin zakonitih priseljencev, stala pa bi najskoraj 1000milijard dolarjev v desetihletih.Plačali jobodoskombinacijovišjihdavkov za premožnejšeAmeričane in zvarčevanjem v okviru starega sistema.Najpomembnejšanovost je ta,dazasebnezdravstvene zavarovalnice poslej ne bodomogle več zavračati bolnikovoziromanebodomogle več odvzemati zavarovanjaljudem,kozbolijo.

Teroristični napad v Moskvi–29.marca2010 je v dveh samomorilskih bombnihnapadihvmoskovskipodzemskiželezniciizgubiloživljenje38oseb,60pajihjebiloranjenih.


PrednajvečjimkrščanskimpraznikomVelike noči je Društvo kmečkih ženaiz Črnomlja, ki šteje okoli petdesetprizadevnih članic, priredilo razstavotradicionalnihvelikonočnihjedi.Posebenpoudarekjebilnapotici,kizataprazniknesmemanjkati,sajzgodovinanašeganaroda

Razstava velikonočnih jedi v Črnomlju

V letalski nesreči izgubila življenje poljska elita -Ob pristajanju vmestu Smolenskna zahoduRusije je v soboto, 10. aprilastrmoglaviloletalospoljskimpredsednikomLechomKacynskim na krovu.V nesrečije poleg njega umrlo še 96 ljudi, mednjiminjegovasoprogainvečdesetvisokihpredstavnikov političnega in vojaškegavrha, ki so bili na poti na slovesnost ob70. obletnici pokola poljskih vojakov vKatinskemgozdu,kisojopoletalskinesrečiodpovedali.Naletalujebiloskupno97ljudi,mednjimi88članovpoljskedelegacije.MedžrtvamisomeddrugimitudipredsednikovaženaMaria,namestnikzunanjegaministraAndrzejKremer,podpredsednikparlamentaJerzy Szmajdzinski, guverner poljskecentralnebankeSlawomirSkrzypek,vodja

predsednikovega kabinetaWladyslawStasiaktercelotenvojaškivrhznačelnikomgeneralštaba poljske vojskeFranciszekomGagorjemnačelu.

V eksploziji umrlo 29 rudarjev – VpremogovnikuvComfortu,WestVirginia,jeveksplozijiumrlo29rudarjev.TojebilanajvečjarudarskanesrečavZDAvzadnjih40 letih.Do nesreče naj bi prišlo zaradineupoštevanja varnostnih ukrepov, zaradičesarjebilrudnikževečkratkaznovan.

Čudežna rešitev rudarjev na severu Kitajske – potem, ko so se reševalcineutrudno prizadevali, da bi rešili 153delavcevvrudniku,kigaje28.marcazalilavoda,so5.aprilarešili114živihrudarjev.

kaže, da je bila potica, kljub velikemupomanjkanju,obvelikihpraznikihvednonamizi. Gospodinje somoralebiti velikokratzeloiznajdljive,dasolahkoizskromnihzalog hrane vsakodnevno nahraniledružino in ji pomožnosti ob praznikih


VUradnemlistuEUso2.marca2010objavili informacijo o zaščiti prekmurskegibanice,znameniteslaščiceizPrekmurja.

To pomeni, da sta na evropski ravnizaščitena njena receptura in tradicionalninačinpriprave, proizvodnjapageografskoniomejena. Prekmurskagibanicasetakopridružuježe dvema zaščitenima slovenskimaproizvodomana evropski ravni. Pred temso bili zaščiteni idrijski žlikrofi, glede naoznačbo porekla pa je zaščiteno ekstradeviškooljčnooljeSlovenskeIstre. Registracija proizvoda pri Evropskikomisiji pomeni, da je ime proizvoda na

celotnem območju EU zaščiteno predpotvorbami, zlorabami, posnemanjem indrugimi praksami, ki potrošnika lahkozavajajoglederesničnegaporeklaproizvoda. VUradnem listuEU so bile do sedajobjavljene tudi že vloge za zaščitenogeografskooznačboštajerskegaprekmurskegabučnega olja, kraškega pršuta in prlešketünke terzazaščitobelokranjskepogačezoznakozajamčenetradicionalneposebnosti. NaravniEUobstajajotrirazličneoznakezazaščitokmetijskihpridelkovinživil.Polegoznačbezajamčenatradicionalnaposebnoststa to še označba porekla in geografskaoznačba. Komisijamora nacionalne vloge zaomenjenetrioznačbepreučitivrokuenegaleta od njihovega prejema. Če je vlogapopolna,komisijavUradnemlistuEUobjavipovzetekvloge,natopalahkovrokušestihmesecevodobjavedržavečlanicealitretjedržavepodajougovorenaobjavljenevloge.Čeugovorovni,komisijaproizvodregistrira. V primeru ugovorov pa se morajodržave članicemed seboj dogovoriti všestihmesecih.Čedogovoranedosežejo,oregistracijinaravniEUodločaEvropskakomisija.

Prekmurska gibanica zaščiten slovenski proizvod v EU

Prekmurska gibanica

nameniletudipriboljšek.Čenibilobelemoke,sozamesileajdovo,patudikoruzno,namestoorehov,kisopozebli,ali rozin,pasovnadevdalesuheslivealihruške... Potica pa ni sladica, ki bi jo bilomogočenahitropripraviti.Zapekosejetrebapripravitiinsivzetidovoljčasa.Prav

gotovopasočlanicedruštvakmečkihženaizČrnomljapravemojstrice, saj sonamnaogledpolegostalihprazničnihdobrotpostavilevelikorazličnihvrstpotic,kisobilepravapašazaoči.Poizkusilipasmopoticovelikanko,velikajebilakarzatriobičajne,pečenapajebilavkrušnipeči.


Mogočne XXI. olimpijske igre in slovenska prisotnost v Vancouvrudr.FranceHabjan

Kanada je bila 17 dni v februarjusvetovno prizorišče športnega dogajanja,gostila jenamrečXXI. zimskeolimpijskeigre vVancouvru. Kanadski olimpijskiodborje6letnačrtovalingradilmodernešportne naprave, hkrati pa tu oblikovalzahteven in zamotan olimpijski program.Kanadajeresničnoustvarilaspektakularnozimsko športno središče v naravnemparkuobCipresnih gorah podmogočnimvršacemWhistler.Vtemnaravnemstadionuso se odigravale slavnostne prireditve,tako olimpijska otvoritvena in zaključnaslovestnost, hkrati pa somogli iz tegastadiona neposredno slediti tekmam valpskihdisciplinah.Poglednatoveličastnosredišče je bil v večernem dogajanjunaravnostfantastičen.

Tokratne olimpijske igre bodo staleKanado 6 bilijonov dolarjev.Kanada sije s tem sklopom gradenj ustvarila enonajsodobnejšihzimskošportnihsredišč.Naigrahjetekmovalo2.800tekmovalceviz82državv86zimskošportnihdisciplinahza258medalj.Zolimpijskimodboromjesodelovalo25.000prostovoljcev.Kanadskaolimpiadajebiladoslejenanajboljorganiziraniholimpiadvsehčasov,zatojeprivabilamnožicoturistovinrekordnoštevilogledalcev.Igrejegledalo32milijonovKanadčanov, 150milijonovAmeričanov.Vsvetovnemmerilupa je teigregledalopreko3.5bilijonovgledalcev.Iztehigerjeizšlanovasvetovnasmučarskaelita.NačelusoZDAs37kolajnami,druga.

jeNemčijas30,tretjaKanadas26inčetrtaNorveškas23kolajnami.Kanadajetokratdoseglanaravnostzavidljivuspeh,26medaljin istočastno prejela tudi največ zlatihmedalj. Rusija je vVancouvru doživelapravipolom,odneslajele15medalj.Ruskiolimpijci so bili vrsto let nedosegljivi vumetnem in hitrem drsanju, v hokeju naledu,vnordskihdisciplinah,vsankanjuindeskanju.RusisopokazalivtekmisKanadosamopovprečnost,kateresenedaprimerjatiz nekdanjim ruskim klasičnim hokejem.Ruskazimskašportnazvezajetakojpoigrahrazrešilacelotnozimskošportnovodstvo.

Tina Maze, dve srebrni medalji


uvrstilav trojiconajboljšihsmučarksvetaz LeslieVonn (ZDA) inMarijo Riesch(Nemčija).

BronastomedaljojezaSlovenijoprejelajunakinja letošnjih olimpijskih iger PetraMajdič izDolskega pri Ljubljani, ki jetekmovalavnoviolimpijskidisciplini-crosscountry(12km)injetikpredciljempadlapostrmembregunaostreskale,sinalomila4 rebra in ranila pljuča.Petra ni obupala.Kljubbolečinamse jeponovnovzpelanasmučišče inna cilj prismučala tretja.Bilapaječasovnofavoritinjazazlatomedaljo.AlpskasmučarjaP.Šporn inA.Gorzastabilasolidnavalpskihdisciplinah,presenetilapajemlada,nadarjenaMarušaFerk,kiseboskorajgotovoprihodnjozimskosezonopojavilana“stopničkah”.

Slovenski skakalci sona tej olimpiadiodpovedali.

Prihodnje olimpijske igre leta 2014bodo vRusiji, vmestu Sochi obČrnem

morju,vprijaznihK a v k a š k i hAlpah. Slovenskas m u č a r s k azveza bi moralaposodobitisedanjiprogram tako, dabimanj številnimo b e t a j o č i molimpijcemnudilak v a l i t e t n e j š ostrokovnovodstvo.To sta dokazaliTinaMazeinPetraMajdič s svojimatrenerjema.

Kakšnajebilaslovenskao l imp i j s kabera? Protipričakovanju,ka r dob ra .Slovenija jeodposlala vVan couve rp r e c e jš t e v i l n oekipo.Vedetimoramo, daS l o v e n i j a

nima primernih športnih naprav in nitinimanavoljo specialnih smučišč, zato sobili njihovi nastopi bolj redki, a je kljubtemudoseglavrhunskeuspehe.TinaMazeje dokazala, da je najboljša slovenskasmučarka vseh časov in edina slovenskavrhunska smučarka, ki nastopa v vseh 5alpskihdisciplinah.Ssvojimuspehomseje

Petra Majdič


VWinnipeguje lani, ravnona bož ičn idan,vstarosti92 let umrlapoznana inpriljubljenaS l o v e n k aI v a n k aKvartič.Ivanka se jerodila v St.

VidupriZavodnji leta1917kot sedmaoddvanajstih otrok.Že v otroštvu je kazalavelikozanimanjezašoloinkerjebilamočnonavezana na brataViktorja, je tudi zanjskrbela,dajepridnohodilvšolo.Prepričanajebila,dajišolalahkopripomoredoboljšegaživljenja. Večkrat je povedala zgodbo o bratuViktorju, ki bi rad postal avtomehanik.Vložiljeprošnjozavajenca,panažalostnibil sprejet.Ko je Ivanka to zvedela, je šlasamado lastnikaavtomehaničnedelavniceingaskušalapregovoriti.Kerjitoniuspelo,se jepostavilapredvratadelavnice in tamstalanekajur.Kojojelastnikvprašal,kogačaka,mu je odvrnila, da bo tako dolgočakala,doklerseneboonpremislil,kerjeprepričana, da boViktor nekoč najboljšimehanikvnjegovempodjetju.«Čeimatvojbratvsajpolovico tvojevztrajnosti, bo reslahkodobermehanik»,jijeodvrnil.Takojessvojovztrajnostjopomagalabratudopoklica. Ivanka se jepokončani šoli leta1931zaposlila pri trgovcu v Šoštanju.Tam jespoznala svojega bodočegamoža Ivana

Kvartiča.Poročilastaseleta1940inkmalusejimajerodilahčerkaVladka,dveletizanjoErna,potempašeVikica. Vojskajeprineslavelikogrenkihtrenutkovvnjunoživljenje.IvanasoNemciujeliingazašestmesecevposlalivzloglasnotaboriščeDachau.PovojnijebilpavSlovenijizaradipolitičnihvzrokovponekajmesecevzaprt.Nekonočv januarju 1946, ko je bil Ivanšezaprt,soprišlislovenskimožjenavrataindali Ivankinavoljoenouro,daspakiranajnujnejše stvari zase in za svoje hčere.V živinskih vagonih so jih prepeljali doavstrijskemejenaJesenicah.NjunamlajšahčerkaVikica, ki je bila stara osemnajstmesecev,jebilatistonočpriteti injezatoostaladoma.Kosodoseglimejo,sovojakiIvankoobvestili,dajobodovprimeru,dajebritanskealiavstrijskepriseljenskeoblastinesprejmejokotbegunko,jugoslovanskivojakiustrelili.Na srečo je bila Ivanka sprejetainkmaluzatemsojoodpeljalivbegunskotaboriščeTrefflingblizuSpittalavAvstriji.Tamseji jekmalupridružil tudinjenmožIvan. ŽivljenjevtaboriščuTrefflingjebilizzivza celo družino. Ivanka je večkrat jokala,ker je pogrešala svoj dom, šeposebnopasvojo hčerko.Življenjske razmere so bileobžalovanja vredne. Sprva so skupaj sštevilnimidružinamiživelivenosobnibaraki.Hrane inobleke jebilomalo inkersobilineprestano lačni, soobiskovali tamkajšnjekmetije,kjersoprosilizakruh inmlekovzamenozadelo. Po štirih letih življenja v taborišču jedružina20.maja1950prispelavKanado.

Ivanka KvartičErnaVrsnik

Ivanka Kvartič


Mednarodnaorganizacijazabeguncejimjeplačalapotnestroške,vzamenopasomoralipodpisatienoletnopogodboskmetomzadelonapoljihsladkornepese. Življenje na kmetiji je bilo težko.Stisnjeni so bili vmajhni, dvosobni koči,skupajsšedvemadrugimadružinama,torejšestodraslih in trijeotroci.Kmet jeenkratna tedenpripeljal sodpitnevode inhrano,ki bi zadostovala le za enodružino in nezatri.HčerkiVladkainErnastavsakdanpešačili štirikilometredonajbližjevasinapoukangleškegajezika.Vtejvasijebilazelorezerviranafrancoskogovorečaskupnostinprebivalcinisobiliprevečzadovoljni,dasomednjimitujci. Pozno v jeseni so bili oproščenipogodbenega dela in so se preselili vWinnipeg. Ivanka in Ivan sta za vse štirinajelaenosobo,sajjebilotoedino,karstasilahkoprivoščila.Ivanjekmaludobildelovmesariji, Ivanka pa v šivalnici. Po trehletih varčevanja sta kupila hišo in začelanovoživljenjepodsvojolastnostreho.Tedajstaimelaleenovelikoželjo,VikicajebilanamrečševednovSloveniji.Kardevetletjetrajalo,dajeIvankaprepričalajugoslovanskeinkanadskeoblasti,dasoodobriliprošnjozapreselitevVikicevKanado. Ivankajevednogovorila,dabiradaimelašeenegaotrokaprisebinastaraletaintuditaželjasejijeuresničila,kosejijeleta1959rodilahčerkaSonia. PriKvartičevihjebilovednoveseloobvečerih,kose jeobklepetuzbraladružinaokoli kuhinjskemize. Razpravljali so ovsakdanjihdogodkihvšoli,patudioraznihdrugihstvareh.ObtakihprilikahjeIvankadelilashčerkamisvojglobokičutdoverein

jihseznanjalazmodrostjosvojihprednikovinsslovenskozgodovinoinkulturo. Ivankajebilazeloaktivnaprislovenskicerkveniskupini.Kosejeizkazalapotrebazaustanovitev slovenskeveje ženske lige,je žrtvovala veliko svojega časa, da se jeto uresničilo.Rada je prevzela kuhinjskoodgovornostzacerkveneprireditve;šedanessemarsikdospominjanjeneodličnepoticeinštrudlja. Kososenjenehčerkeporočileinsosenjunedružinevečale,jebilaIvankanajboljzaposlenainzadovoljna,sajjeimelaenajstvnukov.Vednojeenemualidrugemušivalaobleke ali popravljala hlače. Radi so joobiskovali,kerjepripolnimizidobrotvednopovedalakakšnozanimivodružinskozgodbo. Vsak par, ki doseže sedeminpetdesetlet zakonskega življenja, je lahkovesel inponosen,intakostabilatudiIvaninIvanka.Na stara leta sta rada obujala spomine inrazpravljalaodogodkihvSloveniji.Nikakornistamoglapozabiti,dastabilaizseljenaizsvojedomovine. Spomladileta1997sejeIvanovozdravjeposlabšaloinjunijaistegaletajeumrl.Ivankagajezelopogrešala;vvelikotolažbojijebilanjenadružina. Ivankinoživljenjeseječeznočspremenilo,ko jo je leta 2001 zadelamožganskakap.Posledicesobilehude.Desnastran jebilaparalizirana, zgubila je veliko spominain sposobnost govora. Zadnjih osem letnjenegaživljenja jebilopolno trpljenja,kigajevsvojipotrpežljivostiinveripogumnoprenašala.Kljub vsem svojim nadlogam,jebilavednonasmejana indobrevolje.Vsvojemživljenju,patudivsvojemtrpljenju,namjebilavsemlepvzgled.


Osmegaaprila2010jeminiladrugaobletnicasmrtiFrancetaTomšiča.

France se je rodil 20. januarja 1924vMali vasi v občiniVidem-Dobropolje.Dobrimstaršemssrednjekmetijejebiledinisin, a se je kljub temukot vojak udeležildržavljanske vojne. Septembra 1943 ješel skozi tragedijoTurjaka.To tragedijo -borbo,predajoinpotvKočevjeinRibnico-jeFrancepodrobnoopisalvknjigiF.Nučiča»Medljubeznijoinsovraštvom«. Po večdnevnem zaslišanju vRibnici,občasunemškegačiščenjatehkrajev,sijespobegomrešilživljenje.Naslednjikorakmujebilodomobranstvo,kjerjeostalvsedoprihodavnesrečnoVetrinje.Angleškavojskagajepolegdrugihpetdesetihdomobrancevposlalanadelo, in takose jenevede rešilVetrinjske tragedije.V angleški vojski jedelalvkuhinji. PoprihoduvKanadojespoznalsvojo

bodočoženoRozkoOselj,domazGorenjske,in se leta 1950 z njo poročil.V srečnemzakonustaživelaoseminpetdesetlet.Imelastadvasinovaindvehčerki;vsisoštudiraniindejavni. France je svoje delovne izkušnje vkuhinjispridomuporabljalvKanadi,kojespartnerjemMihaelomŽagarjemvTorontuodprl restavracijo. PoŽagarjevi smrti jeTomšičssinovomaprevzelrestavracijoinjozelouspešnovodildoleta2007.Vtempopularnem slovenskemgostišču, kjer jebil prostor tudi za večje skupine ljudi, soslovenskeorganizacijepogostoorganiziralekosila ali večerje.Na eni takih prireditevsemFrankaprvičosebnospoznalinobasvazveseljemugotovila,dasvabilarojenaistidaninvistemletu. Francejebildokoncasvoježivljenjskepoti naravnost zaljubljen v Slovenijo. Poosamosvojitvijojeskorajvsakoletoobiskal,vsedonjegoveprezgodnjesmrti.

Obletnica smrti Franceta TomšičaPeterUrbanc

vOshawi,kjerjedelalpolnih25let.ZženoVidostadočakala54letskupnegaživljenja,kisogajimapolepšalihčerkiSonyainIrena,sinGaryinosemvnukinjinvnučkov.Mednjegovimikonjički,kisejimjeposvečalpoupokojitvi,jebilotudiveseljedoslovenskenarodnozabavne glasbe. Organiziral jekar nekaj turnej slovenskih ansamblovpoKanadi.

Anthony Vrčkovnik1931 - 2010

VWhitbyju je 6.marca 2010 umrlAnthonyVrčkovnik.Kot 20-leten fantje leta 1951 prišelv Kanado in seustalil v Torontu.Pokončanemštudiju

sejezaposlilkotinženirvGeneralMotors

Anthony Vrčkovnik


GospoMioFerkul sem srečala kmalupomojemprihoduvToronto.Mislim, daje bila že takrat fenomen, saj je bilamatidesetih otrok,možu, ki je bil gradbenik,pa desna roka pri njegovem poslovanju.Pred kratkim sem jo obiskala na njenemdomu,vkateregasejevselilapredpetimileti. Že ob vstopumore vsakdo zaznati,dajetohiša,polnaživljenja.Inpravtoježelelaga.Mia,kisejepriletih,kovečinaljudi zmanjšuje svoje bivalne prostore intudisvojeaktivnosti,odločila,dasibosvojnovidomuredilatako,dabomoglasvojim

otrokom in njihovim družinam še naprejnudititoploognjišče,kjerbisesrečavaliinpoglabljalisvojedružinskevezi.Nastenahnivelikoumetniškihslik,krasijojihštevilnefotografijenjenihotrokinnjihovihdružin.Omenilamije,dajihjebiloševelikoveč,preveč, zato je vsem otrokom podarilaokvirje in jimpovedala, da ji bonajlepšedarilo zamaterinski dan, če jih ji vrnejonapolnjenezdružinskimislikami.

S ponosommi je pokazala album, kiso ji ga podarili otroci za njen75. rojstnidan.Veliko truda in ljubezni je v njem,slikepa ji obvsakemprebiranjuoživljajospomine na pretekla leta, na leta težkegadela inpremagovanja,naneprespanenočiin nenehne skrbi ob tako številni družini,nadrugistranipasrečeobnovihrojstvihinposameznihdosežkih,obkaterihsosevednoskupajveselili.

Gospa Mia, mi lahko poveste kaj o Vaši mladosti?

Luč sveta sem zagledala vLjubljani,natančnejevŠiški,vprominentniKernovidružini.Staršastabilaglobokovernainstasvojeprepričanjezvzgledomprenašalanasvoje otroke.Lepo družinsko življenje jenajprejspremenilasmrtočeta,kijeleta1939podlegel jetiki in zapustil štirimladoletneotroke,naobzorjupaseježekazalzačetekvojne.Takratmijebilodvanajstlet.Mamase je popolnoma posvetila družini innjenimpotrebam,kotdabivedela,dasebonekoč tudinjenahčerkaznašlavpodobni

Mia FerkulMilenaSoršak

Mia Ferkul


situaciji,injimorabitivzgleddelavnostiinpredanosti.Želelaje,daseotrociizobrazijoin zato poskrbela tudi za dodatno šolanjepredvsem jezikov, spet, kot da bi vedela,kakopravbonekočprišloznanjeangleščineinnemščine.

Kako ste doživela konec vojne? Študiralasemnatrgovskiakademijiin

obenembilavključenavorganizacijo,kijetajnopomagalabeguncemznajosnovnejšimipotrebami.GospodNikoJelovčnik,kijezatovedel,mi jebilzelonaklonjen.Tistegastrašnegadne-biljenavadenšolskidan-mijenatihomaprišelpovedat,dajebolje,dabežim.Zapustilasemšolskeprostoreinodšlakmamiposlovo.Dobrosespominjam,damijezapopotnicodalanekajsladkorjainhofmanovekapljice.PridužilasemsedrugimbegunceminsrečnoprišlanaKoroško,kjersemprvoletopreživelavtaboriščuLindz.Zaradiznanjanemščineinangleščinesemdobiladelovpisarni, letokasnejepasembilapremeščenavSpittal.Leta1948,kojeKanadazačelasprejematibegunce,kisobilipripravljenisprejetikontraktnodelo,semsetakojprijavila.

NastanitevsemdobilaprisirijskidružinivTorontu kot služkinja, poleg hrane instanovanjasomidajali40dolarjevnamesec.Nibiloveliko,ašetosemdelilazdomačimi,kisobilivstiski.Pokončanemkontraktusemmenda zaradi svoje vztrajnosti povečmesecihčakanjadobiladelovCanadaPackersza78centovnauro,šenaprejpasemostala pri isti družini, kjer somi zaopravljanje gospodinjskega dela nudilihranoinstanovanje.Dohodkisosemitako

povečalikarzaštirikrat.

Kako in kje ste se spoznala z Vašim pokojnim možem?

NavidezsvasespoznalaževSpittalu,drugihvezinisvaimela.Tonetupasembilamendažetakratvšeč,karsejeizkazalo,kosemprišlavHalifax.Vendartuditošenibilpovodzakakšnonadaljnevidevanje.Bilasemvesele,družabnenaraveinvzgojenavsamostojnosti,samasebisemhotelanajprejdokazati,damoremstatinasvojihnogah.

TodaToneniodnehal.Njegovavztrajnostindelavnostmijebilavšeč,patudipostavenje bil. Postala sva iskrena prijatelja innaslednji korak je vodil v trajno zvezo.Poročilnajujedr.Kolaričleta1950.Poročnoslavje je bilo priŠukljevih, kjer se nas jezbralo 28. Spominjam se, da so navzočizbrali 83 dolarjev, pa jeTone,mojmož,kar vse takoj izročil dr.Kolariču za novocerkev.Rekelje:»Poročilsemjo,pabomtudiposkrbelzanjo.«Šedanessemponosnanatospontanoodločitev.Tako sta začela novo skupno pot, ki je imela skromne začetke, pa verjetno močno upanje v boljše čase.

To pa prav gotovo. Zmožem sva selepoujela,sajsvaspoštovalaistevrednote.Delavnostjebilaobemanesamoprivzgojena,ampaktudiprirojenainnamanibilonobenodelo odveč.Tone je bil sicer po poklicumizar, a se je že naslednje leto podal vgradbeništvo.Začetek je bil res težak, sajnisvaimelanobenegakreditainjebilotrebavesmaterialplačatiobprevzemuzgotovino.Vsesvasepogovorilainskupnonačrtovalaprihodnost.


Potem pa so pričeli prihajati otroci.Prviobletu,dvanajstletkasnejejihje

bilo10.Vsakotroknamajeprineselševečsreče.Vsi so bili zdravi in vsakpo svojenadarjeni.Včasih se sprašujem,kako semvse zmogla, saj ni bilo papirnatih plenicin drugih odmečnih pripomočkov, kot jihimamodanes,pajevseenošlo.Leta1964senamjepridružilamojamamaizSlovenije,kimi jeolajšalavelikodela, takoda semse lahko še več razdajala za slovenskoskupnost.V slovenski šoli sem prevzeladelo blagajničarke, prav takopri skavtskiorganizaciji.VsaletasembilavključenavŽenskoligo,enkrattudikotpredsednica.KojeodborKrekovehranilniceinposojilnicesklenil, da odpre podružnico v NovemTorontu,sempoprošnjig.Seniceing.Trčkaprevzelaposlovanjezatrimesece,potempaostalaudteustanovecelih27let.

So Vam kakšni družinski dogodki ostali v spominu bolj živi kot drugi?

Tehsenemanjka.Velikojihjepovezanihzvarčnostjo,sajdrugačepridanihrazmerahni šlo.To je bilo bolj vidno na kakšnihskupnihizletih.Sladolednaprimer:otrocisosigamoralivednodeliti,kakšnalekcijaza kasneje. Na sejmu se nam je zgubilTonček,pamunibilodostimarzaskrb,kijo je povzročil.Vesel je bil hamburgarja,kigajedobilvsobizazgubljeneoziromanajdeneotroke.Kosmoleta1967.obiskaliExpovMontrealu,semvsemfantomsešilaenake srajce, dekletom pa enake obleke.Karnekajkratjeedenčakalvvrstizarazneatrakcije, potem semu je pa pridružilo

drugihdevet.Tistizanjimigotovonisobiliveselitakegavrinka.PaDorothy,hotelajeimetipartyzarojstnidan,pa jemendažepri šestih letih vedela, da to ne bo lahko.Brezkakšneomembe je domovpripeljala12 otrok, pa je ob otroški razigranosti inpiškotihtuditolepopoteklo.

Danes so vsi osamosvojeni in sledijo Vašim stopinjam.

Razen ene so si vsi ustanovili svojedružine.Radiseimajomedseboj,karmijevvelikoveseljeinzadoščenje.Trijesinovisosledilimoževemuzgleduinvodijoskupnogradbenopodjetje.Ireno,kijepredpetimileti odšla v večnost, še vedno pogrešam.Vsiradiprihajajodomov,kadarlemorejo.Razveseljujemetudi35vnukovinvnukinj,kisomojeveseljeinponos,predkratkimpasejerodilaprvapravnukinja.

V Vašem pripovedovanju je toliko klenosti, poguma in optimizma. Kje Vam vsa ta moč in modrost?

Starši so mi posredovali največjebogastvo.Njihovapredanost in neomajnozaupanje v božjo previdnost me jezaznamovaloževranimladosti.Obizgubiljubegamoža sem še bolj zaznalamočmolitve,kimeutrjujeinnapolnjujeznovoenergijo,damoremvsetelesneinduševnepreizkušnje vsak dan znova premagovati.Hvaležna sem za prav vse, tudi trpljenje,zaupamvmočljubezniinsemprepričana,davseprihajaizbožjihrokindasemoravsakposvojetruditi,dasvoježivljenjeosmisli.Gospa Mia, hvala za pogovor.


“Stari Ata Science” Has No Regrets with “Regrat”: So Why Destroy Your Dandelions!?

RichardVukšinič,ND(NaturopathicDoctor)

Imagine Slovenia in the spring of1948.Thesnowhasmelted.Lastautumn’spotatoes,carrots,beets,turnipsandcabbageare either completely shriveled, or havealmost runout– the rootcellar isbare.Awinterofbaconfat,idlenightsandwaterysoupsisending.Thegrowingseasonisstillamonthaway.Foodisscarce.“StariAta”hastoberesourcefulinfindingnourishmentforhisfamily.Hesearches,andMotherNatureprovides.Before even themost resilientcultivatedgreencomestolife,anotherplantpresentsitself.Adelightfullybitterherbthatprovidesunrivallednutrients, cleanses theblood, stimulates the liver, nourishes thegut–andhey,itgoesgreatwiththoselastfewbaconbitsandaboiledpotatoortwo…“Regrat”. More commonly know asDandelion,Taraxacum officinalis is one of themostcommonlyusedplantsinboththeEuropeanandNorthAmericanherbalpharmacopeias(taraxos–internaldisorder,akos–remedy).During the spring, its power resides inits leaves, during the summermonths, itsflowers, and in the autumn, its roots. Foreachoftheseseasons,therearewonderful,

traditionalways to prepare thismedicinalfood.Springsalad, summerwine,autumnteaorcoffeesubstitute. The understanding of Dandelion’sbenefitsandusesisconsistentinanumberofcultures.InChineseMedicine,springisassociatedwith thegallbladderand liver,andDandelionisnotedasaveryeffectivetonicforbothoftheseorgans.Infact,freshlysqueezed leaf juice can be helpful in thetreatmentofLiver cancer, anywhere from5ml-30ml/dayof the juice(inconjunctionwithothertreatmentsofcourse).Ayurveda(thetraditionalsystemofmedicineinIndia)alsopointstoitsuseasalivertonic.NativeAmericansuseditasagentlelaxative(thismaybeconsistentwithitseffectsontheliver&gallbladder),stomachtonicanddiuretic.ThisisalsotrueinregardstoitstraditionalusesinEurope. In the Slovenian culture, asmany ofyouknow,dandelionispickedearlyinthespring,whentheleavesarestillveryyoung.Theslightlybitterleavesareoftencombinedwithwarmpotatoes,oreggs,oilandvinegarandeatenasasalad.Thisis“Regrat”. Asurvivalfoodandmedicinein“Stari


Ata’s” time, themodernworld treats thishealingplantwithironicdisdain.Itisaplantwiththeabilitytodetoxifyandnourishus,yetwe spray itwith toxic herbicides forthesakeoftheperfectlawn…“tojepravaškoda”. Dandelionisnotsimplyasurvivalfood.It isa local“superfood”andmakesforahighly nutritiousmeal.The leaves alonecontain the highest amount ofVitaminAfoundinanyleafygreen.Theyalsocontaincarotenoids,VitaminsB,C,D1,potassium,iron, copper, silicon,magnesium, sodium,zinc, manganese, phosphorus, choline,fattyacidsandflavonoids.Theleaveshavemostlyadiureticeffect(diuretic=promotesurination)andlikelycontributetotheplant’sreputation as a “blood cleanser”. Thisdiureticactioncanbeverybeneficialafteralong,stagnantwinter, inwhichdietsarelikelylackingfibre,variousmicronutrientsandwhenthebody’smetabolismisemergingfrom its sluggishness.ThediureticeffectsofDandelionmakeitoneofthebestplantmedicines for the treatment of chronicrheumatism (gout and arthritis). It likelydoes this by flushing out tissues andremovingmetabolicwaste products thatdeposit themselves in joints and tissues.Unlike most pharmaceutical diuretics,dandelionleafsparespotassiumfrombeingleechedfromthebody. Oncetheearlyspringhaspast,Dandelionflowersbegintocarpetmanymeadowsandlawns.This is when the leaves becometoobitter to use.Theflowers become theactive part of the plant.They add colourto the landscape and can be usedmore

recreationally thanmedicinally. This iswherethetrueSlovenianvalueoftheplantismeasured–itsusefulnessinmakingcheap,deliciousVINO! Thebeautyofdandelionwineadds toits lore as a super plant.Dandelionwinemakingisasimpleprocess,andisagreatalternative to some of the harsher localbeveragesthat‘StariAta’mayhavehadtochoosefrom(namelyslivovica). Itsimplyrequires flowers,water, sugar, yeast andsomepatience(therearenumerousrecipesavailableontheinternet).Thefinalproductcan be very refreshing, suggestive of ašpritzer,orlightsherry,whilemaintainingits“reputationasanexcellenttonic,extremelygoodfortheblood”. However,ifyouhavespentyoursummersippingtoomuchdandelionwineyoumaywanttoconsiderdiggingupsomerootsinthefall.Itistherootsthathavethegreatesthealing potential for the liver and gallbladder.Therootscanbe takeninseveralways.They canbe dried and roasted andused as a coffee substitute (which, if youlikeyourcoffee,isabitofastretch).Theycanbeextractedinalcohol,orsimplymadeintoatea.3cupsofdandelionrootteaaday,for3weeksinthefallisawonderfulwaytocleanseandnourishnotonlyyourliver,butalsoimproveyourguthealth. Duringthefallmonths,theinulin contentofdandelionrootscanbeashighas40%(upfrom2%inthespring).Inulinisapre-bioticsugar,meaningthatitprovidesfoodforthehealthystrainsofbacteriafoundinthegut.Healthygutfunctionisessentialforagoodimmunesystem.Anoptimallyfunctioning


liverandahealthygutwillgiveyouagreatfoundation for the autumn andwinter fluseason. Imagine!All of this healing potentialfound in a “weed”.That’swhyStariAtasays: “Don’t sprayyour lawn- just eat it!Youwon’tregretyourRegrat!” Forcomments,questionsorreferences

contact:[email protected]

“Stari Ata Science”isaregularcolumninTheGlasilo. The author’s goal is toilluminatesomeoftheconnectionsbetweentraditional Slovenian plantwisdom andmodernmedicalherbalism.Forpastarticlespleasecontacttheauthor.

V nedeljo, 31. januarja so v dvoraniBrezmadežne člani letovišča na letnemobčnemzboruposlušaliporočilaodeluinuspehu lanskega leta in soglasno potrdilisedanji odbor za vodstvo letovišča v letu2010. Kot pravi stari slovenski pregovor ‘z Bogom začni vsako delo, da bo uspeh imelo’, ječ.g.TineBatičnapovabilopredsednikavodilmolitev očenaša. Predsednik ing.JohnKuri je nato v obširnem, strokovnopripravljenemporočiluprikazalvlanskemletuopravljenodelonapodročjupripravzanovastranišča,poglobitevpotokainodtokvdolini,čiščenjestarihinsaditevnovihvrb.ZapogozdovanjejeletoviščevsodelovanjusSlovenskimdomomodministrstvazaokoljepo organizacijiEvergreen dobilo denarnopodporovvrednostitritisočdolarjev,nekajnad devet tisoč dolarjev pa od slovenskevlade. Vletu2010bodonadaljevalizzačetimdelom in s prostovoljnim delom pridnihletoviščarjevizboljšaliinpolepšalitonašopoletnovaspriBoltonu.

G.LukaTratnikjevfinančnemporočiluprikazalpozitivnodejavnostlanskesezone.Vzveziskritjemtekočihstroškovseobetapovišanje članarine, kar so navzoči brezpritožb sprejeli za realnost. G.MarjanUlčar se je kot oskrbnik bara v svojemimenuinimenuge.MariceKomavli,kijeodgovornazakuhinjo,zahvalilzavestnoinrednopomoč.Pravtakojeg.IvanMarentičpohvalil člane letovišča za ure in dneveprostovljnegadelanavsehlanskihprojektih,kisebodovletu2010nadaljevali. Z n avdušen im p l o skan j em sose člani zahvalili inž. Johnu Kuriju invsem odbornikom za njihovo nesebično,brezplačno,profesionalnovodstvoletovišča,našegaskupnegapoletnegadoma.

Občni zbor Slovenskega letovišča pri BoltonuAnicaResnik


The Shoemaker Who Needed No ElvesAnneUrbančič

Haveyouheardthewhimsicalchildren’sstoryoftheShoemakerandtheElves?You’llfind it in the repertoire collected by theGermanbrothersGrimm,Jacob(1785-1863)andWilhelm(1786-1859).TheytravelledupanddownhillsandthroughthesmallvillagesofGermany in theirattempt toobserveandpreservethelanguageandtraditionalthemesofoldfolktales.Theyrecountthatanhonestand hardworking shoemaker livedwith hiswife in poverty until two benevolent elvessecretly entered the cobbler’sworkroom inthedeepof thenightandhelpedhimfinishsome splendid pairs of shoes.Amazed bythe intricatehandiwork, theastonishedmanand hiswife decided one night to spy onwhomevermight bemagicallyworking onthemagnificentshoes.Intotheroomboundedtwo tiny elves, both stark naked.They setthemselvesimmediatelytothetasksathandwithgreatdetermination,andinnotimeatall,morefinelycraftedfootwearwasreadyforsaletothegentlemenofthecounty.Ingratitude,theshoemakerandhiswifemadetinyoutfitsandshoesfortheelves.Theelvesputtheitemsonanddisappeared.Butthegoodfortuneandhappinesstheyhadinitiatedremainedwiththecobblerandhiswifefortherestoftheirlives.

This,too,isthestoryofashoemakerandhiswife, both hardworkers, just like theirfictionalcounterparts.JanezZupančičarrivedinCanadain1944,havingescapedthealmostunspeakablepoliticalcircumstancesthathadbroughtaboutthehorrendousdeathofseveralmembersofhisfamily.HelefthiswifeMarijaandtheirbabysoninTrebjne,aboutfiftykm.southeast ofLjubljana.He came toCanadathroughAustriaandthenhadtoserveatwo

yearcontractasalumberjackinPortArthur(nowThunderBay).ThelaborwasheavybutJanezfeltthathehadbeengivenawonderfulopportunity:hehadwages,awarmbedandgoodfood.Andfreedom.Intime,heleftthethickandtangledforestsofnorthernOntario,makinghiswaytothepavedstreetsandbrickhousesofToronto.HesoonfoundalittlestoreonthecornerofJaneStandAnnetteStandtherehesetuphiscobbler’sworkshop.HiscustomerscalledhimShuster,shoemaker.Hesaved conscientiously,worked unceasingly,and countedfirst the days, then theweeks,monthsandyearsuntilhisfamilywasreunited.Eventually hemoved to a bigger shop onAnnetteSt.nearWindermere.Bythistimehehadsavedenoughofhisearningstobuyhisownbuilding(andlaterthetwoadjacenttoit).Tenlongyearspassed.Finally,in1954,MarijawasabletojoinhimwiththeirsonJohn,nolongerababy,butafine,tallboy.Motherandson had travelled by train to England andthenbyshiptoHalifax.Theyarrivedtothe

Marija and son John soon after their arrival in 1954 with Janez in front of the shoe store


coldweatherofToronto,andtoallthestrangevoices, smells, soundsandobjects that theyfound in their newneighbourhood.On thenightoftheirarrival,Marijawasperplexedbyhowtocookthecrescent-shapedsquashJanezhadputinthefridge.Althougheventhehugerectangularappliancewasanewitemforher,shefigureditout immediately.Butthelongyellowsquashwasanotherproblemaltogether.Boil?Bake?Fry?Janezexplainedthatthefoodwaseatenraw.Whatastrangerevelation(andagreatandoftenrepeatedfamilystory)wasMarija’sfirstintroductiontobananas.

Janez andMarija together continued towork diligently. Janez’s days in the shopwererelentlesslylong:heopenedat8amandclosedat6pm,sixdaysaweek.Marijaranthehousehold.Thefamilygrew.Bettywasbornin1955andheryoungerbrothers,TonyandJoe,in1957and1960.TheSlovenian language,kar po domače, and the traditions broughtfromTrebnjecontinuedtoimprintthemselvesandshapethechildren’slives.Thefamilywasresourceful and never lacked for anything:fathermadeshoes,mothermadeclothes;therewere vegetables in their backyard garden,a freezer formeat.The children especiallylovedMarija’sspecialchickensoup,andlater

hergrandchildrenalsoaskedforitoften;thesoup theirparentsmade justdidn’tmeasureup to their grandmother’s deliciously highstandard.Betty now recalls thewonderfulSundayswhenDadwasnotworkingandthewholefamilycouldbetogether.ThedaybeganwithMassatthelocalchurch,andthenamuchanticipatedwalk around the neighbourhoodwithherfather.Whentheyreturnedhome,itwastimeforSundaylunch:Marija’schickensoup followed byflavourful roast chicken,potatoesfriedwithdeliciousonions,andsalad.Andthen,aspecialouting.JanezhadbeenoneoftheoriginalmembersofHolidayGardensnear Pickering,Ontario,which opened in1961.FromMayuntilOctoberformanyyears,thefamilyspentSundayafternoonsincarefreefun.As soon as they arrived, the car doorsswungopenandawayscatteredthechildrentomeetandplaywiththeirfriends.Thefactthat they did not have a television seemedirrelevant to them,and theydidnotmiss it.Friendswerealwayswelcomeat thehouse,andJanezalwaysreadytoplayatrickortwoon theyoungpeople.OneEaster, as all the

Janez Zupančič in his shoe shop

Holiday Gardens c1961 Betty on her aunt's lap with her brothers Tony and Joe and her parents


guestsreceivedtheirbrightlycolouredhard-boiledegg,theirIrishguestlookedbewilderedbytheplainpotatoJanezofferedhimasajoke.

Asshoefashionsandmaterialschanged,therewaslessworkforJanez.Itwassimplertobuyanewpairofshoesthantohaveoldonesrepaired. Janez’s clients dwindled, althoughthemotorcycle bikerswith their boots andleather jackets remainedever faithful.Theywere also kind.When Janez andMarija’soldest songotmarried, thebikers faithfullyattendedthewedding,bringingwiththemtheironingboardtheyhadboughtforJohnandhisbride.

Janez closed his shop. He foundemploymentwiththeschoolboardasajanitor,and spent the restofhisworking life atSt.Michael’sChoirSchool.

Bettyandherbrothersremainedconnectedto the Slovenian community inToronto astheygrew.Bettyremembersbeingpartofthe“Slovenian kids” at her high school.Afterschoolandonweekends,theyparticipatedinactivitiessuchasCaravan,asserversatvariousSlovenian banquets, in stage productions.Onceshegraduatedfromhighschool,Bettystudied to become a nurse.She spent someyears working inArkansas, and returnedtoToronto speakingSlovenianwith awidesoutherndrawl.Bythistime,shehadalsometherfuturehusband.Theymarried,establishedthemselvesinthesameareaofTorontoasherparents,andstartedtheirownfamily.

Bettyremembershowherparentsensuredthat theZupančičfamilyhadahappyhomeand a good life, even when faced withdifficulties.Sheadmiresherfather’stenacityand love for his family; hemade sure thattheywereprovidedforevenafterhediedin1994.Shelooksuptohermother’sstrength

andcommitment,andherinsistencethatthechildrenbewelleducated.Marija,whopassedawayin2004,hadwantedsomuchthatherdaughterbeindependent,haveacareer,beabletotravel.AndBetty,nowaDiabetesEducatorinToronto,withafamilyofherown,hasneverforgottenhermother’swish.

TherewerenomagicelvesinJanezandMarija’sworkshop.Therewere good timesand hard times. Janez andMarijaworkedtogetherthroughthese,focusedontheirfamily,gratefulfortheopportunitiesthatcametheirway.Their children thrived in thewelcomeandlovingfamiliarityoftheirhomeandtheirheritage.Thisisthemagicthatworkedbest.Thisshoemakerandhiswifereallydidn’tneedanyelvesafterall.

Perhaps your family also has an arrivalstoryyouwouldliketoshare.TheCanadianSlovenian Historical Society gives allCanadianSloveniansanopportunitytocherishtheir stories forever.You canhelp carry onthe importantworkof theCSHSvolunteersby becoming a member or by donatingdocumentsandartefactsofyourownoryourfamily’simmigrationhistorytotheArchives.WearemembersoftheArchivesAssociationofOntario(AAO)andoftheCanadianOralHistoryAssociation(COHA)Lookforusatcommunityevents. Our Kdo Smo? Programlooks to identify Canadian Slovenians innumerousgrouppictures.Our Povejte Nam Kaj Program tapes the stories of arrival inCanada.Formoreinformationaboutjoiningourvolunteers,ortodonatearticles/documentstothearchives,contacttheCSHSat:Canadian SlovenianHistorical Society,c/oDomLipa,52NeilsonDr.,Etobicoke,ONTM9C1V7orby e-mail:[email protected],Or e-mail the archivist/librarian,[email protected]


Spored prireditevOd 15. aprila do 25. julija 2010

Datum Prireditelj Kraj Prireditev Tel. številka

April15 VSKO BrownsLine Občnizbor 416-259-143017 Triglav London Banket 519-666-025118 Zgodovinskodruštvo DomLipa Openhouse 905-664-524025 Sava Breslau OktetSotočjeizSlovenije 519-884-473629 Ottawa ČutiVipaveizSlovenije 613-565-578130 Montreal ČutiVipaveizSlovenije 514-254-8286

Maj1 VSKO BrownsLine ČutiVipaveizSlovenije 416-259-14301 HolidayGardens Pickering Spomladanskibanket 905-683-24531 Slovenskipark Hyw.6 Pomladanskibanket 905-934-25572 Sava Breslau ČutiVipaveizSlovenije 519-884-47362 Bled Beamsville Materinskidan 905-563-15008 Sava Breslau Materinskidan 519-884-47369 Zvon Windsor Materinskidan 905-274-63919 Triglav London Materinskidan 519-666-02519 Slovenskoletovišče Bolton Materinskidan-kosilo 905-238-571015 VSKO Ottawa Slovenskidan-TulipFestival 416-259-143022 Slovenskipark Hwy.6 BallHockeyTournament 905-934-255723 Triglav London Slovenskamašainkosilo 519-666-025130 DomLipa Bolton Pohodljubezni 416-621-3820

Junij6 Slovenskežupnije Bolton Telovaprocesija 416-255-272113 Triglav London MašainTelovaprocesija 519-666-025113 HolidayGardens Pickering Drugispomladanskipiknik 905-683-245318 Triglav London Piknik-BitencizSlovenije 519-666-025119 Zvon Windsor CarouselFestival-Bitenc 905-274-639120 Sava Breslau Banket-BitencizSlovenije 519-884-473620 SimonGregorčič Hyw.9 Piknik 416-689-964320 Bled Beamsville Father’sDayPicnic 905-563-150020 Triglav London Father’sDay-Bowling 519-666-025127 Lipapark St.Catharines Slovenskidan-

BitencizSlovenije 905-682-2922Julij4 Slovenskaskupnost Bolton Slovenskidan 905-629-7614

10 Slovenskoletovišče Bolton YouthVolleyball 905-274-776411 Triglav London Prvipiknik 519-666-025111 Večernizvon Hwy9 Piknik-Tombola 905-625-548511 Slovenskoletovišče Bolton TableTennis 905-671-9416

17-18 Slovenskoletovišče Bolton T-ballTournament 905-274-177117 HolidayGardens Pickering Picnic-AtomicHarmonik 905-683-245318 SlovenianHunters&Anglers Alliston Picnic-AtomicHarmonik 905-780-8910

24-25 Slovenskoletovišče Bolton HighSchoolSoftball 905-279-6064


HEAD OFFICE747 Browns Line,

Etobicoke, Ontario M8W 3V7Tel.: (416) 252-6527Fax: (416) 252-2092

BRANCH OFFICE611 Manning Avenue, Suite 100,

Toronto, Ontario M6G 2W1Tel.: (416) 532-4746Fax: (416) 532-5134w w w.k rek .c a

Growth Takes Patience and GuidanceKrek Slovenian Credit Union offers a full range of financial services in all shapes and sizes. So what’s the difference? We also offer understanding, expert advice

and guidance to help you reach your financial goals.

Become a member and grow with us.

YOUR FAMILY… YOUR COMMUNITY…YOUR SLOVENIAN CREDIT UNION…

5 year fixed rate guaranteed until September 30, 2010.*

With interest rates expected to increase this summer, consumers have been rushing to purchase homes in order to take advantage of the current low rates. Don’t get caught up in a multiple-offer price war. SCU can guarantee a 5-year fixed rate of 4.16% if your purchase closes by September 30, 2010. This gives you the opportunity to find the right home at the right price. Apply today for a pre-approval and go home-buying knowing that time and an excellent mortgage rate are on your side. Contact John at (416)255-1742 or Toll Free at 1-888-SCU-1742 Email John at [email protected]

*OAC. Interest rate applies to new purchases of owner-occupied residential properties with a closing date no later than September 30, 2010. Mortgage application to be received by June 30, 2010.

Documents

kanadskih Slovencev Leto 14 - številka 2 - marec / april 2010 · narod in za katere so bili pripravljeni žrtvovati svojo srečo nešteti posamezniki, ki so sledili ... in da se