Embed Size (px)
Citation preview
DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE
MARIBOR
MAGISTRSKA NALOGA
Marjana Glodež
Maribor, 2014
DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE
MARIBOR
STROKOVNO USPOSABLJANJE
POŠTNIH DELAVCEV Z
IZOBRAŽEVANJEM NA DALJAVO
(magistrsko delo)
Program Menedžment vseživljenskega izobraževanja
Marjana Glodež
Maribor, 2014
Mentor: izr. prof. dr. Martin Kramar
Lektorica: Alja Bajc, prof. slov. jez. in knjiž.
Prevod v tuji jezik: Marko Šori, univ. dipl. inž. str.
Izjava o avtorstvu
Spodaj podpisana Marjana Glodež izjavljam, da sem avtorica magistrske naloge z naslovom
Strokovno usposabljanje poštnih delavcev z izobraževanjem na daljavo in, da sem za
potrebe arhiviranja oddala elektronsko verzijo zaključnega dela v Knjižnico DOBA Fakultete.
Magistrsko nalogo sem izdelala sama ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena
Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. L. RS, št. 16/2007) dovoljujem, da je zgoraj
navedeno zaključno delo javno dostopno.
Podpisana izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija
(ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov magistrske naloge) na spletnih
straneh in v publikacijah DOBA Fakultete.
Maribor, 24 oktober 2014 Marjana Glodež, dipl. ekon.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Martinu
Kramarju za pomoč in koristne napotke pri izdelavi
magistrske naloge.
Zahvaljujem se tudi mentorici v podjetju Sabini Volf za
strokovno pomoč ter vodstvenim delavcem PE Maribor za
pomoč pri izvedbi kvalitativnega dela raziskave.
Zahvalo izrekam tudi prijateljici Martini, prav tako
študentki na študijskem programu Menedžment
vseživljenjskega izobraževanja, s katero sva ves čas
študija sodelovali, se spodbujali in si medsebojno
pomagali.
Posebna zahvala gre moji družini, možu Srečkotu ter
sinovoma Tinetu in Juretu, ki so vsak po svojih močeh
pripomogli k dokončanju mojega študija.
Marjana
POVZETEK
Predložena magistrska naloga obravnava strokovno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih
na Pošti Slovenije. Posebej je proučevana možnost, kako bi omenjena izobraževanja in
usposabljanja, ki potekajo trenutno na tradicionalen način, v prihodnje izvajali z
izobraževanjem na daljavo ali e-izobraževanjem.
Magistrska naloga je razdeljena na dva dela - teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu
je naprej opisano ozadje strokovnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na Pošti
Slovenije, pri čemer so navedeni tudi nekateri primeri teh izobraževanj in usposabljanj. V
nadaljevanju teoretičnega dela so podane osnovne značilnosti izobraževanja na daljavo ter e-
izobraževanja ter njuna povezava s pojmom Učeča se organizacija. Empirični del raziskave
temelji na kvalitativnem in kvantitativnem raziskovanju z namenom odgovoriti na glavno
raziskovalno vprašanje, če na Pošti Slovenije obstajajo določene možnosti za izvedbo
strokovnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih z izobraževanjem na daljavo.
Kvalitativno raziskovanje je bilo izvedeno z intervjujem z vodilnimi delavci v podjetju, pri
kvantitativnem raziskovanju pa je bilo uporabljeno anketiranje, kjer so zaposleni na naključno
izbranih poštah odgovarjali na vprašanja s področja strokovnega izobraževanja in
usposabljanje ter iz področja poznavanja IKT tehnologij.
Analiza rezultatov tako kvalitativnega kot tudi kvantitativnega raziskovanja je pokazala, da
Pošta Slovenije premore določen kadrovski potencial za uvedbo izobraževanja na daljavo ali
e-izobraževanja, ki pa se bo moral dodatno izobraziti za ta korak. Ugotovljeno je bilo, da
zaposleni v splošnem precej dobro poznajo IKT tehnologije, vseeno pa je treba opozoriti na
tiste zaposlene, ki teh tehnologij ne poznajo in so na splošno povsem nenaklonjeni
izobraževanju na daljavo in e-izobraževanju. V glavnem gre tukaj za starejše zaposlene (nad
40 let starosti) z nižjo izobrazbo, ki delajo kot pismonoše.
Ključne besede:
Pošta Slovenije, strokovno izobraževanje in usposabljanje, izobraževanje na daljavo, e-
izobraževanje, učeča se organizacija.
ABSTRACT
The presented master thesis deals with the professional education and qualification of
employees at the Post of Slovenia. The special attention is given on how to transfer these
education and qualification from convencional learning to distance learning or e-learning.
Master thesis is divided into two parts - theoretical and empirical. In the theoretical part, the
background of the professional education and qualification of employees at the Post of
Slovenia is described, where some typical examples of such education and qualification are
also analysed. In the continuation of theoretical part the basic characteristics of distance
learning and e-learning and their connection with the term “Knowledge based organization”
are presented. Empirical part of research is based on the qualitative and quantitative
investigation with the goal to answer the main research question, which is related to the
possibility to perform the professional education and qualification at the Post of Slovenia
using distance learning. The qualitative research has been done on the basis of interview with
some managers inside of treated organisation, while by quantitative research the questionnaire
has been used, in which the employees have been answering to questions regarding
professional education, qualification and knowledge of IKT-technologies.
The analysis of results based on the qualitative and quantitative investigation has shown that
the Post of Slovenia has corresponding experts to perform distance learning or e-learning.
However, these experts will need additional knowledge to reach this goal. It was found that
employees at the Post of Slovenia know IKT-technologies relatively well. Nevertheless, it is
necessary to point out the employees, who are not familiar with these technologies and are in
general very unfavourable to distance learning and e-learning. To this group belong especially
older employees (more than 40 years old) with lower education who are working as postman.
Keywords:
Post of Slovenia, professional education and qualification, distance learning, e-learning,
knowledge based organization.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD 11
1.1 Opredelitev magistrske naloge 11
1.2 Namen in cilji magistrske naloge 11
1.3 Pregled vsebine magistrske naloge 12
2 STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
POŠTNIH DELAVCEV 13
2.1 Dopolnilno strokovno usposabljanje pismonoš 14
2.2 Usposabljanje manipulativnih delavcev za opravljanje bančnih storitev 16
2.3 Usposabljanje poštnih delavcev za varnost in zdravje pri delu 16
2.3.1 Pogram teoretičnega usposabljanja 16
2.3.2 Pogram praktičnega usposabljanja 18
2.4 Usposabljanje poštnih delavcev za varstvo pred požarom 18
2.4.1 Usposabljanje novozaposlenih delavcev 19
2.4.2 Usposabljanje zaposlenih pri premestitvi na drugo delovno mesto 19
2.4.3 Dodatno usposabljanje zaposlenih 20
2.4.4 Občasno usposabljanje zaposlenih 20
2.4.5 Usposabljanje drugih delavcev 20
2.5 Obseg strokovnih usposabljanj poštnih delavcev 20
3 IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO IN E-IZOBRAŽEVANJE 22
3.1 Dejavniki IND 23
3.2 Prednosti in slabosti IND 24
3.3 E-izobraževanje 26
3.3.1 Kaj je e-izobraževanje? 26
3.3.2 Glavne prednosti e-izobraževanja 26
3.3.3 E-izobraževanje odraslih 27
3.4 Učeča se organizacija 28
4 IZVEDBA RAZISKAVE 31
4.1 Raziskovalna vprašanja 31
4.2 Metode zbiranja podatkov 32
4.3 Ciljna populacija in vzorčenje 33
4.4 Predpostavke in omejitve 33
5 ANALIZA REZULTATOV 34
5.1 Analiza rezultatov intervjuja 34
5.2 Analiza rezultatov anketiranja 43
5.2.1 Splošni rezultati anketiranja 44
5.2.2 Rezultati anketiranj po demografskih dejavnikih za velike pošte 52
6 DISKUSIJA 63
7 ZAKLJUČEK 67
8 LITERATURA IN VIRI 70
PRILOGE 73
KAZALO SLIK
Slika 3.1: Dejavniki IND 23
Slika 3.2: Model FUTURE-O učeče se organizacije (Dimovski et al, 2005) 30
Slika 5.1: Ali podpirate dodatna strokovna izobraževanja na Pošti Slovenije? 44
Slika 5.2: Koliko anketirancev ve, kaj pomeni izobraževanje na daljavo (IND)? 45
Slika 5.3: Ali ste se že udeležili kakšnega strokovnega izobraževanja na Pošti Slovenije? 46
Slika 5.4: Za kaj bi se odločili, če bi za strokovno izobraževanje imeli dve možnosti? 46
Slika 5.5: Ali se nameravate v prihodnje udeležiti kakšnega strokovnega izobraževanja? 46
Slika 5.6: Ali poznate IKT (Informacijsko Komunikacijske Tehnologije) 47
Slika 5.7: Ali imate doma dostop do Interneta? 48
Slika 5.8: Kako pogosto uporabljate internet? 48
Slika 5.9: Kako pogosto uporabljate elektronsko pošto? 49
Slika 5.10: Kako bi na splošno ocenili vaše računalniško znanje? 50
Slika 5.11: Ali obiskujete spletno stran Pošte Slovenije (ww.posta.si)? 50
Slika 5.12: Na kakšen način spremljate aktualne novice na Pošti Slovenije? 51
Slika 5.13: Izbira vrste strokovnega izobraževanja glede na spol zaposlenih? 52
Slika 5.14: Izbira vrste strokovnega izobraževanja glede na delovno področje zaposlenih? 53
Slika 5.15: Izbira vrste strokovnega izobraževanja glede na starost zaposlenih? 53
Slika 5.16: Izbira vrste strokovnega izobraževanja glede na izobrazbo zaposlenih? 54
Slika 5.17: Poznavanje IKT tehnologij glede na spol zaposlenih? 55
Slika 5.18: Poznavanje IKT tehnologij glede na delovno področje zaposlenih? 55
Slika 5.19: Poznavanje IKT tehnologij glede na starost zaposlenih? 56
Slika 5.20: Poznavanje IKT tehnologij glede na izpbrazbo zaposlenih? 56
Slika 5.21: Pogostost uporabe interneta glede na spol zaposlenih? 57
Slika 5.22: Pogostost uporabe interneta glede na delovno področje zaposlenih? 57
Slika 5.23: Pogostost uporabe interneta glede na starost zaposlenih? 58
Slika 5.24: Pogostost uporabe interneta glede na izpbrazbo zaposlenih? 58
Slika 5.25: Pogostost uporabe elektronske pošte glede na spol zaposlenih? 59
Slika 5.26: Pogostost uporabe elektronske pošte glede na delovno področje zaposlenih? 59
Slika 5.27: Pogostost uporabe elektronske pošte glede na starost zaposlenih? 60
Slika 5.28: Pogostost uporabe elektronske pošte glede na izobrazbo zaposlenih? 60
Slika 5.29: Ocenjeno računalniško znanje glede na spol zaposlenih? 61
Slika 5.30: Ocenjeno računalniško znanje glede na delovno področje zaposlenih? 61
Slika 5.31: Ocenjeno računalniško znanje glede na starost zaposlenih? 61
Slika 5.32: Ocenjeno računalniško znanje glede na izobrazbo zaposlenih? 61
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 3.1: Prednosti in slabosti IND 25
Preglednica 3.2: Razvrstitev različnih oblik izobraževanja glede na vključenost IKT 26
Preglednica 5.1: Vprašalnik o učeči se organizaciji 39
Preglednica 5.2: Odzivnost na anketiranje na velikih poštah 43
Preglednica 5.3: Odzivnost na anketiranje na malih poštah 44
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Delovna raziskovalna vprašanja 74
Priloga 2: Teme in vprašanja za delno strukturirani intervju 75
Priloga 3: Anketni vprašalnik 76
Priloga 4: Rezultati anketiranj 80
11
1 UVOD
1.1 Opredelitev magistrske naloge
Pošta Slovenije – Poslovna enota Maribor organizira vsako leto strokovno izobraževanje in
usposabljanje za svoje zaposlene, kjer strokovnjaki s posameznih področij seznanijo
zaposlene o vseh novostih oziroma spremembah pri poslovanju pošte (Videčnik 2008, str. 8).
Strokovno izobraževanje in usposabljanje je organizirano ločeno za posamezne skupine
zaposlenih, in sicer (Pošta Slovenije, 2011 in 2013):
- trikrat letno za upravnike pošt,
- enkrat letno za delavce v manipulaciji,
- enkrat letno za pismonoše, itd.
Strokovno izobraževanje in usposabljanje predstavlja za Pošto Slovenije določen strošek, saj
mora pošta najeti ustrezen prostor, vsem udeležencem pa poravnati potne stroške in dodatno
plačilo ur za udeležbo na izobraževanju in usposabljanju. Po drugi strani so pogosto
nezadovoljni tudi udeleženci, ki se morajo zraven rednih službenih ter privatnih obveznosti
udeleževati še omenjenih strokovnih izobraževanj in usposabljanj. Na tej osnovi bi veljalo
razmisliti o možnosti, da bi lahko Pošta Slovenije omenjeno strokovno izobraževanje in
usposabljanje izvajala z izobraževanjem na daljavo oziroma bi le-tega nadgradila v smislu e-
izobraževanja. Seveda zahteva takšen korak ustrezno analizo oziroma raziskavo, kar je tudi
predmet predložene magistrske naloge.
1.2 Namen in cilji magistrske naloge
Osnovni namen magistrske naloge je preučiti strokovno izobraževanje in usposabljanje na
Pošti Slovenije, kjer sem zaposlena. Glede na to, da poteka strokovno izobraževanje in
usposabljanje trenutno na tradicionalen način, bodo v magistrski nalogi proučevane možnosti
izvedbe strokovnega izobraževanja in usposabljanja v obliki izobraževanja na daljavo
oziroma e-izobraževanja. Na tej osnovi so glavni cilji magistrske naloge naslednji:
- na kratko opisati in analizirati strokovno izobraževanje in usposabljanje na Pošti
Slovenije;
- proučiti študij na daljavo, njegove prednosti in slabosti ter analizirati možnost uporabe
takega študija pri strokovnem izobraževanju in usposabljanju poštnih delavcev;
- proučiti e-študij kot izpeljanko študija na daljavo ter analizirati možnost uvedbe tega
študija pri strokovnem izobraževanju in usposabljanju poštnih delavcev;
- definirati raziskovalni načrt vključno z raziskovalnimi vprašanji ter predpostavkami in
omejitvami v zvezi z morebitnim strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem
poštnih delavcev na daljavo;
- izvesti intervju z vodilnimi v podjetju ter anketiranje po posameznih poštah v zvezi s
strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem poštnih delavcev;
- podati utemeljeno oceno s strani vodstva podjetja ter poštnih delavcev v zvezi z zgoraj
navedeno problematiko;
- podati končne ugotovitve v zvezi z obravnavano problematiko ter predloge v povezavi
z izobraževanjem na daljavo ter e-izobraževanjem.
12
1.3 Pregled vsebine magistrske naloge
Po uvodu so v drugem poglavju najprej navedeni nekateri splošni podatki o Pošti Slovenije,
vključno z njenim poslanstvom in vizijo. Glede na to, da Pošta Slovenije stremi k čim bolj
kakovostnemu izvajanju svojih storitev, kar pa je moč doseči le z ustrezno usposobljenostjo
vseh zaposlenih, so v nadaljevanju opisane nekatere smernice pri strokovnem izobraževanju
in usposabljanju zaposlenih, za katera skrbi Služba za razvoj zaposlenih v podjetju.
Podrobneje so opisana štiri taka usposabljanja, in sicer: dopolnilno strokovno usposabljanje
pismonoš, usposabljanje manipulativnih delavcev za opravljanje bančnih storitev,
usposabljanje poštnih delavcev za varnost in zdravje pri delu in usposabljanje poštnih
delavcev za varstvo pred požarom.
V tretjem poglavju so podane teoretične osnove izobraževanja na daljavo (IND) in e-
izobraževanja. Razloženi so dejavniki IND ter podane prednosti in slabosti tega
izobraževanja. Pri e-izobraževanju je poseben poudarek namenjen izobraževanju odraslih, saj
prav slednje sovpada s strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem poštnih delavcev.
Glede na to, da je e-izobraževanje pogosto povezano s pojmom »Učeča se organizacija«, v
kateri zaposleni nenehno pridobivajo nova znanja, so v nadaljevanju podane teoretične osnove
tega pojma. Podrobneje je opisan model učeče se organizacije FUTURE-O, ki je kasneje
uporabljen pri analizi udejanjanja posameznih elementov tega modela na Pošti Slovenije.
Četrto poglavje podaja pregled čez izvedbo raziskave. Glede na obravnavano tematiko je
zastavljeno glavno raziskovalno vprašanje in na podlagi le-tega še specifična raziskovalna
vprašanja. Potrebni podatki za raziskavo so pridobljeni kvalitativno z delno strukturiranim
intervjujem in kvantitativno z anketnim vprašalnikom. Navedene so tudi ciljna populacija in
postopek vzorčenja ter predpostavke in omejitve v okviru magistrskega dela.
Peto poglavje je osrednji del magistrskega dela in predstavlja analizo rezultatov, pri čemer so
ločeno predstavljeni in analizirani rezultati intervjuja ter rezultati anketiranja. Analiza
intervjuja, ki je bil opravljen s petimi vodstvenimi delavci na PE Maribor, se nanaša na štiri
teme, vezane na področje magistrske naloge, in sicer: Strokovna izobraževanja in
usposabljanja poštnih delavcev, informacijsko komunikacijske tehnologije, izobraževanje na
daljavo in učeča se organizacija. Pri zadnji temi je podrobno analiziran model učeče se
organizacije FUTURE-O s posebnim poudarkom njegove implementacije na Pošti Slovenije.
Rezultati anketiranja pa se nanašajo na vse zaposlene na poštah v PE Maribor (115 pošt), ki
so predhodno s stratificiranim naključnim vzorčenjem razdeljene na 2 stratuma, in sicer: pošte
I., II. in IIIa. razreda (velike pošte) ter pošte IIIb., IV., V. in VI. razreda (male pošte). Znotraj
vsakega stratuma je anketiranje izvedeno za 10 pošt, dobljenih s sistematičnim slučajnim
vzorčenjem. Anketni vprašalnik zajema vprašanja demografskega tipa (spol, starost, končana
izobrazba, delovna doba na Pošti Slovenije, delovno mesto) ter vprašanja, ki se nanašajo na
strokovna izobraževanja in usposabljanja na Pošti Slovenije, IKT-tehnologije ter
izobraževanje na daljavo.
Zadnji del magistrske naloge predstavljata šesto poglavje, kjer je podana diskusija rezultatov s
posebnim poudarkom na najpomembnejših ugotovitvah, dobljenih v raziskavi, ter sedmo
poglavje, v katerem so podani zaključki (doseženi cilji ter predlogi za nadaljnje delo).
13
2 STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE POŠTNIH
DELAVCEV
Pošta Slovenije d.o.o. je bila ustanovljena ob razdružitvi nekdanjega skupnega PTT podjetja
Slovenije (Pošte in Telekoma) januarja 1995. Od julija 2002 deluje kot gospodarska družba v
100-odstotni lasti Republike Slovenije (Pošta Slovenije, 2014). Ključno področje delovanja
družbe in njena primarna dejavnost je izvajanje univerzalne poštne storitve, ob tem pa imajo v
družbi veliko vlogo tudi druge poštne in kurirske storitve, storitve informatike, denarne
storitve in prodaja blaga. Razen teh Pošta Slovenije opravlja še vrsto drugih dejavnosti.
V skladu s Splošnim aktom o kakovosti izvajanja univerzalne storitve (UL RS, št. 47/2010)
uporablja Pošta Slovenije pri svojem poslovanju aktualne evropske standarde (SIST EN
13850, SIST EN 14012, SIST–TP CEN/TR 15472, itd.), ki se nanašajo na poštne storitve,
kakovost teh storitev, sledenje storitvam itd. Tako kot vsa podjetja, ima tudi Pošta Slovenije
svojo poslanstvo in vizijo, in sicer (Pošta Slovenije, 2014; Glodež, 2014):
Poslanstvo
Zagotavljati razvoj ter kakovostno, konkurenčno in zanesljivo izvajanje:
poštnih storitev,
logističnih storitev,
varnih elektronskih poštnih storitev,
storitev uporabe globalnega poštnega informacijskega in komunikacijskega omrežja in
prodaje trgovskega blaga prebivalstvu in pravnim subjektom doma in v tujini.
Prispevati k:
nacionalnemu razvoju tudi na demografsko ogroženih območjih,
zadovoljstvu državljanov kot uporabnikov storitev,
večanju konkurenčnosti in poslovne učinkovitosti podjetij in drugih poslovnih
subjektov.
Vizija
Vzporedno s poslanstvom so vodilni na Pošti Slovenije zasnovali tudi z vizijo podjetja, ki
sloni na naslednjih smernicah:
biti najpomembnejši in največji izvajalec poštnih in z njimi povezanih logističnih
storitev v Sloveniji tudi po liberalizaciji poštnega trga v EU;
razvijati pripadnost in lojalnost zaposlenih, vlagati v njihovo znanje ter zagotavljati
njihovo socialno varnost;
zagotavljati dolgoročno plačilno sposobnost in optimalno donosnost vloženega
kapitala.
Kot je razvidno iz zgoraj zapisanega, stremi Pošta Slovenije k čim bolj kakovostnemu
izvajanju svojih storitev, kar pa je moč doseči le z ustrezno usposobljenostjo vseh zaposlenih.
Zato Pošta Slovenije skrbi za redna strokovna izobraževanja in usposabljanja svojih
zaposlenih na vseh področjih, ki bistveno vplivajo na obseg in kakovost storitev in posledično
na poslovanje družbe. Le na ta način bo lahko Pošta Slovenije sledila zastavljeni viziji.
14
Pošta Slovenije izvaja za svoje zaposlene različna strokovna izobraževanja in usposabljanja,
ki jih lahko v splošnem razdelimo na (Pošta Slovenije, 2013 in 2013a):
1) Strokovna izobraževanja (delavnice, tečaji, seminarji, kongresi in simpoziji, itd.), v
okviru katerih udeleženci poglobijo znanja, vezana na opravljanje določenih del in nalog.
Med strokovna izobraževanja sodi tudi udeležba zaposlenih na ustreznem
izpopolnjevanju za pridobitev javno veljavnih certifikatov (nova tehnološka navodila in
pravilniki, računalniški seminarji, tečaji tujega jezika, itd.).
2) Strokovna usposabljanja (usposabljanje za trženje storitev, usposabljanje za trženje
investicijskih skladov, usposabljanje mentorjev poštnih storitev, itd.), v okviru katerih se
udeleženci vključijo v različne interne programe usposabljanja za potrebe delovnega
mesta, na katerega je delavec razporejen na podlagi sistematizacije delovnih mest.
Strokovna usposabljanja so praviloma organizirana ločeno za posamezne skupine
zaposlenih, in sicer: za upravnike pošt, za delavce v manipulaciji in za pismonoše.
Za načrtovanje in izvedbo strokovnega izobraževanja in usposabljanja skrbi Služba za razvoj
zaposlenih v podjetju (Pošti Slovenije), ki opravlja predvsem naslednje naloge:
- pripravlja načrt strokovnega izobraževanja in usposabljanja;
- skrbi za organizacijo in izvedbo zgoraj navedenih aktivnosti;
- spremlja, evalvira in analizira izvedbo in rezultate zgoraj navedenih programov;
- oblikuje in usposablja tim internih predavateljev za izvedbo programov.
V okviru predložene magistrske naloge so nekoliko podrobneje predstavljena naslednja
strokovna usposabljanja poštnih delavcev:
- dopolnilno strokovno usposabljanje pismonoš,
- usposabljanje manipulativnih delavcev za opravljanje bančnih storitev,
- usposabljanje poštnih delavcev za varnost in zdravje pri delu,
- usposabljanje poštnih delavcev za varstvo pred požarom.
Seveda izvaja Pošta Slovenije še številna druga usposabljanja, ki pa jih v predloženi
magistrski nalogi posebej ne navajam. Njihove vsebine in način izvedbe najdemo v internih
gradivih Pošte Slovenije.
2.1 Dopolnilno strokovno usposabljanje pismonoš
Dopolnilno strokovno usposabljanje pismonoš je za vsakega pismonoša, zaposlenega na Pošti
Slovenije, obvezno na vsaka tri leta (Pošta Slovenije, 2013). Z omenjenim dopolnilnim
usposabljanjem pridobijo pismonoši dodatna znanja s področij komuniciranja, trženja,
varnosti pri delu in drugih specifičnih področij, kar vpliva na njihove boljše delovne rezultate
in posledično na boljše poslovanje pošte kot celote.
Izvajalci usposabljanja so predavatelji, ki so z odločbo imenovani za izvajanje programa
internega poklicnega usposabljanja pismonoš v poslovnih enotah Pošte Slovenije. Glavni cilj
takšnega usposabljanja je izpopolniti pismonoše za trženje storitev in dvig nivoja znanja za
kakovostno opravljanje poštnih in denarnih storitev. Izpopolnjevanje traja 15 ur in zajema
naslednje vsebine:
15
I Splošni del
Organiziranost pošte - 1 ura
Varovanje v poštnem prometu - 1 ura
II Strokovni del
Trženje storitev - 2 uri,
Poštno in denarno poslovanje - 10 ur
III Preverjanje znanja
Preskus znanja - 1 ura
V okviru splošnega dela se udeleženci izpopolnjevanja (pismonoši) podrobneje seznanijo z
organizacijsko strukturo pošte, pogodbo o zaposlitvi, disciplinsko in odškodninsko
odgovornostjo ter strateškim razvojnim programom pošte. Prav tako v splošnem delu
obnovijo temeljna načela varovanja v poštnem prometu, kar je še posebej pomembno v
zadnjem času, ko prihaja pri poslovanju do številnih zlorab (ropi, odtujitve denarja, itd.).
Strokovni del seminarja je razdeljen na dva dela (trženje in poštno denarno poslovanje). V
prvem delu udeleženci spoznajo temeljna načela komuniciranja in osebne prodaje. To sta za
pismonoše namreč ključna elementa za kakovostno opravljanje njihovih storitev. V
današnjem času namreč ni naloga pismonoša, da preprosto dostavi pošto, temveč, da strankam
ponudi tudi druge storitve, ki jih ponuja Pošta Slovenije. Da pa bo pismonoša pri tem dovolj
uspešen, mora imeti zgoraj navedena znanja in spretnosti, ki jih v določeni meri osvoji v
okviru obravnavanega dopolnilnega izpopolnjevanja. V drugem delu strokovnega dela
izpopolnjevanja pa se pismonoši seznanijo z vrstami poštnih storitev, s posebnim poudarkom
na novih storitvah, naslavljanjem poštnih pošiljk, pravili žigosanja, tehnološkimi navodili za
srejem pošiljk na dostavi, izplačili nakaznic in drugimi storitvami, povezanimi s poštno
denarnim poslovanjem na Pošti Slovenije.
Na koncu usposabljanja se izvede tudi preverjanje znanja pred izpitno komisijo. Sestavo
izpitne komisije, datum in kraj preverjanja znanja določi predsednik izpitne komisije.
Vprašalnik za preverjanje znanja zajema 20 vprašanj z zgoraj navedenih strokovnih področij,
pri čemer je vsak pravilen odgovor ovrednoten z eno točko. Udeleženec izpopolnjevanja
uspešno opravi preverjanje znanja, če doseže najmanj 11 točk. Po uspešno opravljenem
preskusu znanja služba za izobraževanje in razvoj zaposlenih izda udeležencu seminarja
ustrezno potrdilo. Pismonoša, ki preverjanja znanja ni uspešno opravil, ima možnost
ponovnega opravljanja, vendar ne pred iztekom enega meseca. Pismonoša, ki tudi drugič ni
uspešno opravil preverjanja, lahko le-tega opravlja še tretjič, vendar v tem primeru ustno pred
izpitno komisijo.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da so vsebine obravnavanega usposabljanja za pismonoše
takšne, da bi jih bilo mogoče podajati v obliki izobraževanja na daljavo. Predvsem v prvih
dveh sklopih gre za podajanje določenih splošnih znanj in znanj s področij trženja ter
denarnega poslovanja, ki bi jih lahko udeleženci predelali doma preko računalnika, seveda ob
pogoju, da bi bilo gradivo tako v strokovnem kot tudi didaktičnem smislu ustrezno
pripravljeno. Tudi za tretji sklop, ki zajema preverjanje znanja, bi se lahko v okviru
izobraževanja na daljavo pripravili ustrezni preskusni testi, na osnovi katerih bi udeleženci
preverili svoje znanje in se prijavili za končni izpit takrat, ko bi bilo to znanje na
zadovoljivem nivoju.
16
2.2 Usposabljanje manipulativnih delavcev za opravljanje bančnih storitev
To usposabljanje je namenjeno predvsem manipulativnim delavcem Pošte Slovenije, njegov
osnovni cilj pa je dopolnilno usposobiti poštne delavce za opravljanje storitev za Poštno
banko Slovenije, ki je sestavni del bančne skupine Nove KMB d.d. Usposabljanje zajema štiri
vsebinske sklope, in sicer (Pošta Slovenije, 2013a):
- Sklop 1: Osebni računi, krediti, varčevanja.
- Sklop 2: Plačilni promet in osnove poslovanja za pravne osebe.
- Sklop 3: Odličnost in komunikacija.
- Sklop 4: Prodaja in negovanje odnosov s strankami.
Pošta Slovenije načrtuje izvedbo teh usposabljanj na različnih lokacijah (Maribor, Ljubljana),
v odvisnosti od poslovne enote, od koder prihaja udeleženec usposabljanja. Načrtuje se, da
bodo usposabljanja potekala po vnaprej predpisanem terminskem planu, tako da bo v
posameznem terminu obravnavan en izmed štirih zgoraj navedenih vsebinskih sklopov.
Pričakuje se izvedba 24-ih delavnic, kar dejansko pomeni, da bo vsak modul izveden 6-krat.
Ob tem je predpostavljeno, da bo v vsako posamezno skupino vključenih največ 18
udeležencev.
Podobno kot pri strokovnem usposabljanju pismonoš, velja tudi v primeru tega usposabljanja
razmišljati o njegovi izvedbi v smislu izobraževanja na daljavo. Za vse štiri vsebinske sklope
se zdi, da bi jih bilo mogoče pripraviti v ustrezni elektronski obliki, tako v strokovnem kot
tudi didaktičnem smislu. Glede na to, da se zaradi omejenega števila udeležencev v
posameznem vsebinskem sklopu načrtuje večkratna izvedba usposabljanj z istimi vsebinami,
bi bila uvedba izobraževanja na daljavo še toliko bolj smiselna. Mogoče bi bilo vključiti tudi
razne animacije določenih praktičnih aplikacij, s katerimi bi simulirali postopke, ki jih morajo
poštni uslužbenci izvrševati pri svojem delu s strankami. Tudi v tem primeru bi bilo smiselno
uvesti preskusne teste za samopreverjanje, s katerimi bi udeleženci usposabljanj sproti
preverjali svoje znanje oziroma usposobljenost za izvedbo določenih aplikacij.
2.3 Usposabljanje poštnih delavcev za varnost in zdravje pri delu
V Uradnem glasilu Pošte Slovenije (Pošta Slovenije, 2008) je zapisano, da je treba vsakega
novo zaposlenega delavca ne glede na smer in stopnjo izobrazbe pred začetkom samostojnega
opravljanja dela usposobiti za varno delo. V ta namen je Pošta Slovenije uvedla Program
usposabljanja poštnih delavcev za varno delo in zdravje pri delu, ki sestoji iz teoretičnega in
praktičnega programa usposabljanja.
2.3.1 Program teoretičnega usposabljanja
Program teoretičnega usposabljanja se opravi takoj po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
Običajno se izvede v učilnici, kjer so na razpolago vsi potrebni učni in didaktični pripomočki
za izvedbo predavanj. Izvajalec usposabljanja je strokovni delavec za varnost pri delu, lahko
pa tudi drugi izvajalci, ki so strokovnjaki za posamezna področja varnosti pri delu. Program
sestoji iz treh sklopov, in sicer:
- splošni del,
- posebni del,
- konkretni del.
17
Splošni del programa zajema predvsem naslednja področja:
- normativna ureditev varnosti in zdravja pri delu glede na mednarodne in nacionalne
standarde in normative in glede na akte družbe,
- organizacija varstva pri delu v družbi,
- politika in struktura odgovornosti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v
podjetju,
- pravice in obveznosti iz varstva pri delu in načini uveljavljanja teh pravic,
- načini sodelovanja delavcev pri zagotavljanju varstva in zdravja pri delu,
- pravne posledice zaradi morebitnih kršitev predpisanih varnostnih ukrepov.
Splošni del programa je enak za vse delavce ne glede na njihovo vrsto in stopnjo izobrazbe ter
delovno mesto, ki ga zasedajo. Ta del programa traja najmanj 45 minut. Za delavce, ki se ne
zaposlujejo prvič, se lahko vsebina in čas usposabljanja ustrezno skrajšata.
Posebni del programa delavce pouči predvsem o:
- skupnih nevarnostih in škodljivostih, ki so ali se lahko pojavijo v širšem delovnem
okolju in lahko izvirajo neposredno iz objekta, delovnih in pomožnih prostorov,
delovnega okolja, internega transporta, itd;
- splošnih oziroma skupnih varstvenih ukrepih ter navodilih, ki so jih zaposleni pri
svojem delu dolžni upoštevati in izvajati, ter okoliščinah, ki takšne ukrepe narekujejo
oziroma omogočajo njihovo izvajanje.
Usposabljanje po tem programu traja okvirno 45 minut, odvisno od števila skupnih nevarnosti
in škodljivosti ter skupnih varstvenih ukrepov in navodil, o katerih je treba poučiti
udeležence. Za delavce, ki se ne zaposlujejo prvič, se lahko vsebina in čas usposabljanja
ustrezno skrajšata glede na njihovo že pridobljeno znanje in delovne izkušnje.
Konkretni del programa delavce pouči predvsem o:
- splošnih podatkih delovnega mesta oziroma skupine delovnih mest:
strukturi in številu zaposlenih,
pogojih zaposlitve,
delovni opremi,
predmetih dela,
dejavnikih delovnega okolja,
delovnih opravilih,
nalogah, obveznostih in odgovornostih za zagotavljanje varnosti zdravja pri delu,
predpisani osebni varovalni opremi,
zdravstveni oceni delovnega mesta, itd;
- identificiranih nevarnostih pri opravljanju posameznih delovnih opravil;
- oceni tveganja pri opravljanju posameznih delovnih opravil;
- ukrepih, ki jih je treba izvajati na podlagi ocene tveganja.
Usposabljanje po tem programu traja najmanj 90 minut oziroma vč kot polovico časa,
potrebnega za usposabljanje po celotnem delu programa teoretičnega usposabljanja. Za
delavce, ki se ne zaposlujejo prvič, se lahko vsebina in čas usposabljanja ustrezno skrajšata.
18
2.3.2 Program praktičnega usposabljanja
Pri praktičnem delu programa usposabljanja se delavca pouči predvsem o:
- režimu in organizaciji dela v določeni organizacijski enoti;
- tehnološkem oziroma delovnem procesu;
- vsebini in načinu opravljanja posameznih delovnih opravil;
- pravilni in varni uporabi delovne opreme;
- načinu uporabe in o delu s predmeti dela;
- navodilih za varno delo, predvsem pa o nevarnostih in škodljivostih, ki izhajajo iz
posamezne delovne opreme, predmetov dela in delovnega okolja, ter o vrsti in načinu
izvajanja potrebnih ukrepov za varno in zdravo delo;
- načinu ravnanja in poteh komuniciranja ob motnjah ali izrednih dogodkih (javljanje
ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti, prijava nesreč pri delu, itd.);
- sprotni skrbi za urejenost delovnega mesta, delovne opreme in predmetov dela;
- načinu dodeljevanja, uporabe in zamenjave osebne varnostne opreme;
- mestu hranjenja tehnoloških navodil za delo, varnostnih listov, navodil za uporabo
delovne opreme, itd.;
- zagotavljanju prve pomoči in kraju namestitve opreme ter nudenje prve pomoči;
- ukrepih in ureditvi delovnega mesta pred zaključkom dela.
Izvajalec praktičnega usposabljanja je delavčev neposredni vodja dela ob sodelovanju
strokovnega sodelavca za varnost pri delu, lahko pa tudi drugi izvajalci, ki so strokovnjaki za
posamezna področja. Po opravljenem praktičnem prikazu delavec posamezna delovna
opravila opravi sam, pri čemer ga izvajalec sproti opozarja na morebitne napake in seznanja s
pravilnim in varnim načinom dela. Trajanje praktičnega usposabljanja je odvisno od števila in
značilnosti posameznih delovnih opravil in drugih dejavnikov, za katere je treba delavce
usposobiti. Običajno traja tako dolgo, dokler neposredni vodja ne oceni, da delavec razume in
tudi zmore samostojno opraviti določeno delo pravilno in varno.
Iz zgoraj navedenega lahko sklepamo, da bi se dal zlasti teoretični del usposabljanja poštnih
delavcev za varnost in zdravje pri delu izvesti kot izobraževanje na daljavo, prav tako bi bili
smiselni poskusni testi za samopreverjanje znanja. Končni preizkus usposobljenosti predvsem
praktičnega znanja pa bi bilo treba v tem primeru izvesti v delovnem okolju.
2.4 Usposabljanje poštnih delavcev za varstvo pred požarom
V Uradnem glasilu Pošte Slovenije (Pošta Slovenije, 2013) je zapisano, da se s tem
programom ureja usposabljanje za varstvo pred požarom podjetju Pošta Slovenije d.o.o.
Osnovni namen usposabljanja je usposobiti delavce za varstvo pred požarom ter zagotoviti
varovanje ljudi, premoženja in okolja pred požarom. Udeleženci usposabljanja so:
- zaposleni v družbi in
- drugi delavci, ki opravljajo delo za družbo na kakršnikoli pravni podlagi, ki ni
pogodba o zaposlitvi (dijaki, študenti, pogodbeni in najeti delavci).
Podlage za pripravo programa usposabljanja so:
- zakonski predpisi s področja varstva pred požarom,
- zasnove in študije požarne varnosti,
19
- požarni redi in načrti,
- načrti evakuacij,
- ocene požarne varnosti,
- navodila za uporabo predmetov dela in opreme,
- tehnološka navodila, itd.
V odvisnosti od statusa delavcev izvaja Pošta Slovenije različne vrste oziroma načine
usposabljanja poštnih delavcev za varstvo pred požarom, ki so podrobneje opisani v
nadaljevanju.
2.4.1 Usposabljanje novozaposlenih delavcev
V skladu s predpisi je treba vsakega novozaposlenega delavca ob nastopu dela teoretično in
praktično usposobiti za varstvo pred požarom po ustreznem programu usposabljanja, ki je
razdeljen na skupni in posebni del programa.
Skupni del programa traja najmanj 45 minut in je enak za vse zaposlene ne glede na njihovo
izobrazbo in delovno mesto ter stopnjo požarne ogroženosti objekta, v katerem bodo delali.
Ta del programa zajema predvsem naslednja področja:
- Normativi, strokovne in druge podlage (Zakon o varstvu pred požarom; Požarni red;
normativi standardi in tehnični predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom).
- Osnove gorenja in gašenja (osnovne značilnosti gorenja; pogoji in produkti gorenja;
gorenje trdih, tekočih in plinastih snovi; izvori vžiga in možnosti nastanka požara ali
eksplozije; vrste in tipi požarov; osnovne značilnosti gašenja):
- Nevarnosti za nastanek požara (preventivni ukrepi, naravni in drugi vzroki, gradbene
in tehnične pomanjkljivosti, samovžigi, druge nevarnosti).
- Oprema, naprave in sredstva za varstvo pred požarom in gašenje začetnih požarov
(aktivna požarna zaščita- javljalniki, varnostna razsvetljava, odvod dima in toplote,
detektorji plina, itd.; gasilniki; hidranti):
- Evakuacija iz objekta (zahteve za urejenost evakuacijskih poti; naloge ob in po
evakuaciji).
Posebni del programa traja najmanj 45 minut in je namenjen tistim delavcem, ki jih je treba
dodatno usposobiti s posebnimi vsebinami s področja varstva pred požarom. Ti delavci
zavzemajo predvsem naslednja delovna mesta: vzdrževalec, hišnik, serviser, skladiščnik,
voznik, referent za vozni park, vratar, receptor.
2.4.2 Usposabljanje zaposlenih pri premestitvi na drugo delovno mesto
Ob premestitvi delavca na drugo delovno mesto, kjer obstajajo drugačne delovne razmere
in/ali nevarnosti za nastanek požara, je treba zaposlene usposobiti za varstvo pred požarom po
enakem postopku kot novozaposlene delavce, le da se lahko usposabljanje skrajša za skupni
del programa in že predhodno pridobljena znanja. Neposredni vodja dela mora v takšnih
primerih zaposlenega seznaniti predvsem o požarnem redu in načinu ravnanja v primeru
požara ter o vrsti in namestitvi opreme in naprav za preprečevanje gašenja požara.
20
2.4.3 Dodatno usposabljanje zaposlenih
Ob vsaki spremembi in/ali uvajanju nove delovne opreme ali nove tehnologije, ki ima glede
na prvotno stanje drugačen vpliv na varstvo pred požarom, je treba zaposlene v zvezi s
spremembo dodatno usposobiti. Zahtevo za dodatno usposabljanje poda nosilec spremembe
ali vodja organizacijske enote, kjer je prišlo do omenjene spremembe oziroma novosti.
Usposabljanje opravita nosilec spremembe in pooblaščeni delavec za izvajanje ukrepov
varstva pred požarom. Usposabljanje traja najmanj 45 minut.
2.4.4 Občasno usposabljanje zaposlenih
Zaposlene, ki opravljajo delo v objektih, kjer obstaja srednja, povečana, velika ali zelo velika
požarna ogroženost, je treba v skladu z 62. členom Požarnega reda (Uradno glasilo Pošte
Slovenije, 2013a) stalno usposabljati in občasno preverjati njihovo usposobljenost.
Usposabljanje se opravi po skupnem in posebnem delu programa za novozaposlene delavce,
izvaja pa ga pooblaščeni delavec za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.
2.4.5 Usposabljanje drugih delavcev
Vsakega dijaka, študenta, ter pogodbenega ali najetega delavca je treba pred razporeditvijo na
delo poučiti in seznaniti s požarnim redom. Usposabljanje, ki traja najmanj 45 minut, zajema
predvsem seznanitev udeležencev o:
- organizaciji varstva pred požarom ter o njegovih pravicah in obveznostih na področju
varstva pred požarom;
- pogojih na delovnem mestu in o delovnih razmerah;
- vzrokih in nevarnostih za nastanek požara ali eksplozije ter o preventivnih ukrepih, ki
jih je dolžan pri delu upoštevati in izvajati;
- vrsti, namestitvi ter uporabi sredstev, opreme in naprav za preprečevanje in gašenje
požara;
- ravnanju v primeru požara in po požaru;
- evakuacijskih poteh, zasilnih izhodih ter zbirnem mestu.
Zraven zgoraj navedenih vsebin posameznih usposabljanj v zvezi z varstvom pred požarom so
v Uradnem glasilu Pošte Slovenije (Pošta Slovenije, 2013) še dodatno navedene nekatere
smernice, ki se nanašajo na:
- nosilce in izvajalce usposabljanj;
- kraj, čas in trajanje usposabljanj;
- načine ocenjevanja oziroma preverjanja usposobljenosti udeležencev;
- dokumentiranje usposabljanja in rezultatov preverjanj.
2.5 Obseg strokovnih usposabljanj poštnih delavcev
Glede na zgoraj zapisano, poteka na Pošti Slovenije vsako leto strokovno izobraževanje in
usposabljanje z več različnih področij. Preglednica 2.1 navaja obseg strokovnega
izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na Pošti Slovenije v letih 2011, 2012 in 2013. Iz
preglednice je razvidno, da je število teh izobraževanj in usposabljanj na letnem nivoju celo
21
nekoliko večje od števila zaposlenih, kar pomeni, da se gledano v povprečju vsak zaposleni
udeleži vsaj enega strokovnega izobraževanja oziroma usposabljanja na leto. Opazimo tudi,
da se je število vseh udeležb na strokovnem izobraževanju in usposabljanju iz leta v leto
nekoliko zmanjševalo, vendar je to predvsem posledica dejstva, da se je zmanjševalo tudi
skupno število zaposlenih. Verjetno pa gre iskati vzroke tudi v finančni krizi, ki je tako kot
druga podjetja prizadela tudi Pošto Slovenije, tako da so sredstva, namenjena strokovnemu
izobraževanju in usposabljanju omejena.
Preglednica 2.1: Kazalci procesov strokovnega izobraževanja in usposabljanja poštnih
delavcev v letih 2011, 2012 in 2013
2011 2012 2013
Število vseh zaposlenih na Pošti Slovenija d. o. o. 6534 6382 6095
Število zaposlenih udeležencev izobraževanja 8188 7436 7224
Letno število ur izobraževanja in usposabljanja 72522 76617 50240
Število ur izobraževanja in usposabljanja na zaposlenega 11,1 12,0 8,2
Vir: Letno poročilo Pošte Slovenije za leto 2013 (Pošta Slovenije, 2013b).
Kot je razvidno iz preglednice 2.1, poteka na Pošti Slovenije vsako leto veliko različnih
strokovnih izobraževanj in usposabljanj, ki pa za enkrat potekajo na tradicionalen način.
Čeprav so že opazni določeni zametki izobraževanja na daljavo oziroma e-izobraževanja, pa
do konkretne realizacije še ni prišlo. Ravno v tem času poteka na Pošti Slovenije v zvezi z e-
izobraževanjem pilotski projekt na temo »Kaj mora zaposleni vedeti o etiki in integriteti«
(Volf, 2014), kjer so kot ciljna skupina izbrani zaposleni na vodstvenih in vodilnih delovnih
mestih – 108 zaposlenih, med katere sodijo: svetovalci poslovodstva, pooblaščenca
poslovodstva, direktorji štabnih služb, direktorji področij, direktorji poslovnih enot, vodji
oddelkov v strokovnih službah in poslovnih enotah (PE). Čas izvedbe e-izobraževanja je
časovno omejen, po preteku časovnega limita pa bo sledilo testiranje, katerega namen je, da
se preveri pristop posameznika in osvojene teoretične vsebine. Za izvedbo omenjenega
pilotskega projekta ima Pošta Slovenije v poslovnem načrtu 2014 tudi planirana sredstva za
izvedbo projekta, ki so ocenjena na 20.000,00 EUR (gre za strošek razvoja in izdelave
interaktivne e-vsebine za področje »Etika in integriteta«). Pričakovati je, da bo od rezultatov
tega projekta in tudi od rezultatov raziskave v predloženi magistrski nalogi odvisno, v kateri
smeri in kako intenzivno bo v bodoče potekalo strokovno izobraževanje in usposabljanje
poštnih delavcev.
22
3 IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO IN E-IZOBRAŽEVANJE
V današnji družbi običajno ni več dovolj neka formalna izobrazba, temveč se mora
posameznik zaradi velikega števila vedno novih informacij izobraževati praktično vse
življenje (Krajnc 2007, str. 10). V novih družbenih in tehnoloških okoliščinah tradicionalni
izobraževalni koncepti in metode poučevanja ne zadoščajo več, k čemur prispevajo v največji
meri predvsem naslednji dejavniki (Bregar et al 2010, str. 8): spremenjena demografska
struktura in staranje prebivalstva v razvitih državah, zviševanje starostne meje upokojevanja,
procesi globalizacije ter nenehni tehnološki razvoj na praktično vseh področjih v
gospodarskih in družbenih dejavnostih. Obsega znanja se tako v sodobnih družbah pospešeno
povečuje in na drugi strani tudi hitro zastareva, kar pomeni, da je treba znanje nenehno
obnavljati oziroma izpopolnjevati. Govorimo torej o vseživljenjskem izobraževanju, kamor
sodijo tudi različna strokovna izpopolnjevanja na delovnem mestu (Leskovar 2012, str. 11).
Omenjeno izobraževanje pa lahko poteka na več načinov. Zraven tradicionalnega načina
izobraževanja se v zadnjem času predvsem zaradi nenehnega razvoja informacijsko
komunikacijskih tehnologij (IKT) vedno bolj uveljavljata izobraževanje na daljavo (IND) ter
e-izobraževanje, ki pravzaprav izhaja iz izobraževanja na daljavo.
Kot navaja Bregar et al (2010, str. 10) oziroma Keegan (1996, str. 50), ima IND naslednje
značilnosti:
- udeleženec je le redko v neposrednem stiku z učiteljem,
- pomembna je vloga izobraževalne organizacije pri pripravi učnih gradiv,
- komunikacija med učiteljem in udeležencem poteka praviloma z uporabo različnih
medijev,
- udeleženci se praviloma učijo sami (skupinska srečanja z učiteljem so le občasna).
Zgodovina IND sicer sega v 19. stoletje (Mekić 2006, str. 2), vendar je imela največji vpliv na
razvoj tega izobraževanja ustanovitev odprtih univerz v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Takšen način študija je bil še posebej primeren v državah z veliko površino, kjer bi se morali
slušatelji v primeru tradicionalnega izobraževanja voziti na predavanja zelo daleč, ali pa v
zelo gosto naseljenih mestih, kjer se ob velikem številu slušateljev srečujejo s prostorsko
stisko za izvedbo predavanj (Bratina 2008, str. 6). Za IND se praviloma odločajo udeleženci,
ki se iz različnih razlogov ne morejo udeležiti tradicionalnih oblik izobraževanja. To so
predvsem družinski razlogi, različne oblike prizadetosti, razpoložljivi čas, prevelika
oddaljenost od kraja izobraževanja, itd.
Razvoj IND lahko po Taylorju razdelimo na pet tipičnih generacijskih obdobij, in sicer
(Bratina 2008, str. 7):
1 obdobje: Značilnost tega obdobja je dvosmerna pisna komunikacija med učnim osebjem in
udeleženci izobraževanja, ki poteka preko klasičnih poštnih storitev in ima posledično
relativno velike časovne zamike.
2 obdobje: Značilnost tega obdobja so multimedijske komunikacije, ki potekajo preko avdio
kaset, video kaset in drugih razpoložljivih multimedijskih pripomočkov. Na ta način
postanejo učne vsebine precej bolj opisne in informacijsko bogate.
23
3 obdobje: To je obdobje, v katerem je pri podajanju učnih vsebin preko ustreznih medijev
(npr. videokonference) prisotna vedno višja stopnja interaktivnosti med učitelji in slušatelji.
Na nek način že lahko govorimo o krajevno in časovno neodvisnem spremljanju vsebin ter
aktivni dvosmerni komunikaciji.
4 obdobje: V tem obdobju smo priča t.i. fleksibilnemu učenju, ki temelji na sistemih
interaktivne multimedije ter računalniško podprtem komuniciranju preko Interneta. V tem
obdobju se bistveno poveča individualna interakcija, saj imajo udeleženci večjo samostojnost
in fleksibilnost pri učenju.
5 obdobje: To obdobje je logična posledica nenehnega razvoja IKT-tehnologij, ki omogočajo
stalno povezavo uporabnika s spletnimi vsebinami in neposredno komunikacijo med
uporabniki in učitelji. Zaradi vse višjih zahtev po organizaciji, nadzoru in vodenju učnih
vsebin se pojavijo t.i. spletna učna okolja in sistemi za njihovo oblikovanje, s katerimi lahko
učne vsebine sproti prilagajamo. Klasični mediji za prenos vsebin (CD, DVD, itd) izgubljajo
svoj pomen, kar pomeni, da učne vsebine niso več podvržene raznim omejitvam, ki jih
omenjeni mediji predstavljajo.
3.1 Dejavniki IND
Tako kot pri tradicionalnem izobraževanju, so tudi za IND značilni nekateri tipični dejavniki,
ki so medsebojno povezani in odločilno vplivajo na to, da je izobraževanje ustrezno
načrtovano oziroma organizirano. Šele ustrezna kombinacija oziroma povezanost teh
dejavnikov tvori celoto in zagotavlja potrebno funkcionalnost izobraževanja. Dejavnike IND
in njihovo medsebojno povezanost shematsko prikazuje slika 3.1 (Bratina 2008, str. 10).
Slika 3.1: Dejavniki IND
Udeleženci
IND
Administrator,
tehnično in
strokovno
osebje
Tutor
Oblikovalci
gradiv Učitelj
24
V procesu IND je osnovni dejavnik udeleženec, kateremu je tudi namenjen in prilagojen
celoten proces izobraževanja. Zaradi narave IND udeleženec ni neposredno povezan z
učiteljem, ampak je ta povezava vzpostavljena preko različnih medijev oziroma deloma preko
tutorjev ter administrativnega, tehničnega in drugega strokovnega osebja.
Odločilnega pomena za kakovostno izvedbo IND so ustrezno pripravljena gradiva, tako v
strokovnem, kot tudi oblikovnem in didaktičnem smislu. Pri nastajanju učnih gradiv
sodelujejo učitelj, tutor, oblikovalci in tehnično osebje. Tutor v tem procesu skrbi tako za
strokovno kot tudi za organizacijsko podporo. Pri strokovnem delu sodeluje in usklajuje
vsebine z učiteljem, ki je v končni fazi odgovoren, da je učno gradivo na dovolj visoki
kakovostni ravni ne samo po strokovni, temveč tudi po oblikovalski plati. Pri organizacijskem
delu pa sodeluje tutor z oblikovalci in tehničnim osebjem, s katerimi usklajuje celoten proces
načrtovanja in izdelave gradiv. Udeležencu je tutor na razpolago tudi pri morebitnih
problemih, ki se lahko pojavijo pri uporabi gradiv oziroma drugih tehničnih težavah tekom
študija.
Oblikovalci gradiv so strokovnjaki z določenimi specifičnimi znanji oblikovanja tekstovnega
in slikovnega gradiva. Praviloma morajo obvladovati določena programska orodja za
oblikovanje besedil oziroma izdelavo grafik, biti pa morajo sposobni implementirati nastala
učna gradiva v različna računalniška okolja.
Zelo pomemben dejavnik pri izvedbi IND je tudi administrativno, tehnično in drugo
strokovno osebje, ki zagotavlja potrebno administrativno in tehnično podporo v celotnem
časovnem obdobju od začetka do zaključka izobraževanja. V ta sklop delovnih nalog sodijo
predvsem urejanje administrativnih zadev s študijskim referatom (vpis, prijava na izpitne
roke, itd.), vzdrževanje strojne in programske opreme, zagotavljanje dostopnosti udeležencem
do omenjene opreme, itd. Čeprav je vloga tega segmenta v procesu IND pogosto premalo
cenjena, pa je prav njegovo brezhibno delovanje ključnega pomena za uspešno izvedbo IND.
3.2 Prednosti in slabosti IND
Z IND, njegovimi prednostmi in slabostmi, pogoji uporabe in drugimi značilnostmi so se v
preteklosti ukvarjali številni avtorji. Bratina (2008, str. 12) navaja, da zagotavlja IND večjo
samostojnost slušateljev in posledično tudi večjo ustvarjalnost, saj slušatelje navaja na
samostojno učenje. Slušateljem omogoča lažji dostop do učnih gradiv, študentom ob delu pa
lažje spremljanje predavanj, ki se jih zaradi službenih obveznosti drugače ne bi mogli
udeležiti. IND prinaša tudi ugodne ekonomske učinke (Pižmoh 2007). Stroški izobraževanja
so namreč zmanjšani za mobilne stroške ter stroške nakupa učnih gradiv, ki so praviloma v
elektronski obliki. Seveda je treba sem šteti tudi prihranek časa, ki bi ga udeleženci porabili
za udeležbo na klasičnih predavanjih. IND tudi izpolnjuje določene zahteve sodobnega časa,
saj je organizirano tako, da posreduje znanje v trenutku, ko ga udeleženci tudi dejansko
potrebujejo. Batagelj (1999) ugotavlja tudi pozitiven vpliv IND na kakovost učnih gradiv, ki
jih je mogoče vedno znova posodabljati oziroma dopolnjevati.
Med bistvene slabosti IND štejemo predvsem pomanjkanje neposrednega stika med učiteljem
in slušateljem, kar pa lahko omilimo z drugimi oblikami komuniciranja (e-pošta, internet,
videokonference, itd.). Batagelj (1999) izpostavlja kot slabost tudi manjši nadzor nad
25
udeleženci ter pomanjkanje socialne komponente, kar še posebej velja za mlajše udeležence.
Težavo lahko predstavlja tudi slaba usposobljenost slušateljev za IKT (Geršak, 2004) ali
nekvalitetni študij, če le-ta ni dovolj dobro organiziran s strani institucije in če so učitelji
premalo usposobljeni za proces IND. Nekateri avtorji celo poudarjajo (Mlakar 2007), da
lahko IND poveča možnosti izobraževanja predvsem v razvitih državah in to na škodo manj
razvitih, ki še nimajo dovolj razvitih IKT tehnologij. IND namreč zahteva zadovoljivo
usposobljenost s področja IKT tehnologij vseh sodelujočih (učiteljev in udeležencev), kar
lahko predstavlja določen problem predvsem za starejše udeležence (Valentine, 2006).
Pojavijo se lahko tudi težave ekonomske narave, saj je cena IKT tehnologij dokaj visoka, IND
pa zahteva od udeležencev da imajo ustrezno opremljenost IKT tehnologij, saj drugače ne
morejo dovolj kakovostno spremljati procesa izobraževanja. Zanemariti pa ne gre niti
zdravstvenega vidika, saj rezultati nekaterih raziskav kažejo (Batagelj 1999), da ima lahko
uporaba IKT tehnologij (dolgotrajno sedenje pred zaslonom, neprimerna drža, sevanje, itd.)
določene škodljive posledice za zdravje.
Zgoraj navedene prednosti in slabosti IND so povzete v preglednice 3.1.
Preglednica 3.1: Prednosti in slabosti IND (Pižmoh, 2007)
Prednosti IND Slabosti IND
prihranek časa
prihranek denarja prilagodljivost
samostojnost anonimnost
večja kvaliteta učnih gradiv večja uspešnost učenja manjša obremenitev učnega osebja
posodobitev tehnološke infrastrukture večje mednarodno sodelovanje
veliki začetni stroški
strah udeležencev pred novo tehnologijo potrebno poznavanje IKT tehnologij
potrebno znanje tujih jezikov manjši nadzor nad učenci
neprimerno za eksperimentalno delo potrebna velika samodisciplina večja možnost goljufanja
vprašanje avtorskih pravic pomanjkljiv socialni vpliv
Na osnovi zgoraj navedenih teoretičnih izhodišč IND ter njegovih prednosti in slabosti se
postavlja vprašanje, ali je smiselno takšen način izobraževanja vpeljati tudi pri strokovnem
usposabljanju v delovnih organizacijah, kot je Pošta Slovenije, kjer se morajo zaposleni zaradi
nenehnega tehnološkega razvoja in tudi vedno novih storitvenih dejavnosti dodatno
izobraževati in izpopolnjevati in to praktično skozi celotno delovno dobo.
V povezavi z zgoraj opisanim IND je osnovni namen magistrske naloge preučiti strokovna
usposabljanja in izobraževanja na Pošti Slovenije, ki trenutno potekajo na tradicionalen način
(glej poglavje 2) ter analizirati možnost in smiselnost izvedbe omenjenih izobraževanj v
obliki izobraževanja na daljavo. Za ta namen je v nadaljevanju izvedena obsežna raziskava
(glej poglavji 4 in 5), katere rezultati dajejo odgovore na zgoraj zastavljena vprašanja.
26
3.3 E-izobraževanje
E-izobraževanje izhaja iz tradicionalnega izobraževanja na daljavo - IND (Bregar 2010, str.
10). S pojavom sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) se je koncept IND
vse bolj uveljavljal na vseh področjih izobraževanja, kjer ima učitelj vlogo moderatorja
izobraževalnega procesa, udeleženec pa nastopa kot partner v tem procesu (Bregar 2010, str.
11). V zadnjem času se za tovrstni način študija vse pogosteje uporablja izraz e-
izobraževanje.
3.3.1 Kaj je e-izobraževanje?
E-izobraževanje je najpogosteje definirano kot izobraževanje, pri katerem se uporablja IKT,
kot na primer učenje preko spleta, virtualne učilnice, podajanje vsebin preko interneta,
interaktivna televizija, itd. (Bregar 2010, str. 12). Pri pregledu strokovne literature pa je za e-
izobraževanje mogoče najti več razlag oziroma pojmovanj, ki pa se v glavnem opirajo na dve
temeljni izhodišči: e-izobraževanje v širšem ter e-izobraževanje v ožjem pomenu. Prvo je v
splošnem prisotno v tradicionalnem izobraževanju, kjer je IKT le ena od sestavin učnega
procesa ter le-tega ustrezno dopolnjuje. Pri drugem načinu (ožji pomen e-izobraževanja), ki
ga imenujemo tudi celostno e-izobraževanje, pa podpora IKT ni samo delna, ampak je
celostno integrirana v vse prvine izobraževalnega procesa (tudi administrativna podpora), kar
pomeni, da se lahko učni proces v celoti izvaja ob fizični ločenosti učitelja in udeleženca.
Da lahko določeno izobraževanje definiramo kot e-izobraževanje in nadalje le-tega
opredelimo kot širše ali ožje e-izobraževanje, je odvisno od deleža vsebin, ki se v
izobraževalnem procesu podajajo »online«. Takšno razvrstitev podaja preglednica 3.2.
Preglednica 3.2: Razvrstitev različnih oblik izobraževanja glede na vključenost IKT
Vključenost IKT
(delež »online« vsebin) Oblika izobraževanja
0 % tradicionalno
1 % do 29 % spletno podprto (širše e-izobraževanje)
30 % do 79 % kombinirano
nad 80 % »online« (ožje e-izobraževanje)
Vir: Bregar, L. 2011, str. 5
3.3.2 Glavne prednosti e-izobraževanja
Ko navajamo prednosti e-izobraževanja, je treba le-te vrednotiti s stališč udeležencev v
izobraževalnem procesu, izobraževalne organizacije ter podjetij, iz katerih izhajajo udeleženci
izobraževalnega procesa. Bregar (2010, str. 17) navaja:
27
Glavne prednosti e-izobraževanja z vidika udeležencev izobraževalnega procesa:
- večja prilagodljivost v času, kraju in vsebini izobraževanja;
- hitrejši dostop do različnih učnih virov;
- možnost prilagajanja učnih pristopov;
- itd.
Glavne prednosti e-izobraževanja z vidika izobraževalne organizacije:
- zmanjšanje stroškov izobraževanja (stroški osebja, najemnin, itd.);
- možnost bolj kakovostnih storitev;
- pregled in dokumentiranost izvedbe programov;
- itd.
Glavne prednosti e-izobraževanja z vidika podjetij, iz katerih izhajajo udeleženci:
- možnost izobraževanja, ki sicer ne bi bilo izvedljivo;
- cenejše in hitrejše izobraževanje;
- boljša izraba IKT;
- itd.
3.3.3 E-izobraževanje odraslih
Žabkar (2012, str. 15) v svojem delu navaja Unescovo definicijo izobraževanja odraslih, ki
pravi, da je izobraževanje odraslih celota organiziranih izobraževalnih procesov katere koli
vsebine, stopnje in uporabljenih metod, ki so lahko formalne ali neformalne in je namenjeno
ljudem vseh starosti, ras oziroma etičnih pripadnosti. Odrasle osebe v teh procesih razvijajo
svoje zmožnosti in bogatijo znanje in na ta način izboljšujejo svojo strokovno in poklicno
usposobljenost.
Ko se odrasli odločajo za določeno obliko izobraževanja (tradicionalno, IND, e-
izobraževanje), analizirajo prednosti in slabosti enega in drugega in se na koncu odločijo za
obliko, ki je njim najbolj primerna. Bregar (2011) navaja, da se odrasli odločajo za e-
izobraževanje predvsem na osnovi naslednjih argumentov:
- samostojnost pri odločanju,
- življenjske izkušnje so lahko tudi vir znanja,
- življenjsko in problemsko učenje (manj predmetnega učenja),
- ciljna usmerjenost,
- številne in raznovrstne obveznosti tekom izobraževanja,
- itd.
Arh et al (2008, str. 159) v svojem članku navajajo rezultate raziskave, ki je bila narejena na
Andragoškem centru Slovenije. Raziskava je pokazala, da odrasli razumejo oziroma
povezujejo e-izobraževanje z naslednjimi značilnostmi, ki to izobraževanje ločujejo od
klasičnega izobraževanja:
- prostorska ločitev učitelja in udeleženca
- aktivna vloga izobraževalne organizacije v izobraževalnem procesu,
- uporaba elektronskega medija (običajno spleta),
- zagotovitev dvosmerne komunikacije preko elektronskega omrežja.
28
3.4 Učeča se organizacija
E-izobraževanje se v strokovni literaturi pogosto povezuje tudi s pojmom »Učeča se
organizacija«, v kateri zaposleni nenehno pridobivajo novo znanje in na podlagi tega
spreminjajo svoje strategije in vedenje. Kot navajata Klobučar in Arh (2014), najdemo v
strokovni literaturi za pojem »Učeča se organizacija« več definicij in tudi različnih modelov,
kot sta npr. model USP-8K (Peršak, 2006) in model FUTURE-O (Dimovski, 2005). Za vse
modele je skupno predvsem naslednje:
učeča se organizacija ima dobre temelje za dosego konkurenčne prednosti pred
svojimi tekmeci na vedno bolj zahtevnem tržišču;
učeča se organizacija ima sposobnost hitrega prilagajanja spremembam v poslovnem
okolju, ki so zaradi nenehnega razvoja tehnologij vedno prisotne;
v učeči se organizaciji ljudje na vseh ravneh tako individualno kot tudi kolektivno
povečujejo svoje kapacitete (znanje, usposobljenost, spretnosti, itd.), s čimer
pripomorejo k svoji osebni rasti kot tudi razvoju in uspešnosti podjetja, kjer so
zaposleni;
če povzamemo, lahko za učečo se organizacijo rečemo, da je le-ta sposobna (Klobučar
in Arh 2014): (1) se nenehno učiti, (2) biti vedno odprta za okolje, (3) imeti željo in
potrebo po povečevanju sposobnosti za učenje.
Kot navajajo Dimovski et al (2005), je bistveni koncept učeče se organizacije prehod od
individualnega k organizacijskemu učenju. To dejansko pomeni, da je organizacija sposobna
izkoristiti znanje in izkušnje posameznikov, ki se učijo drug od drugega. Tak koncept
posledično pomeni, da k znanju in uspešnosti podjetja prispevajo zaposleni tako kot
posamezniki in tudi kot člani določenih skupin znotraj podjetja.
Osnovna razlika med tradicionalno in učečo se organizacijo je tudi v miselnosti, predvsem
vodstvenega kadra. Medtem ko je v prvem primeru v ospredju le dobiček (zaposlene gledajo
kot strošek), pa je v primeru učeče se organizacije v ospredju predvsem znanje (tako
individualno kot tudi skupinsko), kar na kratki rok lahko prinese sicer manjši dobiček (npr.
zaradi vlaganja v razvoj, razna izobraževanja in usposabljanja, itd.), na dolgi rok pa tak
pristop zagotovo pomeni povečanje intelektualnega kapitala podjetja. Prav slednje pa je
temelj za konkurenčnost podjetja tudi za daljše časovno obdobje. Kot navajata Klobučar in
Arh (2014), gre pri ustvarjanju intelektualnega kapitala podjetja za celosten proces, ki poleg
nenehnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih spreminja tudi funkcioniranje podjetja,
njegovo kulturo, organizacijsko strukturo ter razmišljanje in delovanje tako vodstva podjetja
kot vseh zaposlenih v tem podjetju.
Kot navaja Dimovski et al (2005) gradijo najbolj uspešna podjetja trajne konkurenčne
prednosti na znanju in intelektualnem kapitalu, ki sta eni od osnovnih elementov učeče se
organizacije. Taka organizacija ima sposobnost hitrega prilagajanja spremembam poslovnega
okolja in tudi sposobnost, da se na morebitne hitre spremembe odzovejo zaposleni na vseh
ravneh, tako individualno kot tudi kolektivno. Če na primer management v podjetju na osnovi
raziskave trga zazna potencialno priložnost za lansiranje nekega novega produkta, bo učeča se
organizacija zelo hitro spodbudila svoj razvojni oddelek za razvoj takega produkta, vzporedno
pa seveda tudi vse ostale oddelke v podjetju za proizvodnjo tega produkta in kasnejšo prodajo
na tržišču, kjer bo organizacija na osnovi ustreznega marketinga in vzpostavljenih prodajnih
mrež ta produkt tudi uspešno tržila. Podjetja, ki v svoji sredini takšnih znanj ne premorejo
29
oziroma ta znanja niso ustrezno vodena (managirana), seveda podjetjem, ki jih lahko
označimo za učeče se organizacije, ne morejo resno konkurirati. Še več. Razkorak med enimi
in drugimi bo vedno večji. In ravno ta hiter in učinkovit odziv na razne spremembe oziroma
priložnosti je glavna konkurenčna prednost učečih se organizacij.
Bistvo vsake učeče se organizacije je nenehno učenje. Kota navaja Možina (2002), je učenje
vsaka oblika dejavnosti posameznika ali skupine ljudi, s katero dosežemo spremembe v
njihovem vedenju, ki se nanašajo na spoznavne, socialne, poslovne in delovne sestavine. Kot
je že navedeno zgoraj, je nenehno učenje ena od osnovnih postavk učeče se organizacije, pri
čemer se mora učenje nanašati na vse ravni organizacije (praktično na vse zaposlene) in ne
samo na vodilne kadre oziroma management, kot si to nekateri napačno predstavljajo.
Kontinuiran proces nenehnega učenja je ključnega pomena za uspešno podjetje. Jasno je
namreč, da si z učenjem pridobivamo določena znanja, ta pa so odločilnega pomena za vse
faze v procesu razvoja, izdelave in prodaje nekega izdelka ali storitve. Predvsem pa je
pomembno, da tako posamezniki v podjetju kot tudi celotni timi razpolagajo predvsem s
tistim znanjem, ki je v določenem trenutku oziroma v določeni situaciji najbolj potrebno za
dosego nekega cilja. Povedano drugače, je treba določena znanja, ki niso tako pomembna in
bistveno ne prispevajo k uspešnosti posameznikov oziroma skupin postaviti v ozadje, v
ospredje pa postaviti tista, ki dajejo največje učinke. Razvidno je, da gre za dinamičen proces,
ki ga je treba vedno znova spreminjati, dopolnjevati oziroma nadgrajevati. Samo na ta način
bo lahko neka organizacija razpolagala z več znanja kot njeni tekmeci (govorimo o
intelektualnem kapitalu) in bo lahko zmagala v konkurenčnem boju (Arh 2012).
Pri definiranju učenja kot osnovni prvini učeče se organizacije pa je treba poudariti razlike
med učenjem, izobraževanjem in usposabljanjem. Učenje je širok pojem in je tesno povezano
z izobraževanjem in usposabljanjem (Možina, 2002). Učenje je torej vsaka dejavnost (tudi
izobraževanje in usposabljanje), ki privede do spreminjanja vedenja posameznika. Učenje ne
pomeni le neko organizirano izobraževanje ali usposabljanje, temveč tudi hote ali nehote
pridobivanje raznih spretnosti, navad, povezovanja različnih znanj, itd. Na osnovi takšne
razlage lahko zaključimo, da se pravzaprav učimo vse življenje. Seveda pa je za delo v nekem
podjetju pomembno, da se učimo tudi in predvsem tisto, kar je pomembno za čim bolj
uspešno funkcioniranje podjetja. Izobraževanje se nanaša na pridobivanje znanja oziroma
izobrazbe za določeno delo (Možina, 2002). Sem prištevamo vse formalne oblike
izobraževanje v osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah in tudi razna strokovna
izobraževanja, ki so največkrat namenjena odraslim oziroma tistim, ki že imajo zaposlitev in
sicer za pridobitev določenih strokovnih znanj z določenega področja. Usposabljanje pa se
nanaša na pridobivanje sposobnosti ter veščin za opravljanje točno določenega dela oziroma
nalog. Sama sem zaposlena na Pošti Slovenije, kjer imamo organizirano strokovno
usposabljanje za pismonoše. Tisti, ki se prijavijo in tudi dobijo to službo, morajo skozi to
usposabljanje, da si pridobijo točno določene sposobnosti in veščine za opravljanje tega dela.
Model FUTURE-O (Dimovski et al, 2005) je celovit sestav elementov udejanjanja učeče se
organizacije, ki v procesu managementa znanja temelji na t.i. molekularno-mrežnem pristopu.
Tak pristop od managerjev ne zahteva zaporednega oziroma vnaprej predvidenega
udejanjanja posameznih korakov, ampak od vseh zaposlenih v neki organizaciji zahteva
povezano sodelovanje v vseh procesih na poti k učeči se organizaciji. To dejansko pomeni, da
v stalnem procesu učenja nista pomembna le količinski in časovni vidik (koliko se bomo
30
naučili in koliko časa se bomo učili), temveč predvsem psihološki oziroma socialni vidik, ki
dajeta posamezniku potrebo po nenehnem izpopolnjevanju svojega znanja ter nenehno
sodelovanje s sodelavci v podjetju.
Model FUTURE-O sestavlja sedem elementov (slika 3.2), ki jih na poti do učeče se
organizacije ni treba udejanjati zaporedoma po posameznih fazah, temveč se lahko le-ti med
seboj interaktivno dopolnjujejo. Slednje je tudi bistven princip t.i. molekularnega pristopa,
kjer morajo biti posamezni elementi medsebojno odzivni ter se nenehno prilagajati glede na
hitre spremembe v poslovnem okolju. Model zahteva od posameznikov aktivno participacijo
pri obvladovanju organizacijskih procesov, kar pomeni dajanje pobud, izvajanje nalog, stalno
pripravljenost za učenje, itd. (Glodež, 2014a)
Slika 3.2: Model FUTURE-O učeče se organizacije (Dimovski et al, 2005)
V petem poglavju je narejena podrobnejša analiza modela FUTURE-O v povezavi s Pošto
Slovenije PE Maribor, kjer sem v sklopu intervjuja z nekaterimi vodilnimi v podjetju
analizirala vsakega izmed sedmih elementov tega modela. Na podlagi te analize je podana
tudi ocena, ali Pošta Slovenije sledi smernicam učeče se organizacije.
Model
FUTURE-O
1 Element
Postavitev temeljev
2 Element
Izgradnja podpornih okolij
3 Element
Oblikovanje celovite strategije
4 Element
Proces vodenja in klima znanja
5 Element
Oblikovanje in implementacija modela
6 Element
Spremljanje procesa in vrednotenje
7 Element
Zasidranje in širitev koncepta
31
4 IZVEDBA RAZISKAVE
Glede na osnovni cilj magistrske naloge, to je preučiti možnost izvedbe strokovnih
usposabljanj in izobraževanj na Pošti Slovenije z izobraževanjem na daljavo, so za dosego
tega cilja v magistrski nalogi uporabljene metode poslovnega raziskovanja, ki v skladu s
teoretičnimi izhodišči tega raziskovanja (Bryman et al 2007, str. 55; Punch 2006, str. 21;
Saunders et al 2012, str. 4; Divjak 2013) zajemajo naslednje elemente:
- definiranje raziskovalnega načrta vključno z raziskovalnimi vprašanji ter
predpostavkami in omejitvami v zvezi z morebitnim izobraževanjem poštnih delavcev
na daljavo,
- utemeljitev ocene vodstva podjetja ter poštnih delavcev v zvezi z zgoraj navedeno
problematiko,
- končne ugotovitve v zvezi z obravnavano problematiko.
4.1 Raziskovalna vprašanja
Glede na to, da se raziskovalno področje ter raziskovalna tema nanašata na strokovno
izobraževanje in usposabljanje poštnih delavcev v povezavi s študijem na daljavo, sem v
uvodni fazi raziskave najprej definirala glavno ter specifična raziskovalna vprašanja. Slednja
sem oblikovala na osnovi številnih »delovnih raziskovalnih vprašanj«, ki sem si jih
predhodno zastavila pri razmišljanju o raziskovalni temi, analizi izsledkov drugih avtorjev itd.
in so navedena v Prilogi 1. V okviru magistrske naloge sem si tako zastavila naslednje glavno
raziskovalno vprašanje:
S čim je utemeljeno in kakšne so možnosti strokovnega izobraževanja in usposabljanja
poštnih delavcev z izobraževanjem na daljavo?
Iz glavnega raziskovalnega vprašanja sem nato izpeljala več specifičnih raziskovalnih
vprašanj. Pri oblikovanju teh vprašanj sem uporabila t.i. empirični kriterij (Punch 2006, str.
25), po katerem morajo biti specifična raziskovalna vprašanja zastavljena tako, da so iz njih
razvidne merske spremenljivke. To dejansko pomeni, da lahko pri izvedbi raziskave na ta
vprašanja najdemo direktne odgovore, tako da bomo lahko posledično odgovorili tudi na
glavno raziskovalno vprašanje. V okviru magistrske naloge bodo zastavljena naslednja
specifična raziskovalna vprašanja:
1. S čim je utemeljeno strokovno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih na Pošti
Slovenije?
2. Katere prednosti ima IND pred običajnim (tradicionalnim) izvajanjem strokovnega
izobraževanja in usposabljanja?
3. Kakšna stališča in odnos do IND imajo zaposleni na Pošti Slovenije?
4. Kakšna je IKT-pismenost zaposlenih na Pošti Slovenije?
5. Kakšna so stališča vodstva Pošte Slovenije (PE Maribor) do IND in e-izobraževanja?
6. Ali Pošta Slovenije sledi smernicam učeče se organizacije?
Za pridobitev odgovorov na zgoraj zastavljena vprašanja sem v raziskavi izbrala prečni
raziskovalni dizajn, za katerega je značilno, da se izvaja v istem časovnem obdobju,
praviloma na več opazovanih dogodkih (Bryman et al 2007, str. 55). V raziskavo je v istem
časovnem obdobju vključenih dvajset pošt na območju PE Maribor ter tudi vodstveni kader.
Potrebni podatki za raziskavo so pridobljeni kvalitativno in kvantitativno (Neuman, 2006).
32
4.2 Metode zbiranja podatkov
Za pridobitev kvalitativnih podatkov sem v raziskavi izbrala delno strukturirani intervju, ki
ima naslednje značilnosti (Tivadar, 2009):
- Potrebno si je pripraviti t.i. Opomnik za intervju, ki dejansko predstavlja seznam tem
(lahko tudi konkretnih vprašanj), ki bi jih radi naslovili intervjuvancem.
- Vprašanja so odprtega tipa in si sledijo po določenem razporedu, ki pa je lahko
fleksibilen.
- Med intervjujem se spraševalec aktivno odziva na komentarje intervjuvancev. Po
potrebi doda ali odvzame kakšno temo iz predhodno definiranega seznama.
- Združuje prednosti strukturiranega in nestrukturiranega intervjuja:
ima strukturo, a dopušča improvizacijo;
vnaprej definirane teme pogovora omogoča osredotočenost na raziskovalna
vprašanja;
hkrati omogoča raziskavo novih tem, ki predhodno niso bile planirane.
V okviru predložene raziskave sem delno strukturirani intervju izvedla v skupini petih
sogovornikov, izbranih iz vodstvenega kadra Pošte Slovenije- PE Maribor, in sicer:
- vodja Oddelka logistike,
- vodja Oddelka kadrovsko-pravnih zadev,
- višji referent za korporativno varnost,
- inšpektorica notranje kontrole,
- strokovni sodelavec za VZD ter VPP.
Teme in vprašanja za delno strukturirani intervju so navedena v Prilogi 2 in se v glavnem
nanašajo na specifična raziskovalna vprašanja 1, 5 in 6.
Za pridobitev kvantitativnih podatkov sem izbrala metodo anketiranja, ki ima naslednje
značilnosti (Tivadar, 2009):
- Udeleženci raziskave odgovarjajo na vprašanja v strukturiranem vprašalniku.
- Vprašanja so običajno zaprtega tipa, tako da so odgovori podani vnaprej, pri čemer
anketiranec izbere najustreznejšega. Lahko je dodanih tudi nekaj odprtih vprašanj.
- Za izbiro anketirancev se običajno uporablja verjetnostni vzorec.
- V raziskavi sodeluje veliko število anketirancev.
- Izpolnjevanje vprašalnika lahko poteka na različne načine, in sicer:
na domu anketiranca;
po telefonu;
na ulici;
po klasični ali elektronski pošti.
- Z anketo pridobimo veliko število podatkov, ki jih je treba smiselno ovrednotiti z
metodami verjetnosti in statistike.
V predloženi raziskavi sem uporabila postopek samo-izpolnjevanja vprašalnika s strani
anketiranca (Easterby-Smith 2007, str. 140; Robson 1993, str. 128). Prednosti te metode sta
predvsem pridobitev velikega števila podatkov ob nizkih stroških ter zagotovljena določena
mera anonimnosti. Pomanjkljivosti pa sta razmeroma nizka odzivnost anketirancev in
možnost neresnih odgovorov. Vsebina vprašalnika, ki sem ga anketirancem poslala po pošti,
je sestavni del Priloge 3. Na ta način sem pridobila potrebne kvantitativne podatke za
odgovore na specifična raziskovalna vprašanja 2, 3 in 4.
33
4.3 Ciljna populacija in vzorčenje
V predloženi raziskavi predstavljajo ciljno populacijo vsi zaposleni na vseh poštah v PE
Maribor. Na tej populaciji sem uporabila verjetnostno vzorčenje – stratificiran naključni
vzorec, ki temelji na vzorčnem okvirju in predhodni razdelitvi ciljne populacije na stratume in
tako boljše predstavi ciljno populacijo in je bolj reprezentativen (Newman, 2006). Iz znanega
vzorčnega okvirja (sezmana pošt v PE Maribor) sem najprej v odvisnosti od velikosti pošte
določila 2 stratuma, in sicer:
(1) pošte I., II. in IIIa. razreda, kamor spadajo večinoma mestne pošte;
(2) pošte IIIb., IV., V. in VI. razreda, kamor spadajo večinoma manjše podeželske pošte.
Znotraj vsakega stratuma sem potem s sistematičnim slučajnim vzorčenjem določila 10 pošt,
znotraj katerih sem izvedla anketiranje. Pri pridobivanju podatkov sem upoštevala vsa etična
pravila pri raziskovanju, katerih glavni cilj je, da zaradi raziskave ni nihče kakorkoli
oškodovan (Resnik, 2011).
4.4 Predpostavke in omejitve
V okviru magistrske naloge so bile zastavljene naslednje predpostavke (hipoteze):
- Zaposleni na Pošti Slovenije bodo izrazili interes in pozitivna stališča/odnos do IND.
- Na Pošti Slovenije obstajajo utemeljeni razlogi za uvedbo IND zaposlenih.
- Poštni delavci so dovolj strokovno seznanjeni z IKT-tehnologijami in jih v določeni
meri tudi uporabljajo.
- Pošta Slovenije oziroma njeni zaposleni imajo možnosti rabe potrebnih tehničnih
sredstev za IND.
- Rezultati raziskave bodo lahko osnovno izhodišče za vpeljalo izobraževanja na
daljavo, ki lahko kasneje preraste v e-izobraževanje.
- Pošta Slovenije sledi smernicam učeče se organizacije.
Glavno omejitev raziskave pa predstavlja dejstvo, da je bila raziskava izvedena samo za PE
Maribor na vzorcih, ki ne bodo reprezentativni za celotno Pošto Slovenije. Zato ugotovitev ne
moremo posploševati na celotno pošto. Kljub temu bodo ugotovitve koristne tudi za druge PE
oziroma za celotno Pošto Slovenije.
34
5 ANALIZA REZULTATOV
Kot je navedeno v poglavju 4, sem potrebne odgovore na specifična raziskovalna vprašanja in
posledično na glavno raziskovalno vprašanje zbirala kvalitativno in kvantitativno. Za
kvalitativne odgovore sem izvedla intervju z nekaterimi vodilnimi v PE Maribor, odgovore na
osnovi kvantitativnih podatkov pa sem pridobila z anketnim vprašalnikom. Rezultati so
navedeni v nadaljevanju.
5.1 Analiza rezultatov intervjuja
V okviru predložene raziskave sem delno strukturirani intervju izvedla v skupini petih
sogovornikov (glej poglavje 4.2), izbranih iz vodstvenega kadra Pošte Slovenije- PE Maribor.
Za intervju sem se skrbno pripravila, tako da sem si zastavila štiri osnovne teme, ki so bile
rdeča nit pogovora. Te teme so bile naslednje:
Tema 1: Strokovna izobraževanja in usposabljanja poštnih delavcev
Tema 2: Informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT)
Tema 3: Izobraževanje na daljavo (IND) in e-izobraževanje
Tema 4: Učeča se organizacija
Za navedene teme sem si pripravila tudi večje število vprašanj, ki so podrobneje navedene v
prilogi 2. Osnovni cilj intervjuja je bil, da dobim čim več informacij v zvezi s specifični
raziskovalni vprašanji 1, 5 in 6. V ta namen sem zraven vnaprej pripravljenih vprašanj tekom
pogovora udeležencem zastavljala tudi številna podvprašanja, vezana na obravnavano
problematiko. Pozorno pa sem prisluhnila tudi medsebojnim razgovorom intervjuvancev in
njihovim komentarjem. Povzetek intervjuja po posameznih temah je naveden v nadaljevanju.
Tema 1: Strokovna izobraževanja in usposabljanja poštnih delavcev
Udeleženci intervjuja soglasno ugotavljajo, da so glede na vse spremembe, predvsem pa glede
na pogostost teh sprememb pri opravljanju storitev na Pošti Slovenije, strokovna
izobraževanja in usposabljanja poštnih delavcev na vseh ravneh zelo pomembna. Ta
ugotovitev velja tako za zaposlene na posameznih poštah, kot tudi za strokovne sodelavce in
vodje oddelkov na sedežu podjetja. Po mnenju intervjuvancev, so strokovna izobraževanja in
usposabljanja še posebej pomembna pri uvajanju novih poslov in tudi zaradi nenehnega
spreminjanja zakonodaje na področju opravljanja poštnih storitev. Tu gre predvsem za
občutljivo delo z ljudmi, denarjem, vrednimi pošiljkami, namenskimi napravami, nevarnimi
stroji, itd. Strokovna izobraževanja in usposabljanja so še posebej pomembna zaradi
preprečevanja poškodb pri delu, konfliktnih situacij s strankami, škodnih dejanj, goljufij,
tatvin in ropov, itd. Na koncu intervjuvanci dodajo, da je v zadnjem času največji poudarek na
strokovnem usposabljanju pismonoš in voznikov.
35
V zvezi s strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem poštnih delavcev je tekla beseda
tudi o tem, če se bodo le-ta razširila še na kakšna druga področja. Intervjuvanci so pojasnili,
da je na Pošti Slovenije že sedaj veliko pozornosti namenjene izobraževanjem zaposlenih,
kljub temu pa bi bilo smiselno v prihodnosti izvesti anketo med zaposlenimi, če bi želeli še
kakšno dodatno izobraževanje ali usposabljanje. Na podlagi tega bi se odgovorni na pošti
odločali, ali je nove vrste izobraževanj smiselno vpeljati ali ne. Predvsem pa se zdi
udeležencem intervjuja pomembno, da se sistem izobraževanj poenoti na vseh poslovnih
enotah Pošte Slovenije, saj bo le tako pošta delovala enotno in bodo storitve enako
kakovostne po celotni Sloveniji. Vsekakor pa so izobraževanja zelo pomembna za ohranjanje
konkurenčnosti na vedno bolj zahtevnem tržišču, kjer se pojavljamo vedno novi ponudniki
podobnih storitev, kot jih izvaja tudi Pošta Slovenije. V času intervjuja je bilo na tem mestu
tudi izpostavljeno, da ima Pošta Slovenije tudi večje število pogodb z uporabniki poštnih
storitev, ki jih je treba ustrezno izobraziti za kakovostno in pravilno uporabo teh storitev.
V okviru prve teme sem v intervju vključila tudi finančno plat strokovnega izobraževanja in
usposabljanja na Pošti Slovenije. Na vprašanje, koliko stane takšno strokovno izobraževanje
in usposabljanje in če so stroški sploh sprejemljivi za podjetje, je strokovni sodelavec za VZD
ter VPP pojasnil, da je strošek v zvezi z usposabljanjem za varstvo in zdravje pri delu ter
požarno varnost na letni ravni enak letni plači zaposlenega delavca. Hkrati je dodal, da bi bila
cena okrog 30 EUR na osebo za izpit iz varstva in zdravja pri delu ter okrog 50 EUR na osebo
za izpit iz začetnega gašenja požarov in izvajanje požarov, če bi takšna usposabljanja zaupali
zunanjim izvajalcem. Slednji na primer izvajajo usposabljanje za varno upravljanje viličarja,
ki stane 45 evrov na zaposlenega za prvo usposabljanje in 25 evrov za vsako obnovitveno
usposabljanje. V letu 2014 je PE Maribor za to usposabljanje namenila 1175 evrov. Razlika v
stroških se pojavlja tudi v načinu izvajanja usposabljanja. Če le-to poteka interno (znotraj
podjetja) in če ga izvajajo poštni delavci, so stroški razmeroma majhni (npr. obnovitveni
tečaji za pismonoše, prenosi znanja pri spremembi zakonodaje, itd.). Neprimerno večji stroški
pa nastanejo pri eksternem usposabljanju (npr. prevoz nevarnih snovi, večje spremembe
zakonodaje, itd.), kjer mora pošta udeležencem poravnati potne stroške in dnevnice, prav tako
pa mora plačati honorar zunanjim izvajalcem.
V povezavi s strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem poštnih delavcev je povezana
tudi razpoložljivost prostorov. Tukaj se udeleženci intervjuja strinjajo, da ima pošta dovolj
prostorov za takšna usposabljanja in jih najpogosteje organizira kar na sedežu PE-Maribor.
Ko gre za usposabljanja bolj lokalne narave, se le-ta organizirajo tudi na drugih lokacijah
(Prekmurje, Koroška, Štajerska), tako da podjetje najame ustrezne prostore in tudi plača
najemnino, ki pa je majhna v primerjavi s potnimi stroški in dnevnicami, ki bi jih moralo
podjetje plačati udeležencem, če bi se slednji vozili na usposabljanje v Maribor.
Na vprašanje, ali predstavlja strokovno izobraževanje in usposabljanje za Pošto Slovenije
določen organizacijski problem, so bili intervjuvanci soglasni, da takšnih problemov zaradi
uporabe intraneta oziroma elektronskega obveščanja praviloma ni. Prav tako ni težav pri
usklajevanju datumov z izvajalci, ki praviloma izhajajo znotraj podjetja, z zunanjimi pa ima
pošta sklenjeno pogodbo. Nekaj organizacijskih težav nastane le v povezavi z odzivnostjo
povabljenih, saj se le redko usposabljanja udeležijo vsi povabljeni. V nasprotnem primeru je
namreč treba poiskati nadomestni termin za tiste, ki se prvotno niso mogli udeležiti
usposabljanja. Splošno gledano pa velikih organizacijskih problemov ni, ker se posamezna
izobraževanja prilagodijo delovnemu času pošt.
36
Tema 2: Informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT)
Najprej je tekel pogovor v zvezi z vprašanjem, ali Pošta Slovenije sledi nenehnemu razvoju
IKT tehnologij. Mnenje večine intervjuvancev je bilo, da pošta v določeni meri sledi temu
razvoju, vendar so po njihovem mnenju nekateri ponudniki sorodnih storitev (DHL, UPS, itd.)
korak pred Pošto Slovenije, saj njihovi zaposleni pri opravljanju določenih storitev že
uporabljajo nekatera sodobna orodja (uporaba dlančnikov na terenu, elektronski podpis, itd.).
Zato je prevladalo mnenje, da mora pošta na tem področju v vsakem primeru storiti korak
naprej, v kolikor želi obdržati ali celo povečati poštni promet. So pa bili intervjuvanci
zadovoljni z nekaterimi novostmi, kot je na primer poskusno uvajanje e-izobraževanja preko
pilotskega projekta v letu 2014. Eden od udeležencev intervjuja pa je menil, da je počasnejše
uvajanje IKT v primerjavi s konkurenco posledica tega, da je Pošta Slovenije zelo veliko
podjetje, zato so vse spremembe počasnejše. Pri tem je treba računati tudi na to, da je za
vsako novost potrebno vsaj kratko uvajanje (glede na starost in izobraženost kadra), kar
zahteva še dodatni čas. Posledično razvoj ni tako ažuren, kot bi si želeli. Ena od bistvenih
pripomb v zvezi z IKT je bila tudi, da posamezne pošte nimajo dostopa do interneta, kar
pogrešajo tudi mnogi uporabniki poštnih storitev.
V zvezi z IKT me je zanimalo mnenje vodilnih na PE Maribor, če Pošta Slovenije skrbi za
izobraževanje svojih delavcev s področja IKT tehnologij. Intervjuvanci so mnenja, da pošta
sicer skrbi za tovrstna izobraževanja, vendar so slednja včasih preobsežna oziroma je za njih
namenjenega premalo časa, tako da udeleženci izobraževanj novih aplikacij ne osvojijo v
celoti. To seveda predstavlja določeno težavo, ki se odraža pri pojavljanju napak pri
opravljanju poštnih storitev.
Sodobne IKT so pogosto povezane tudi z obveščanjem poštnih delavcev o raznih novostih, ki
sicer lahko poteka na različne načine: dopisi, okrožnice, Uradno glasilo Pošte Slovenije,
pravilniki, navodila, kolegiji, elektronska pošta, intranet, itd. V primeru obsežnejših
sprememb se izvedejo tudi sestanki, predvsem z upravniki pošt, katerim se podrobneje
predstavijo spremembe, upravniki pa so potem dolžni podrobneje o dotični temi seznaniti
zaposlene na njihovih poštah v okviru strokovnih sestankov. Vodilni na PE Maribor so
mnenja, da so vsi zaposleni z vsemi novostmi pravočasno seznanjeni. Ob tem dodajajo, da so
trenutno še vedno glavni vir informacij okrožnice ter Uradno glasilo Pošte Slovenije (v obeh
primer uporabljajo zaposleni predvsem tiskani medij). Se pa v zadnjem času vedno več
zaposlenih poslužuje intraneta (internega interneta Pošte Slovenije) in spletne strani Pošte
Slovenije.
Na vprašanje, ali Pošta Slovenije dovolj vlaga v potrebne IKT tehnologije, so intervjuvanci
odgovorili, da pošta porabi za IKT kar precej denarja, da pa se po njihovem financirajo
napačni projekti. Ena od vodilnih je mnenja, da daje podjetje prevelik poudarek razvoju
aplikacije UPO, medtem ko premalo vlaga v zmanjšanje tiskanih aplikacij in predvsem v
prenovljeno informatizacijo pismonoš. Prav tako pošta za novejše in konkurenčne storitve
uporablja plačljivo zunanjo aplikacijo MAOP, ne nameni pa sredstev za lasten razvoj, ko bi
lahko pošta s svojim kadrom in sodobnimi IKT razvila lastno aplikacijo. S tem bi ne samo
dvignila lastno znanje na višji nivo, temveč bi dolgoročno tudi precej prihranila. Podobno je
tudi s številnimi drugimi aplikacijami, ko podjetje raje naroči zunanjo izvedbo, namesto da bi
izkoristilo svoj lasten potencial.
37
Tema 3: Izobraževanje na daljavo (IND) in e-izobraževanje
Na temo izobraževanja na daljavo me je najprej zanimalo, ali so na Pošti Slovenije že kdaj
razmišljali o uvedbi usposabljanja svojih delavcev z izobraževanjem na daljavo. Intervjuvanci
so mnenja, da bi bil tak način strokovnega izobraževanja in usposabljanja poštnih delavcev
smiseln, kar so podkrepili z velikim številom zaposlenih in razpršenostjo posameznih enot.
Eden od intervjuvancev je tudi dodal, da prav v letu 2014 poteka na tem področju na Pošti
Slovenije pilotski projekt na temo etika in integriteta, kjer gre za e-izobraževanje preko 100
vodilnih delavcev. Prav od rezultatov tega projekta bo po mnenju intervjuvanca odvisno, kako
se bo to področje razvijalo v bližnji prihodnosti.
Eden od poglavitnih pogojev uvedbe izobraževanja na daljavo oziroma e-izobraževanja
znotraj Pošte Slovenije je prav gotovo pozitivno mnenje vodilnih v podjetju. Zato morajo biti
slednji dobro seznanjeni z vsemi prednostmi in tudi slabostmi, ki jih tak način izobraževanja
prinaša. Tukaj so bila mnenja intervjuvancev različna. Prvi so prepričani, da vodstvo podjetja
s to problematiko ni seznanjeno in je tako neutemeljeno pričakovati, da bi v podjetju kmalu
uvedli izobraževanje na daljavo. Drugi pa so prepričani, da je vodstvo podjetja s tem
seznanjeno, pri čemer kot največjo prednost izpostavljajo časovno komponento, kar pomeni,
da se lahko udeleženci strokovnih usposabljanj sami odločijo, kdaj in kako bodo opravili
predpisano izobraževanje. Izobraževanje bi lahko tudi kadarkoli prekinili iz različnih razlogov
in ga nadaljevali takrat, ko bi jim to dopuščal čas. Kot pomembno prednost navaja druga
skupina intervjuvancem tudi dejstvo, da lahko posamezniki brez dodatnih stroškov isto temo
obravnavajo večkrat in tako utrdijo znanje na določenem področju, kar pri tradicionalnem
načinu izobraževanja ni primer. Kot pomanjkljivost IND pa so navedli, da je pri tem načinu
izobraževanja posamezni udeleženec sam in se ob morebitnih vprašanjih ne more razviti
diskusija, preko katere se velikokrat rešijo določena vprašanja oziroma dileme.
Da bi lahko Pošta Slovenije v prihodnje za svoje zaposlene izvajala različna izobraževanja na
daljavo, bi potrebovala seveda ustrezno usposobljen kader. Zato sem intervjuvancem
postavila vprašanje, ali ima pošta dovolj usposobljen kader za vpeljavo tega izobraževanja.
Zanimivo sem dobila zelo pritrdilen odgovor, saj so se vsi strinjali, da Pošta Slovenije
premore s področja IKT in tudi s področja izobraževanja dovolj izobražene in strokovno
podkovane ljudi, ki bi lahko izpeljali projekt izobraževanja na daljavo. Tukaj so izpostavili
Oddelek za izobraževanje in razvoj zaposlenih, ki po njihovem premore vsa potrebna znanja.
Še več. Nekateri so celo mnenja, da bi morala pošta slediti zgoraj omenjenemu pilotskemu
projektu in razmišljati celo o vpeljavi e-izobraževanja, ki praktično v celoti temelji na
sodobnih IKT.
V razpravi o izobraževanju na daljavo sem intervjuvancem razložila, da tovrstno
izobraževanje zahteva visoke zagonske stroške in se prihranek pokaže šele čez daljše časovno
obdobje. To dejansko pomeni, da bi moralo podjetje v začetni fazi vpeljave tega
izobraževanja vložiti določena sredstva za razvoj in kasnejšo vpeljavo izobraževanja na
daljavo. Intervjuvanci so mnenja, da bi bili odgovorni na Pošti Slovenije v takšen projekt
pripravljeni vložiti določena sredstva predvsem zaradi nižjih dolgoročnih stroškov, ki
nastajajo pri trenutnem tradicionalnem izobraževanju
Na koncu intervjuja me je zanimalo še splošno mnenje intervjuvancev v zvezi z
izobraževanjem na daljavo. Slednji so do tega izobraževanja izkazali zelo pozitiven odnos z
38
obrazložitvijo, da je tak način izobraževanja manj formalen in za delavce manj obremenjujoč,
saj jim je prihranjena vožnja na lokacije izobraževanja, s tem pa se zmanjšajo tudi stroški in
velike količine tiskanega gradiva, kar je ugodno za izvajalce izobraževanj. Poudarili so tudi,
da z izobraževanjem na daljavo ni mogoče v celoti nadomestiti nekaterih strokovnih
usposabljanj (npr. postopek gašenja z različnimi gasilnimi aparati), vendar pa lahko tudi v
takšnih primerih v izobraževanje na daljavo vključimo zanimive videoposnetke in razne
animacije in s tem udeležence seminarjev predhodno seznanimo z obravnavano problematiko.
Ponovno pa so intervjuvanci izpostavili, da vsi zaposleni niso vešči dela na računalniku in
dela z informacijskimi tehnologijami, kar bi lahko bil za nekatere velik problem pri tovrstnih
izobraževanjih. Ponovno pa je beseda nanesla na pilotski projekt e-izobraževanja na Pošti
Slovenije, ki je namenjen direktorjem in vodjem oddelkov in kateri je zelo pozitivno vplival
na odnos vodilnih pri uvajanju novih tehnologij.
Na koncu je prevladalo mnenje, da je izobraževanje na daljavo in iz njega izpeljano e-
izobraževanje prihodnost izobraževanja na Pošti Slovenije, kjer si intervjuvanci želijo, da bi
se to v čim krajšem času postopoma uvedlo na vse ravni izobraževanja zaposlenih na Pošti
Slovenije (vodilni delavci, strokovne službe, delavci na pošti - manipulacija in dostava), saj
bi bil po njihovem to najhitrejši in najbolj učinkovit način učenja novih storitev in znaj, ki so
potrebna za tekoče delo.
Tema 4: Učeča se organizacija
Da bo Pošta Slovenije lahko sledila svojemu poslanstvu in viziji, bo morala imeti ustrezen
management znanja, kar se dobro zavedajo tudi vodilni v podjetju. Kot je navedeno v
poglavju 2, Pošta Slovenije redno izvaja za svoje zaposlene različna neformalna
izobraževanja in usposabljanja. Seveda se postavlja vprašanje, ali tovrstna izobraževanja že
pomenijo določene zametke na poti k učeči se organizaciji. Da bi lahko podala kritično oceno
oziroma odgovorila na vprašanje, ali Pošta Slovenije sledi smernicam učeče se organizacije,
sem skupaj z intervjuvanci izpolnila vprašalnik v preglednici 5.1. Pri vrednotenju posameznih
odgovor sem upoštevala naslednje smernice (Klobučar, 2014):
se ne strinjam 1 točka
delno se strinjam 2 točki
se strinjam 3 točke
se povsem strinjam 4 točke
Možnih točk je 80. Če je dobljenih točk več kot 60, lahko rečemo, da ima analizirana
organizacija značilnosti učeče se organizacije. Če je število točk med 40 in 60, je organizacija
na dobri poti k učeči se organizaciji. Če pa je število točk manj kot 40, je treba ugotoviti, kje
so ovire, ki se pojavljajo na poti k učeči se organizaciji. Glede na dobljeni rezultat (46 točk)
lahko sklepam, da za Pošto Slovenije sicer še ne moremo trditi, da je učeča se organizacija, je
pa na dobri poti, da to postane. Če podrobneje analiziram posamezne trditve v preglednici 5.1,
ugotavljam, da se največkrat pojavi trditev »Delno se strinjam«. To dejansko pomeni, da ima
Pošta Slovenije na številnih področjih elemente učeče se organizacije, vendar se posamezne
aktivnosti na izvajajo v takšni meri, kot je to značilno za učeče se organizacije. Še posebej
izstopa trditev »Se ne strinjam«, ki smo jo postavili pri modelu odločanja v podjetju, kjer
ugotavljamo, da prevladuje centraliziram model oziroma, da o posameznih odločitvah
odločajo predvsem vodilni v podjetju. Po drugi strani pa je pozitivno to, da Pošta Slovenije v
okviru strategije podjetja zelo podpira naravnanost k učenju (vprašanji 11 in 13).
39
Preglednica 5.1: Vprašalnik o učeči se organizaciji
Prepoznavne lastnosti učeče se organizacije
1 Strategija: pri oblikovanju celovite strategije
prevladuje naravnanost k učenju.
Se ne
strinjam
Delno se
strinjam Se
strinjam
Se povsem
strinjam
2
Vodstveni slog managementa: vodje uporabljajo
tvegani slog vodenja, radi eksperimentirajo in se
soočajo z izzivi in nepričakovanimi situacijami.
Se ne
strinjam Delno se
strinjam Se strinjam
Se povsem
strinjam
3
Politika odločanja: v naši organizaciji prevladuje
participativno sprejemanje odločitev, vsi
zaposleni pri tem nenehno sodelujejo z vodstvom
in dajejo predloge za izboljšave.
Se ne
strinjam Delno se
strinjam Se strinjam
Se povsem
strinjam
4 Model odločanja: prevladuje decentralizacija
procesa odločanja po celotni organizaciji. Se ne
strinjam
Delno se
strinjam Se strinjam
Se povsem
strinjam
5
Razvijalci in skrbniki sposobnosti: posamezniki
znotraj učečih se timov prevzemajo neformalne
vloge izumiteljev novih sposobnosti, vlog,
spretnosti in sčasoma postajajo njihov skrbniki.
Se ne
strinjam Delno se
strinjam Se strinjam
Se povsem
strinjam
6
Ustreznost sistemov in struktur: organizacijska
struktura je prilagojena spremenjeni strategiji, ki
podpira horizontalni procesni tok ter sisteme.
Se ne
strinjam Delno se
strinjam Se strinjam
Se povsem
strinjam
7 Variabilno nagrajevanje: zaposlenim omogoča
dajanje predlogov in pobud.
Se ne
strinjam Delno se
strinjam Se strinjam
Se povsem
strinjam
8 Informacijska in telekomunikacijska
tehnologija: informacijska podpora in tehnike za
prenos znanj imajo temeljno vlogo.
Se ne
strinjam Delno se
strinjam Se strinjam
Se povsem
strinjam
9
Dolgoročna zavezanost: člani organizacije si
prizadevajo dajati pobude in so osebno
dolgoročno zavezani razvoju organizacije.
Se ne
strinjam
Delno se
strinjam Se
strinjam
Se povsem
strinjam
10
Način dela: uveljavljen je poseben način dela v
medfunkcijskih timih, z medsebojnim
sodelovanjem in razvijanjem timskega učenja.
Se ne
strinjam Delno se
strinjam Se strinjam
Se povsem
strinjam
11 Učenje: zaposleni imajo možnost za stalno učenje
na podlagi izkušenj, ki se prenašajo med vsemi.
Se ne
strinjam
Delno se
strinjam Se
strinjam
Se povsem
strinjam
12 Organizacijska kultura gradi na razkrivanju,
odprtem posredovanju in prenosu znanja. Se ne
strinjam Delno se
strinjam Se strinjam
Se povsem
strinjam
13 Cikli nenehnega učenja: zaposleni imajo
možnost za nenehno dajanje predlogov.
Se ne
strinjam
Delno se
strinjam Se
strinjam
Se povsem
strinjam
14 Spodbujanje komuniciranja prek dialoga in
postavljanja vprašanj je v organizaciji nekaj
vsakodnevnega.
Se ne
strinjam
Delno se
strinjam Se
strinjam
Se povsem
strinjam
15 Nenehno eksperimentiranje daje organizaciji
možnost za razvoj novih alternativ.
Se ne
strinjam Delno se
strinjam Se strinjam
Se povsem
strinjam
16 Na znanju utemeljeni informacijski sistemi:
organizacija ima izoblikovan celovit sistem za
planiranje virov (ERP).
Se ne
strinjam Delno se
strinjam Se strinjam
Se povsem
strinjam
17
Povezovalci z okoljem skrbijo za
medorganizacijsko povezovanje in spremljanje
zunanjih spremenljivk organizacije.
Se ne
strinjam
Delno se
strinjam Se
strinjam
Se povsem
strinjam
18
Znotraj organizacijsko učenje: redno prirejamo
delavnice, interni trening in krožke za prenos
znanj in izkušenj.
Se ne
strinjam
Delno se
strinjam Se
strinjam
Se povsem
strinjam
19
Delitev idej: celoviti sistem premagovanja ovir
omogoča, da se proces stalno prilagaja končnemu
porabniku.
Se ne
strinjam Delno se
strinjam Se strinjam
Se povsem
strinjam
20 Merjenje znanja: Organizacija ima posebne
kazalnike, ki merijo uporabnost znanja.
Se ne
strinjam Delno se
strinjam Se strinjam
Se povsem
strinjam
40
Na temo učeče se organizacije sem z intervjuvanci podrobno analizirala tudi vseh sedem
elementov modela FUTURE-O ter za vsakega od elementov povzela njegovo izvajanje ali
neizvajanje na Pošti Slovenije- PE Maribor.
1. ELEMENT: Postavitev temeljev za začetek reorganizacije v učečo se organizacijo
Prvi element modela FUTURE-O zajema predvsem naslednje aktivnosti:
- analiza procesa strateškega managementa organizacije,
- podpora vrhnjega managementa za implementacijo sprememb,
- vzpostavitev pogojev za organizacijsko spremembo,
- obiskovanje strateškega tima za spremembe,
- ocena želenih poslovnih potreb poslovanja,
- ocena učinkovitosti.
Za prvi element lahko rečem, da v največji meri sloni na vodilnih v podjetju, ki se morajo
odločiti, ali sploh želijo svoje podjetje usmeriti na pot učeče se organizacije. Za Pošto
Slovenije, ki jo analiziram v tej nalogi, lahko rečem, da vodilni sicer podpirajo elemente
nenehnega izobraževanja in usposabljanja svojih zaposlenih, vendar je po mojem mnenju
precej nedodelan prav strateški management, ki premalo vključuje elemente učeče se
organizacije.
2. ELEMENT: Izgradnja podpornih okolij učeče se organizacije
Drugi element modela FUTURE-O zajema:
- oblikovanje timske strukture in povezav med udeleženci,
- oblikovanje raznih iniciativ učeče se organizacije,
- izgradnjo drevesa managementa znanja,
- formalizacijo raznih standardov na področju izobraževanja,
- izgradnjo zakladnice znanj,
- zagotovitev podpore IKT.
Za drugi element sem mnenja, da Pošta Slovenije ima določene iniciative učeče se
organizacije, med katerimi bi še posebej izpostavila Službo za razvoj zaposlenih v podjetju, ki
načrtuje in izvaja različna strokovna izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Prav tako je
že vzpostavljeno neko drevo managementa znanja, kjer so »veje« tega drevesa posamezne
pošte, ki dobivajo določene usmeritve in navodila od vodilnih kadrov in jih potem preko
glasil in strokovnih sestankov prenašajo na zaposlene po posameznih poštah. Tudi zaposleni
znotraj pošt veliko komunicirajo tako med sabo kot tudi z upravniki in kontrolorji pošt, si
izmenjuje izkušnje in tako ustvarjajo določeno zakladnico znanja. Na tem nivoju pa pogrešam
predvsem kakovostno podporo IKT, ki je po mojem mnenju na dokaj nizki ravni.
3. ELEMENT: Oblikovanje celovite strategije in identifikacija strateških ciljev
Tretji element modela FUTURE-O zajema:
- redefiniranje procesa managementa v učeči se organizaciji,
- oblikovanje strateških ciljev ter posledično vizije in poslanstva podjetja,
- načela radikalne decentralizacije poslovanja,
- tvorbo organizacijskih procesov učenja,
- prilagoditev organizacijske strukture strategiji učeče se organizacije.
41
Glede na zapisano lahko rečem, da Pošta Slovenije sicer izkazuje določene organizacijske
procese učenja, vendar je še vedno prisoten izrazit centraliziran sistem poslovanja. To
pomeni, da bi bilo resnično potrebno redefinirati strateški management v podjetju prav v
smeri decentralizacije, kjer bi sleherni zaposleni dobil določeno vlogo pri poslovanju podjetja.
4. ELEMENT: Proces vodenja pri oblikovanju klime širitve organizacijskega znanja
Četrti element modela FUTURE-O zajema:
- vzpostavitev participativnega stila vodenja,
- razvoj odprtih formalnih in neformalnih komunikacijskih mrež,
- ravnanje z ljudmi pri delu v učeči se organizaciji,
- razvoj nove motivacijske sheme in sistema nagrajevanja,
- tehnike izobraževanja in učenja,
- vzpostavitev kulture zaupanja in odprtosti,
Glede na četrti element učeče se organizacije ugotavljam, da Pošta Slovenije še ni vpeljala
participativni način vodenja. V podjetju sicer delujejo določene komunikacijske mreže
(okrožnica, interno glasilo, intranet, strokovni sestanki, neformalni in formalni pogovori med
zaposlenimi, itd.), vendar bi bilo te mreže potrebno smiselno nadgraditi in pri tem bolj
vključiti tudi IKT. Tudi delo z ljudmi bi bilo treba na pošti dvigniti na višji nivo, predvsem v
smislu medsebojnega spoštovanja in zaupanja ter bolj intenzivne izmenjave znanja. Le na ta
način bi lahko Pošta Slovenije vzpostavila celovit sistem menedžmenta znanja, ki je
pomemben element učeče se organizacije.
5. ELEMENT: Oblikovanje in implementacija modela učeče se organizacije
Peti element modela FUTURE-O zajema:
- participativno strategijo in vodenje,
- odprte informacije ter kombinirano (implicitno in eksplicitno) učenje,
- virtualno timsko delo,
- prilagodljivo organizacijsko kulturo,
- razvoj praks osebnega mojstrstva,
- sistemsko mišljenje,
- izgradnjo celovitega informacijskega sistema.
Kot že rečeno, na Pošti Slovenije še ni vpeljano participativno vodenje, kar je po mojem
mnenju šibki člen na poti k učeči se organizaciji. Čeprav poteka med zaposlenimi tako
implicitno kot tudi eksplicitno učenje, bi bilo treba rezultate le-tega smiselno združiti v model
sistemskega mišljenja, kjer bi tako vodilni kader kot tudi preostali zaposleni vedeli, kakšne
korake bo moralo narediti podjetje v prihodnje, da bo konkurenčno na vedno bolj zahtevnem
tržišču. Kot pomanjkljivost lahko navedem tudi to, da podjetje sicer ima vpeljan informacijski
sistem, vendar bi bilo treba le-tega ustrezno nadgraditvi predvsem z bolj intenzivnim
izkoriščanjem sodobnih IKT.
6. ELEMENT: Spremljanje procesa reorganizacije in vrednotenje dosežkov
Šesti element modela FUTURE-O zajema:
- koncept decentralizirane kontrole,
- prepoznavanje skladnosti ciljev posameznika, timov in organizacije,
- sodobne pristope za spremljanje uspešnosti učeče se organizacije,
42
- merjenje finančnih in nefinančnih kazalnikov uspešnosti podjetja,
- nadgradnjo konkurenčnih sposobnosti podjetja in primerjava z najboljšimi,
- ovrednotenje intelektualnega kapitala in vrednosti podjetja.
V povezavi s šestim elementom modelom FUTURE-O lahko za Pošto Slovenije rečem, da
koncept decentralizirane kontrole še ni vpeljan, saj se kontrola vrši pretežno s strani vodilnih
v podjetju. Res je, da ima podjetje in tudi posamezni tima (npr. posamezne pošte) določene
cilje, ki se prekrivajo, vendar so ti cilji mnogokrat v nasprotju s cilji posameznika. Podjetje
ima urejeno merjenje finančnih kazalnikov, precej manj pa to velja za nefinančne kazalnike,
kar se predvsem nanaša na intelektualni kapital. Mnenja sem, da Pošta Slovenija prav
slednjemu posveča premalo pozornosti, saj je v ospredju predvsem finančni del. Zato prihaja
večkrat do situacije, da so se pri nekaterih storitvenih dejavnostih (npr. elektronski podpis na
terenu) nekatera konkurenčna podjetja odzvala hitreje in so na teh področjih prehitela Pošto
Slovenije. Iz tega sledi, da bo morala Pošta Slovenije svojo konkurenčno sposobnost v
prihodnje bistveno nadgraditi.
7. ELEMENT: Zasidranje sprememb v podjetju in širitev koncepta učeče se organizacije
Sedmi element modela FUTURE-O zajema:
- implementacijo implicitnega znanja v osrednje procese organizacije,
- vzdrževanje zmagovalnega potenciala in strategije sodelovanja,
- prilagoditev kulturi nenehnega učenja,
- formalizacija modela učeče se organizacije,
- trajna izmenjava in širjenje medorganizacijskih znanj in izkušenj,
- konsolidacija izboljšav procesov in struktur.
Za zadnjo fazo v obravnavanem modelu lahko v povezavi s Pošto Slovenije ugotovim, da je
implicitno znanje (izkušnje, mojstrstvo, itd.) do določene mere sicer implementirano znotraj
posameznih skupin (npr. znotraj posameznih pošt), vendar bi ga bilo treba še bolj povezati
oziroma vključiti v intelektualni kapital podjetja. Tudi učenje je preko strokovnih
usposabljanj na Pošti Slovenije prisotno, treba pa bi bilo zaposlenim vcepiti miselnost, da
učenje ne pomeni samo neka udeležba na seminarju, ampak se učimo vsak dam, ob vsaki
priložnosti, itd. Tak pristop bi moral postati nekaj vsakdanjega in zaposleni bi morali to
sprejeti kot del njihovih delovnih obveznosti. Seveda bi moralo podjetje spremeniti svojo
strategijo predvsem v smeri decentralizacije in vsem zaposlenim dati občutek, da je prav vsak
zaposleni pomemben člen v organizaciji, kjer so zaposleni.
Tudi glede na analizo modela FUTURE-O lahko še enkrat izpostavim, da Pošta Slovenije
sicer še ni učeča se organizacija, je pa na dobri poti, da to postane. Glavno pomanjkljivost
vidim predvsem v tem, da ima podjetje izrazito centraliziran sistem vodenja, kar je v
nasprotju z osnovnimi elementi učeče se organizacije. V kolikor želi podjetje ta segment
spremeniti, bo treba najprej spremeniti strateški načrt podjetja vključno z njegovo vizijo, kjer
bo treba bolj v ospredje postaviti slehernega zaposlenega v podjetju ter njegovo povezanost
tako z manjšimi kot tudi večjimi organizacijskimi strukturami v podjetju. Kot naslednjo
slabost vidim tudi slabšo prilagodljivosti podjetja na hitre spremembe, ki se nenehno dogajajo
tako na domačem kot tudi tujih trgih. To je verjetno posledica razmeroma velikega sistema,
kar Pošta Slovenije nedvomno je, ki je precej tog in posledično neprilagodljiv hitrim
spremembam. Izpostavila bi tudi odnose in komunikacijo med zaposlenimi, ki ni najboljša in
je preveč enosmerna (od nadrejenih k podrejenim delavcem). Na koncu bi omenila tudi stanje
na področju IKT.
43
5.2 Analiza rezultatov anketiranja
Rezultati anketiranja se nanašajo na vse zaposlene na poštah v PE Maribor, ki sem jih
predhodno s stratificiranim naključnim vzorčenjem razdelila na 2 stratuma, in sicer:
(1) pošte I., II. in IIIa. razreda (velike pošte);
(2) pošte IIIb., IV., V. in VI. razreda (male pošte).
Znotraj vsakega stratuma je bilo anketiranje izvedeno za 10 pošt, ki sem jih določila s
sistematičnim slučajnim vzorčenjem. Anketni vprašalnik, ki sem ga poslala anketirancem po
pošti, je naveden v prilogi 3. V prvem delu vprašalnika so vprašanja demografskega tipa
(spol, starost, končana izobrazba, delovna doba na Pošti Slovenije, delovno mesto), v drugem
delu pa se vprašanja nanašajo na strokovna izobraževanja na Pošti Slovenije, IKT-tehnologije
ter izobraževanje na daljavo. Rezultati anketiranja so podrobno predstavljeni v prilogi 4 in
sicer ločeno za male in velike pošte. Kot je razvidno iz preglednic 5.2 in 5.3, je bila odzivnost
anketirancev dokaj visoka (v povprečju 88,7 % za velike pošte in 100 % za male pošte).
V nadaljevanju so najprej prikazani splošni rezultati anketiranj za anketna vprašanja, vezana
na strokovna izpopolnjevanja na Pošti Slovenije in IKT, in sicer ločeno za velike in male
pošte. Na osnovi teh rezultatov dobimo splošen pregled stanja na obravnavanem področju
(strokovno izpopolnjevanje, IKT) na Pošti Slovenije PE Maribor, na osnovi katerega lahko v
nadaljevanju podrobneje analiziramo tudi vpliv demografskih dejavnikov na nekatera najbolj
izpostavljena vprašanja, vezana na strokovno usposabljanje poštnih delavcev z
izobraževanjem na daljavo.
Preglednica 5.2: Odzivnost na anketiranje na velikih poštah
Zaporedna
številka pošte
Število zaposlenih
na pošti
Število vrnjenih anketnih vprašalnikov
f f [%]
1 7 6 85,7
2 11 10 90,9
3 11 10 90,9
4 11 10 90,9
5 12 10 83,3
6 15 15 100
7 11 10 90,9
8 15 13 86,7
9 13 10 76,9
10 11 10 90,9
Skupaj 117 104 Povprečno: 88,7 %
44
Preglednica 5.3: Odzivnost na anketiranje na malih poštah
Zaporedna
številka pošte
Število zaposlenih
na pošti
Število vrnjenih anketnih vprašalnikov
f f [%]
1 1 1 100
2 1 1 100
3 2 2 100
4 1 1 100
5 2 2 100
6 6 6 100
7 3 3 100
8 2 2 100
9 1 1 100
10 5 5 100
Skupaj 24 24 Povprečno: 100 %
5.2.1 Splošni rezultati anketiranja
a) b)
Slika 5.1: Ali podpirate dodatna strokovna izobraževanja na Pošti Slovenije?
a) velike pošte, b) male pošte
Kot je razvidno s slike 5.1, velika večina anketiranih (na manjših poštah celo vsi anketirani)
podpirajo tovrstna izobraževanja. Na osnovi takšnega odziva lahko sklepamo, da se poštni
81,7%
7,7%
10,6%
DA NE Ne vem
100,0%
0,0%
DA NE Ne vem
45
delavci večinoma zavedajo pomena vseživljenjskega izobraževanja in posledično pomena
znanja, ki ga je treba v današnji družbi ob nenehnem in hitrem tehnološkem razvoju
neprestano dopolnjevati in nadgrajevati.
a) b)
Slika 5.2: Koliko anketirancev ve, kaj pomeni izobraževanje na daljavo (IND)?
a) velike pošte, b) male pošte
Slika 5.2 daje odgovor na vprašanje, če poštni delavci poznajo pojem »Izobraževanje na
daljavo (IND)«. Kot je razvidno iz grafikonov, približno tri četrtine vseh anketiranih ta pojem
pozna, medtem ko ena četrtina tega pojma ne pozna. Navedena ugotovitev velja tako za velike
kot tudi za male pošte.
a) b)
Slika 5.3: Ali ste se že udeležili kakšnega strokovnega izobraževanja na Pošti Slovenije?
a) velike pošte, b) male pošte
75%
25%
DA NE
79%
21%
DA NE
84,6%
15,4%
DA NE
87,5%
12,5%
DA NE
46
S slike 5.3 je razvidno, da se je večina anketiranih na velikih in malih poštah že udeležila
kakšnega strokovnega izobraževanja in da so posledično seznanjeni s pomenom teh
izobraževanj. Če bi anketirani lahko izbirali način strokovnega izobraževanja, bi se jih na
velikih poštah približno polovica odločila za tradicionalno udeležbo na seminarjih, medtem
ko bi druga polovica raje izbrala izobraževanje na daljavo (glej sliko 5.4). Na manjših poštah
bi več kot dve tretjini anketiranih raje izbralo izobraževanje na daljavo.
a) b)
Slika 5.4: Za kaj bi se odločili, če bi za strokovno izobraževanje imeli dve možnosti?
a) velike pošte, b) male pošte
a) b)
Slika 5.5: Ali se nameravate v prihodnje udeležili kakšnega strokovnega izobraževanja?
a) velike pošte, b) male pošte
47,1%
52,9%
Udeležba na seminarjih
Izobraževanje na daljavo
29,2%
70,8%
Udeležba na seminarjih
Izobraževanje na daljavo
69,2%
30,8%
DA NE
95,8%
4,2%
DA NE
47
S slike 5.5 je razvidno, da se bodo v prihodnje skoraj vsi anketirani na malih poštah udeležili
kakšnega strokovnega izobraževanja na Pošti Slovenije. Tak rezultat lahko utemeljimo na
osnovi predpostavke, da imajo male pošte manjše število zaposlenih (običajno tri ali manj, v
določenih primerih pa tudi samo enega), kar pomeni, da morajo biti vsi zaposleni seznanjeni z
vsemi novostmi in tudi vsi usposobljeni za različne storitve na poštah. Zato je njihova
udeležba na strokovnih izobraževanjih skoraj nujna. Nekoliko drugačne so razmere na večjih
poštah, kjer je delo bolj specificirano in zaposleni praviloma opravljajo le točno določene
naloge (pismonoše, manipulativni delavci, itd.). Posledično se morajo strokovnih
izobraževanj udeležiti tisti, kjer so spremembe pri načinu opravljanja storitev največje. Na
osnovi te predpostavke je ugotovitev, da se slaba tretjina anketiranih na večjih poštah v
prihodnjih nekaj letih ne bo udeležila nobenega dodatnega izobraževanja, pričakovana in tudi
upravičena.
a) b)
Slika 5.6: Ali poznate IKT (Informacijsko Komunikacijske Tehnologije?
a) velike pošte, b) male pošte
Slika 5.6 prikazuje rezultate anketnega vprašanja v povezavi s poznavanjem informacijsko
komunikacijskih tehnologij (IKT). Nekoliko presenetljivo je skoraj polovica anketiranih na
velikih poštah odgovorilo, da pojma IKT ne poznajo, kar je najverjetneje posledica dejstva, da
večje pošte zaposlujejo tudi starejše pismonoše, ki imajo večinoma končano poklicno ali
srednjo šolo (v nekaterih primerih celo samo osnovno šolo) in se v času šolanja niso srečali s
tovrstnimi tehnologijami (podrobnejša analiza v zvezi z IKT in njenimi povezavami z
demografskimi dejavniki je navedena v poglavju 5.2.2). Na manjših poštah je takšnih, ki ne
poznajo pojma IKT občutno manj in sicer slaba tretjina. Tudi v tem primeru predvidevamo,
da se negativni odgovor nanaša zlasti na starejše osebe z nižjo stopnjo izobrazbe.
Rezultati anketiranj v zvezi z dostopom do interneta so pričakovani, saj je velika večina
anketiranih (na malih poštah celo vsi anketirani) odgovorila, da imajo doma dostop do
interneta (glej sliko 5.7).
51,0%
49,0%
DA NE
70,8%
29,2%
DA NE
48
a) b)
Slika 5.7: Ali imate doma dostop do Interneta?
a) velike pošte, b) male pošte
a) b)
Slika 5.8: Kako pogosto uporabljate internet? a) velike pošte, b) male pošte
Slika 5.8 prikazuje pogostost uporabe interneta. Na velikih poštah je več kot polovica takšnih,
ki uporabljajo internet vsak dan in slabih deset odstotkov takšnih, ki interneta sploh ne
uporabljajo. Predpostavljamo lahko, da so vsakodnevni uporabniki interneta zlasti mlajši
zaposleni in tisti z višjo stopnjo izobrazbe, medtem ko med tiste, ki interneta ne uporabljajo,
verjetno sodijo starejši zaposleni ter zaposleni z nižjo stopnjo izobrazbe. Navedene
predpostavke so podrobneje obravnavane v poglavju 5.2.2, kjer so analizirani tudi
87,5%
12,5%
DA NE
100,0
%
0,0%
DA NE
53,8%
17,3%
19,2%
9,6%
Vsak dan
Nekajkrat na teden
Samo občasno
Nikoli
37,5%
12,5%
50,0%
0,0%
Vsak dan
Nekajkrat na teden
Samo občasno
Nikoli
49
demografski dejavniki. Na manjših poštah je odstotek vsakodnevnih uporabnikov interneta
nekoliko manjši, medtem ko jih polovica uporablja internet nekajkrat na teden. Zanimiv je
podatek, da na malih poštah ni primera, da poštni delavec interneta sploh ne bi uporabljal.
a) b)
Slika 5.9: Kako pogosto uporabljate elektronsko pošto?
a) velike pošte, b) male pošte
V povezavi z uporabi interneta je zanimivo pogledati tudi uporabo elektronske pošte, ki jo
prikazuje slika 5.9. Kot je razvidno iz grafikona, je tako na velikih kot tudi na manjših poštah
približno ena tretjina takšnih, ki elektronsko pošto uporabljajo vsak dan. Tudi tukaj lahko
predpostavimo, da gre v tem primeru verjetno za mlajše zaposlene. Zanimiv je tudi odstotek
tistih, ki elektronske pošte sploh ne uporabljajo. Na velikih poštah je takšnih slaba petina
(verjetno gre za starejše zaposlene in zaposlene z nižjo izobrazbo; podrobno analizo glej v
poglavju 5.2.2), na manjših poštah pa elektronsko pošto bolj ali manj pogosto uporabljajo vsi
anketirani. Slednja ugotovitev je verjetno posledica dejstva, da je na manjših poštah število
zaposlenih običajno manj kot tri (pogosto tudi samo eden), ki dobivajo preko elektronske
pošte razna obvestila v zvezi s storitveno dejavnostjo oziroma poslovanjem pošte.
V okviru ankete so poštni uslužbenci tudi samokritično ocenili svoje splošno računalniško
znanje. Kot je razvidno s slike 5.10, jih približno 13 odstotkov meni (velja za velike in male
pošte), da imajo zelo dobro splošno računalniško znanje. Tukaj je smiselno predpostaviti, da
sodijo v to skupino predvsem mlajši zaposleni in zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe
(podrobnosti glej v poglavju 5.2.2). To so hkrati tudi tisti zaposleni, ki bi se lahko bolj ali
manj aktivno vključili pri uvajanju izobraževanja na daljavo oziroma kasnejšega e-
izobraževanja pri strokovnem usposabljanju poštnih delavcev. Odstotek zaposlenih, katerih
splošno računalniško znanje je na osnovi samoocene slabo, je na manjši poštah (okrog 12 %)
za polovico manjši kot na velikih poštah (24 %), kar je najverjetneje posledica dejstva, da
35,6%
26,9%
20,2%
17,3%
Vsak dan
Nekajkrat na teden
Samo občasno
Nikoli
33,3%
8,3%
58,3%
0,0%
Vsak dan
Nekajkrat na teden
Samo občasno
Nikoli
50
nekateri zaposleni na večjih poštah (predvsem starejši na manj zahtevnih delovnih mestih) pri
svojem delu ne potrebujejo posebnega računalniškega znanja.
a) b)
Slika 5.10: Kako bi na splošno ocenili vaše računalniško znanje?
a) velike pošte, b) male pošte
a) b)
Slika 5.11: Ali obiskujete spletno stran Pošte Slovenije (www.posta.si)?
a) velike pošte, b) male pošte
Tako kot večina podjetij, ima tudi Pošta Slovenije svojo spletno stran (www.posta.si). Slika
5.11 kaže, da redno obiskuje to spletno stran približno tretjina anketiranih (velja za velike in
24,0%
32,7%
29,8%
13,5%
Slabo Zadovoljivo
Dobro Zelo dobro
12,5%
45,8%
29,2%
12,5%
Slabo Zadovoljivo
Dobro Zelo dobro
34,6%
40,4%
25,0%
DA NE Samo občasno
29,2%
20,8%
50,0%
DA NE Samo občasno
51
male pošte). Odstotek tistih, ki te spletne strani sploh ne obiskujejo, je na malih poštah (okrog
20 %) za polovico manjši kot na velikih poštah (okrog 40 %).
a) b)
Slika 5.12: Na kakšen način spremljate aktualne novice na Pošti Slovenije?
a) velike pošte, b) male pošte
Pošta Slovenije redno obvešča vse svoje zaposlene z aktualnimi novicami z različnih področij
delovanja pošte. Zaposleni lahko aktualne novice spremljajo preko tiskanega medija, to je
glasila Pošte Slovenije, ali preko spletne strani Pošte Slovenije (www.posta.si). Iz grafikona
na sliki 5.12 je razvidno, da slaba polovica anketiranih spremlja aktualne novice preko
tiskanega glasila Pošte Slovenije. Sem najverjetneje sodijo zaposleni z daljšo zaposlitveno
dobo na pošti, ki so navajeni spremljanja novic preko tiskanega medija. Približno tretjina
spremlja novice preko spletne strani pošte. Med slednje verjetno sodijo mlajši zaposleni s
krajšo zaposlitveno dobo, ki ta vir do dostopa informacij uporabljajo že od samega začetka
zaposlitve njihove zaposlitve. Dobra petina anketiranih na velikih in malih poštah pa
aktualnih novic sploh ne spremlja. Slednji najverjetneje dobijo želene informacije od svojih
predpostavljenih oziroma drugih zaposlenih v podjetju.
Kot že rečeno, so v tem poglavju predstavljeni le splošni rezultati anketiranja, ločeni po
velikih in malih poštah. Nekateri demografski dejavniki (starost, stopnja izobrazbe, delovna
doba, itd.) so pri razlagah posameznih grafikonov samo predpostavljeni in so podrobneje
analizirani v poglavju 5.2.2.
40,4%
36,5%
23,1%
Preko tiskanega glasila Pošte Slovenije
Preko spletne strani Pošte slovenije
Aktualnih novic ne spremljam
45,8%
33,3%
20,8%
Preko tiskanega glasila Pošte Slovenije
Preko spletne strani Pošte slovenije
Aktualnih novic ne spremljam
52
5.2.2 Rezultati anketiranj po demografskih dejavnikih za velike pošte
Na osnovi splošnih rezultatov anketiranj, prikazanih v poglavju 5.2.1, so v nadaljevanju
prikazani še rezultati po demografskih dejavnikih. Pri tem so analizirana le tista področja, kjer
je prihajalo do občutnih razlik v posameznih odgovorih, saj nas je v takšnih primerih zanimal
vpliv posameznega demografskega dejavnika. Prav tako so tukaj upoštevane le velike pošte,
saj je na malih poštah število zaposlenih majhno (v določenih primerih samo en zaposlen),
zato je demografski vpliv težje določljiv.
1) Za kaj bi se odločili, če bi za strokovno izobraževanje imeli dve možnosti?
Slika 5.13: Izbira vrste strokovnega izobraževanja glede na spol zaposlenih
Kot je že navedeno v poglavju 5.2.1, bi se po rezultatih anketiranj na velikih poštah v primeru
raznih strokovnih izobraževanj slaba polovica zaposlenih odločila za tradicionalno udeležbo
na seminarjih, medtem ko bi preostala polovica raje izbrala izobraževanje na daljavo (glej
grafikon na sliki 5.4). Slika 5.13 pa prikazuje, kako bi se za ustrezno obliko izobraževanja
odločili zaposleni glede na spol. Opazimo lahko, da bi ženske enakovredno izbrale obe obliki
izobraževanj, pri moških pa je opaziti, da bi jih nekaj več raje izbralo izobraževanje na
daljavo. V vsakem primeru pa so razlike po spolu majhne in bistveno ne vplivajo na to,
kakšno vrsto izobraževanja bi izbirali zaposleni na Pošti Slovenije.
Slika 5.14 prikazuje izbiro vrste strokovnega izobraževanja glede na delovno področje
zaposlenih. Razvidno je, da se zaposleni v manipulaciji (delavci na okencih, kontrolorji in
upravniki pošt) nekoliko bolj nagibajo k tradicionalnemu načinu izobraževanja, medtem ko bi
se zaposleni v dostavi (pismonoše) raje odločili za izobraževanje na daljavo. Na prvi pogled
je takšen rezultat nekoliko presenetljiv, saj je izobrazbena struktura pismonoš nižja v
primerjavi z delavci v manipulaciji. Po drugi strani pa je med pismonoši velik odstotek
mlajših zaposlenih, ki so večinoma dobro seznanjeni z IKT tehnologijami in uporabo
interneta, kar je najverjetneje glavni vzrok, da bi se raje odločili za izobraževanje na daljavo.
29
35
20 20
0
5
10
15
20
25
30
35
40
Udeležba na seminarjih Izobraževanje na daljavo
moški
ženski
53
Slika 5.14: Izbira vrste strokovnega izobraževanja glede na delovno področje zaposlenih
Slika 5.15: Izbira vrste strokovnega izobraževanja glede na starost zaposlenih
Slika 5.15 prikazuje izbiro vrste strokovnega izobraževanja glede na starost zaposlenih.
Opazimo lahko, da bi mlajši zaposleni (do starostne meje 40 let) raje izbrali izobraževanje na
daljavo, medtem ko se starejši zaposleni bolj nagibajo k tradicionalni metodi izobraževanja z
udeležbo na seminarjih. Takšen rezultat je pričakovan in je verjetno posledica predpostavke,
da so mlajše generacije zaposlenih bolje seznanjene z IKT tehnologijami in tudi pogosteje
uporabljajo internet, ki eden je od osnovnih elementov izobraževanja na daljavo.
Kot je razvidno s slike 5.16, prevladujejo na Pošti Slovenije zaposleni s končano poklicno ali
srednjo šolo, ki se nekoliko bolj nagibajo k izobraževanju na daljavo. Maloštevilni zaposleni s
končano le osnovno šolo bi raje izbrali tradicionalen način izobraževanja, zaposleni s končano
visoko šolo (strokovna ali univerzitetna, I. ali II. bolonjska stopnja) pa po pričakovanju bolj
podpirajo izobraževanje na daljavo, kar je najverjetneje posledica dejstva, da so se tekom
študija že srečali z različnimi IKT tehnologijami ter različnimi možnostmi, ki jih ponuja
internet. Kljub temu je med populacijo s končano visoko izobrazbo (verjetno gre za starejšega
24
32
2523
0
5
10
15
20
25
30
35
Udeležba na seminarjih Izobraževanje na daljavo
dostava
manipulacija
01
3
9
12
17
22
18
12
10
0
5
10
15
20
25
Udeležba na seminarjih Izobraževanje na daljavo
do 20
nad 20 do 30
nad 30 do 40
nad 40 do 50
nad 50
54
zaposlenega) eden takšen, ki bi se vseeno raje odločil za tradicionalen način izobraževanja.
Zanimiv in po svoje presenetljiv pa je rezultat za zaposlene s končano višješolsko izobrazbo,
kjer se je izkazalo, da se več kot polovica anketiranih bolj nagiba k tradicionalnemu načinu
izobraževanja. Vzroke gre verjetno iskati v dejstvu, da gre predvsem za starejše zaposlene, ki
so študirali po »starih« študijskih programih, kjer IKT tehnologije in še posebej internet niso
bile tako prisotne kot danes.
Slika 5.16: Izbira vrste strokovnega izobraževanja glede na izobrazbo zaposlenih
52
37
43
11
41
6
0 00
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
Udeležba na seminarjih Izobraževanje na daljavo
osnovna
poklicna alisrednjavišja
visoka
mag. ali dr.
55
2) Ali poznate IKT (Informacijsko Komunikacijske Tehnologije?
Slika 5.17: Poznavanje IKT tehnologij glede na spol zaposlenih
Kot je že navedeno v poglavju 5.2.1 (glej grafikon na sliki 5.6), je skoraj polovica anketiranih
na velikih poštah odgovorilo, da pojma IKT ne poznajo. Slika 5.17 pa prikazuje poznavanje
IKT tehnologij glede na spol zaposlenih. Opazimo lahko, da je pri moških več takih, ki IKT
tehnologij ne poznajo, ravno nasprotni trend pa je opaziti pri ženskah. Navedeni trend lahko
razložimo na podlagi predpostavke, da so na delovnem mestu pismonoš v večini zaposleni
moški, med katerimi je tudi precej starejših in takšnih z nižjo stopnjo izobrazbe.
Slika 5.18: Poznavanje IKT tehnologij glede na delovno področje zaposlenih
Grafikon na sliki 5.18 potrjuje zgoraj navedeno predpostavko, da delavci v manipulaciji
(delavci na okencih, kontrolorji in upravniki pošt) bolje poznajo IKT tehnologije kot delavci
na dostavi (pismonoše). Navedena ugotovitev je najverjetneje povezana tudi z izobrazbeno
strukturo zaposlenih, ki je za zaposlene v manipulaciji višja kot pri zaposlenih na dostavi.
28
36
25
15
0
5
10
15
20
25
30
35
40
DA NE
moški
ženski
22
3431
17
0
5
10
15
20
25
30
35
40
DA NE
dostava
manipulacija
56
Slika 5.19: Poznavanje IKT tehnologij glede na starost zaposlenih
Grafikon na sliki 5.19 presenetljivo ponazarja, da je pri mlajši generaciji (med 20 in 30 let
starosti) več takšnih, ki IKT tehnologij ne poznajo, medtem ko je pri starejših (nad 50 let) več
takšnih, ki te tehnologije poznajo. Predpostavljam, da je takšen rezultat verjetno posledica
poznavanja ali nepoznavanja samega izraza »IKT« in da bi se rezultat verjetno spremenil, če
bi v anketnem vprašalniku navedli, kaj vse sodi med te tehnologije (spletni forumi, blog,
twitter, facebook, klepetalnice, itd.).
Slika 5.20: Poznavanje IKT tehnologij glede na izobrazbo zaposlenih
Kot je razvidno s slike 5.20, maloštevilni zaposleni s končano le osnovno šolo ne poznajo
IKT tehnologij, kar je po svoje pričakovano. Gre pretežno za starejše zaposlene (predvsem
pismonoše), ki se s temi tehnologijami niso srečali niti v času šolanja, niti jih ne uporabljajo
na delovnem mestu. Pričakovan je rezultat za zaposlene s končano visoko šolo (strokovna ali
univerzitetna, I. ali II. bolonjska stopnja), ki te tehnologije poznajo, medtem ko so ostali
razporejeni približno enakomerno med oba odgovora.
10
57
17
12
18
22
12
10
0
5
10
15
20
25
DA NE
do 20
nad 20 do 30
nad 30 do 40
nad 40 do 50
nad 50
0
7
38 37
966
10 00
5
10
15
20
25
30
35
40
DA NE
osnovna
poklicna alisrednjavišja
visoka
mag. ali dr.
57
3) Kako pogosto uporabljate internet?
V splošni analizi rezultatov anketiranja (glej poglavje 5.2.1) je več kot polovica anketiranih
odgovorila, da uporabljajo internet vsak dan, medtem ko jih je slabih deset odstotkov
odgovorilo, da interneta sploh ne uporabljajo. V nadaljevanju so ti rezultati predstavljeni še
glede na demografske vplive.
Slika 5.21: Pogostost uporabe interneta glede na spol zaposlenih
Slika 5.21 prikazuje vpliv spola na pogostost uporabe interneta. Vidi se, da gornja trditev
(polovica anketiranih uporablja internet vsak dan) velja tako za moške kot tudi za ženske. Je
pa pri ženskah malo takih (samo dve, kar je manj kot 2 %), ki interneta sploh ne uporabljata.
Med tistimi, ki interneta nikoli ne uporabljajo ali pa so le njegovi občasni uporabniki, so
najverjetneje starejši z nižjo stopnjo izobrazbe, ki praviloma zasedajo takšna delovna mesta
(npr. pismonoši), kjer uporaba interneta ni nujna. Za te zaposlene lahko tudi predpostavimo,
da interneta ne uporabljajo (ali pa zelo redko) niti v privatnem življenju.
Slika 5.22: Pogostost uporabe interneta glede na delovno področje zaposlenih
36
8
12
8
20
108
2
0
5
10
15
20
25
30
35
40
Vsak dan Nekajkrat nateden
Samo občasno Nikoli
moški
ženski
31
108 7
25
8
12
3
0
5
10
15
20
25
30
35
Vsak dan Nekajkrat nateden
Samo občasno Nikoli
dostava
manipulacija
58
Tudi delovne področje nima bistvenega vpliva na pogostost uporabe interneta, saj se ne glede
na delovno mesto zaposlenih največ anketiranih poslužuje interneta vsak dan (slika 5.22).
Nekoliko spremenjen trend je opaziti le pri tistih, ki uporabljajo internet le občasno. Teh je
namreč več v primerjavi s tistimi, ki ga uporabljajo nekajkrat na teden. Še posebej preseneča,
da je tak trend opaziti pri manipulativnih delavcih. Predpostavimo lahko, da gre v tem
primeru verjetno za starejše manipulativne delavce, za katere uporaba interneta pri opisu
delovnih nalog ni nujna, internet pa za njih ni preveč zanimiv niti v privatnem življenju.
Slika 5.23: Pogostost uporabe interneta glede na starost zaposlenih
Grafikon na sliki 5.23 pričakovano ponazarja, da mlajši zaposleni (manj kot 30 let)
uporabljajo internet praktično vsak dan, medtem ko se pogostost uporabe interneta s starostjo
zaposlenih zmanjšuje. To je pričakovano, saj starejše generacije tekom svojega izobraževanja
in tudi na začetku svoje poklicne poti interneta niso uporabljale, zato so jim ta orodja precej
bolj tuja kot mlajšim generacijam. Glede na izobrazbo (slika 5.24) so odgovori precej
razpršeni, vseeno pa lahko ugotovimo, da imajo tisti, ki interneta nikoli ne uporabljajo,
osnovnošolsko ali največ srednjo izobrazbo.
Slika 5.24: Pogostost uporabe interneta glede na izobrazbo zaposlenih
01
0 0
12
0 0 0
21
6
20
17
8
11
46
3
76
0
5
10
15
20
25
Vsak dan Nekajkrat nateden
Samo občasno Nikoli
do 20
nad 20 do 30
nad 30 do 40
nad 40 do 50
nad 50
1 1 2 3
39
15 14
7
13
02
03 2 2
00 0 0 00
5
10
15
20
25
30
35
40
45
Vsak dan Nekajkrat nateden
Samo občasno Nikoli
osnovna
poklicna alisrednjavišja
visoka
mag. ali dr.
59
4) Kako pogosto uporabljate elektronsko pošto?
Slika 5.25: Pogostost uporabe elektronske pošte glede na spol zaposlenih
Slika 5.25 prikazuje vpliv spola na pogostost uporabe elektronske pošte. Tako pri moških kot
tudi pri ženskah je približno tretjina takih, ki uporabljajo elektronsko pošto vsak dan.
Predpostavljamo, da gre tukaj predvsem za mlajše zaposlene in višje izobražene, ki so ta
način komuniciranja uporabljali že pri študiju. Zanimiv je tudi podatek, da kar 17 moških
(16,4 % vseh anketiranih) sploh ne uporablja elektronske pošte. Pri ženskah je ta odstotek
bistveno manjši. Razlago gre iskati najverjetneje v tem, da v gornjo skupino moških sodijo
predvsem pismonoši s poklicno ali srednjo izobrazbo, ki pri opravljanju delovnih obveznosti
tovrstnega komuniciranja ne potrebujejo, niti ga ne prakticirajo v privatnem življenju.
Slika 5.26: Pogostost uporabe elektronske pošte glede na delovno področje zaposlenih
Slika 5.26, ki prikazuje vpliv delovnega področja zaposlenih (dostava ali manipulacija) na
uporabo elektronske pošte, potrjuje zgoraj navedeno predpostavko, da so med tistimi, ki
nikoli ne uporabljajo elektronske pošte, predvsem delavci v dostavi (pismonoši), ki so starejši
in imajo nižjo izobrazbo.
26
12
9
17
1412
10
4
0
5
10
15
20
25
30
Vsak dan Nekajkrat nateden
Samo občasno Nikoli
moški
ženski
16
1211
17
21
15
8
4
0
5
10
15
20
25
Vsak dan Nekajkrat nateden
Samo občasno Nikoli
dostava
manipulacija
60
Slika 5.27: Pogostost uporabe elektronske pošte glede na starost zaposlenih
Analiza pogostosti uporabe elektronske pošte glede na starost zaposlenih (Slika 5.27)
pričakovano ponazarja, da mlajši zaposleni (manj kot 30 let) uporabljajo elektronsko pošto
vsaj nekajkrat na teden (med njimi ni nobenega, ki elektronske pošte ne bi uporabljal),
medtem ko se pogostost njene uporabe s starostjo zaposlenih zmanjšuje. To je pričakovano,
saj je starejšim generacijam tovrstno komuniciranje precej bolj tuje kot mlajšim, ki se z
elektronsko pošto srečujejo že od osnovne šole.
Slika 5.28: Pogostost uporabe elektronske pošte glede na izobrazbo zaposlenih
Analiza pogostosti uporabe elektronske pošte glede na izobrazbo zaposlenih (Slika 5.28) daje
presenetljiv rezultat, da je pri zaposlenih z visokošolsko izobrazbo največ takih, ki
elektronsko pošto uporabljajo samo občasno. Rezultat je mogoče utemeljiti s predpostavko,
da gre za starejše zaposlene, ki raje uporabljajo druge načine komuniciranja. Ponovno pa se
pokaže že zgoraj navedena predpostavka, da so med tistimi, ki elektronske pošte sploh ne
uporabljajo, predvsem pismonoši s poklicno ali srednjo izobrazbo.
01
0 0
9
3
0 0
14
8
6
1
12
98
11
5
3
5
9
0
2
4
6
8
10
12
14
16
Vsak dan Nekajkrat nateden
Samo občasno Nikoli
do 20
nad 20 do 30
nad 30 do 40
nad 40 do 50
nad 50
0 0
34
26
21
11
17
10
4
10
12
4
00 0 0 00
5
10
15
20
25
30
Vsak dan Nekajkrat nateden
Samo občasno Nikoli
osnovna
poklicna alisrednjavišja
visoka
mag. ali dr.
61
5) Kako bi na splošno ocenili vaše računalniško znanje?
Slika 5.29: Ocenjeno računalniško znanje glede na spol zaposlenih
V povezavi z uvedbo izobraževanja na daljavo oziroma e-izobraževanja na Pošti Slovenije je
zelo pomembno tudi trenutno računalniško znanje zaposlenih. S slike 5.29 se vidi, da je med
anketiranimi kar nekaj takšnih, katerih računalniško znanje je slabo. Tudi v tem primeru gre
predvsem za starejše moške z nižjo izobrazbo, ki opravljajo delo pismonoš. Pri ženskah pa so
to najverjetneje starejše ženske prav tako z nižjo stopnjo izobrazbe, ki pri svojem delu
posebnega računalniškega znanja ne potrebujejo.
Slika 5.30: Ocenjeno računalniško znanje glede na delovno področje zaposlenih
Analiza grafikona na sliki 5.30 potrjuje zgornjo predpostavko, da sodijo med zaposlene s
slabim računalniškim znanjem predvsem starejši delavci na dostavi (pismonoši), ki niti pri
svojem delu niti v privatnem življenju tovrstnih tehnologij ne uporabljajo. Zaposlene v
manipulaciji s slabim računalniškim znanjem pa najverjetneje predstavljajo starejše ženske s
poklicno ali srednješolsko izobrazbo.
17
15
22
10
8
18
11
3
0
5
10
15
20
25
Slabo Zadovoljivo Dobro Zelo dobro
moški
ženski
16
12
18
109
21
15
3
0
5
10
15
20
25
Slabo Zadovoljivo Dobro Zelo dobro
dostava
manipulacija
62
Slika 5.31: Ocenjeno računalniško znanje glede na starost zaposlenih
Slika 5.31 prikazuje ocenjeno računalniško znanje glede na starost zaposlenih. Pričakovano so
anketirani mlajši od 30 let mnenja, da je njihovo računalniško znanje dobro ali celo zelo
dobro. Po drugi strani pa so kritična skupina zaposleni stari nad 40 let, saj je med temi največ
takih, ki svoje računalniško znanje ocenjujejo kot slabo. Pri morebitni uvedbi e-izobraževanja
na Pošti Slovenije bi slednji verjetno potrebovali kakšen uvajalni tečaj za pridobitev
osnovnega računalniškega znanja.
Slika 5.32: Ocenjeno računalniško znanje glede na izobrazbo zaposlenih
Slika 5.32 prikazuje, da je med zaposlenimi s slabim računalniškim znanjem največ tistih, ki
imajo končano le osnovno ali poklicno šolo. Glede na rezultate anketiranj v gornjih grafikonih
lahko predvidevamo, da gre predvsem za starejše zaposlene, ki delajo na dostavi (pismonoši).
Za ostale anketirane pa bi lahko dejali, da je za večino od njih njihovo računalniško znanje
vsaj zadovoljivo, kar je pozitivno z vidika vpeljevanja izobraževanja na daljavo oziroma e-
izobraževanja na Pošti Slovenije.
0 0 01
01
4
7
1
10
15
3
14 14
11
1
98
4
1
0
2
4
6
8
10
12
14
16
Slabo Zadovoljivo Dobro Zelo dobro
do 20
nad 20 do 30
nad 30 do 40
nad 40 do 50
nad 50
5
10
1
18
25
21
11
1
68
01 1
4
10 0 0 0
0
5
10
15
20
25
30
Slabo Zadovoljivo Dobro Zelo dobro
osnovna
poklicna alisrednjavišja
visoka
mag. ali dr.
63
6 DISKUSIJA
Predmet predložene magistrske naloge je strokovno izobraževanje in usposabljanje poštnih
delavcev, ki trenutno poteka na tradicionalen način. Analiza nekaterih tipičnih strokovnih
izobraževanj in usposabljanj na Pošti Slovenije (dopolnilno strokovno usposabljanje
pismonoš, usposabljanje manipulativnih delavcev za opravljanje bančnih storitev,
usposabljanje poštnih delavcev za varnost in zdravje pri delu, usposabljanje poštnih delavcev
za varstvo pred požarom) je pokazala, da se le-ta v glavnem sestojijo iz teoretičnega in
praktičnega dela. Predvsem v teoretični del bi se lahko izvedel v obliki izobraževanja na
daljavo ali e-izobraževanja, v obliki določenih animacij pa bi se lahko udeleženci preko
računalnika pripravili tudi na praktični del. Tudi za preverjanje znanja, ki se izvaja na koncu
zgoraj navedenih usposabljanj, bi se lahko v okviru izobraževanja na daljavo pripravili
ustrezni preskusni testi, na osnovi katerih bi udeleženci preverili svoje znanje in se prijavili za
končni izpit takrat, ko bi bilo to znanje na zadovoljivem nivoju. Seveda se postavlja
vprašanje, ali so zaposleni na Pošti Slovenije sploh pripravljeni oziroma dovolj usposobljeni
za strokovna izobraževanja in usposabljanja v obliki izobraževanja na daljavo oziroma e-
izobraževanja. Predložena raziskava, ki je bila izvedena v Poslovni enoti Maribor in je
zajemala 115 pošt, je na podlagi kvalitativnih (delno strukturirani intervju z vodilnimi
delavci) in kvantitativnih (anketiranje zaposlenih na poštah) metod dala spodaj zapisane
ugotovitve.
V okviru delno strukturiranega intervjuja s petimi sogovorniki, izbranih iz vodstvenega kadra
Pošte Slovenije PE Maribor, navajam za posamezne teme naslednje ugotovitve oziroma
opažanja:
Tema 1: Strokovna izobraževanja in usposabljanja poštnih delavcev
- intervjuvanci v celoti podpirajo nenehno strokovno izobraževanje in usposabljanje vseh
zaposlenih, kar ohranja konkurenčnost na vedno bolj zahtevnem tržišču;
- strokovno izobraževanje in usposabljanje je še posebej pomembno pri uvajanju novih
poslov in tudi zaradi nenehnega spreminjanja zakonodaje na področju poštnih storitev;
- strokovno izobraževanje in usposabljanje je zelo pomembno tudi za pogodbene delavce,
ki izvajajo za Pošto Slovenije določene storitve;
- sistem strokovnega izobraževanja in usposabljanja naj bo poenoten na vseh poslovnih
enotah Pošte Slovenije;
- interno strokovno izobraževanje in usposabljanje z lastnim kadrom stane Pošto Slovenije
precej manj kot eksterno, ki ga izvajajo zunanji strokovnjaki;
- pri izvedbi strokovnega izobraževanja in usposabljanja na različnih lokacijah (Prekmurje,
Koroška, Štajerska) najame podjetje ustrezne prostore in tudi plača najemnino,
udeležencem pa potne stroške in dnevnice;
- nekaj organizacijskih težav nastane običajno v povezavi z odzivnostjo povabljenih, saj se
le redko strokovnega izobraževanja ali usposabljanja udeležijo vsi povabljeni (za slednje
je treba uvesti nadomestni termin);
- urnik izvedbe posameznega strokovnega izobraževanja ali usposabljanja se praviloma
prilagaja delovnemu času pošt.
64
Tema 2: Informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT)
- na področju IKT Pošta Slovenije na nekaterih segmentih zaostaja za konkurenco (DHL,
UPS, itd.), ki že uporablja nekatera sodobna orodja (uporaba dlančnikov na terenu,
elektronski podpis, itd.);
- posamezne pošte nimajo dostopa do interneta, kar pogrešajo tudi mnogi uporabniki
poštnih storitev;
- pošta samo delno skrbi za izobraževanje svojih delavcev s področja IKT;
- na Pošti Slovenije je trenutno še vedno glavni vir informacij tiskani medij (okrožnice in
uradno glasilo Pošte Slovenije), saj se zaposleni le redko poslužujejo intraneta in spletne
strani Pošte Slovenije;
- Pošta Slovenije daje razmeroma velik poudarek razvoju aplikacije UPO, medtem ko
premalo vlaga v zmanjšanje tiskanih aplikacij in predvsem v prenovljeno informatizacijo
pismonoš;
- pošta za novejše in konkurenčne storitve uporablja plačljivo zunanjo aplikacijo MAOP,
ne nameni pa sredstev za lasten razvoj, ko bi lahko pošta s svojim kadrom in sodobnimi
IKT razvila lastno aplikacijo,
- na splošno ima Pošta Slovenije na področju IKT zelo velike razvojne priložnosti.
Tema 3: Izobraževanje na daljavo (IND) in e-izobraževanje
- na področju e-izobraževanja poteka v letu 2014 na Pošti Slovenije pilotski projekt na
temo etika in integriteta, ki se ga udeležuje preko 100 vodilnih delavcev v podjetju;
- mnenja vodstvenih delavcev o uvedbi izobraževanja na daljavo oziroma e-izobraževanja
znotraj Pošte Slovenije so različna, saj ga nekateri podpirajo, drugi pa mu nasprotujejo;
- intervjuvanci so mnenja, da Pošta Slovenije premore s področja IKT in tudi s področja
izobraževanja dovolj izobražene in strokovno podkovane ljudi, ki bi lahko izpeljali
projekt izobraževanja na daljavo oziroma e-izobraževanja;
- na splošno je izražen pozitiven odnos glede izobraževanja na daljavo oziroma e-
izobraževanja z obrazložitvijo, da je tak način izobraževanja manj formalen in za delavce
manj obremenjujoč;
- z izobraževanjem na daljavo ni mogoče v celoti nadomestiti nekaterih strokovnih
usposabljanj (npr. postopek gašenja z različnimi gasilnimi aparati);
- intervjuvanci so izpostavili, da vsi zaposleni niso vešči dela na računalniku in dela z
informacijskimi tehnologijami, kar bi lahko bil za nekatere velik problem pri tovrstnih
izobraževanjih;
- izobraževanje na daljavo in iz njega izpeljano e-izobraževanje je po mnenju
intervjuvancev prihodnost strokovnega izobraževanja in usposabljanja na Pošti Slovenije.
Tema 4: Učeča se organizacija
- Pošta Slovenije ima na številnih področjih elemente učeče se organizacije, vendar se
posamezne aktivnosti na izvajajo v takšni meri, kot je to značilno za učeče se
organizacije;
- v podjetju prevladuje centraliziram model, kjer o posameznih odločitvah odločajo
predvsem vodilni v podjetju;
- Pošta Slovenije v okviru strategije podjetja zelo podpira naravnanost k učenju;
- analizo modela FUTURE-O je pokazala, da bo morala Pošta Slovenije na poti k učeči se
organizaciji spremeniti strateški načrt podjetja in v ospredje postaviti slehernega
zaposlenega v podjetju.
65
- Pošta Slovenije je slabše prilagodljiva na hitre spremembe, ki se nenehno dogajajo tako
na domačem kot tudi tujih trgih;
- komunikacija med zaposlenimi ni najboljša in je preveč enosmerna (od nadrejenih k
podrejenim delavcem);
- stanje na področju IKT ni zadovoljivo.
Na osnovi diskusije rezultatov intervjuja lahko zaključimo, da vodilni v PE Maribor v celoti
podpirajo nenehno strokovno izobraževanje in usposabljanje poštnih delavcev, ki bi ga bilo
potrebno po njihovem mnenju še razširiti na tista področja, kjer Pošta Slovenije zaostaja za
konkurenco (uporaba dlančnikov na terenu, elektronski podpis, itd.). Veliko bo morala Pošta
Slovenije v bodoče vložiti v posodobitev IKT in tudi v strokovno izobraževanje in
usposabljanje svojih zaposlenih na tem področju. Kot pomanjkljivost na področju IKT lahko
štejemo tudi to, da posamezne pošte nimajo dostopa do interneta. Na področju izobraževanja
na daljavo in e-izobraževanja Pošta Slovenije že kaže določene iniciative, kot je na primer
pilotski projekt na temo etika in integriteta, ki se izvaja kot e-izobraževanje. Da se bo lahko
le-to na Pošti Slovenije tudi dejansko uveljavilo, pa bo moralo podjetje slediti smernicam
učeče se organizacije, kjer pa bodo potrebne nekatere korenite spremembe predvsem na
področju menedžmenta znanja ter na področju komuniciranja med zaposlenimi.
Splošni rezultati anketiranj zaposlenih na velikih in malih poštah, vezani na strokovno
izobraževanje in izpopolnjevanja na Pošti Slovenije ter IKT, so dali naslednje ugotovitve:
- tako na velikih kot malih poštah zaposleni v veliki večini podpirajo nenehno strokovno
izobraževanje in usposabljanje na Pošti Slovenije;
- tako na velikih kot malih poštah približno tri četrtine zaposlenih pozna pojem
izobraževanje na daljavo,
- na velikih poštah se približno polovica zaposlenih pri strokovnem izobraževanju in
usposabljanju bolj nagiba k izobraževanju na daljavo; na malih poštah je takšnih skoraj
tri četrtine.
- pojem IKT na velikih poštah pozna približno polovica anketiranih, na malih poštah pa
skoraj tri četrtine anketiranih;
- skoraj vsi zaposleni (tako na velikih kot tudi malih poštah) imajo doma dostop do
interneta, pri čemer jih redno uporablja internet približno polovica vprašanih;
- med anketiranimi (velja za velike in male pošte) je razmeroma malo takšnih, ki svoje
računalniško znanje ocenjujejo kot zelo dobro, približno enak odstotek pa je takšnih, ki to
znanje ocenjujejo kot slabo (splošno računalniško znanje anketiranih je zadovoljivo);
- spletno stran Pošte Slovenije redno obiskuje le tretjina zaposlenih (velja za velike in male
pošte), ki na ta način tudi spremljajo aktualne novice na Pošti Slovenije;
Rezultati anketiranj po demografskih dejavnikih, ki so bila izvedena samo za velike pošte, pa
so naslednji:
- Pri izbiri načina strokovnega izobraževanja in usposabljanja (tradicionalno, na daljavo) so
se tako moški kot tudi ženske približno v enakem razmerju opredelili za oba načina
izobraževanja. Enako velja tudi za delovno področje zaposlenih (dostava, manipulacija).
Pomembna razlika pa nastopi pri starostnem dejavniku, kjer se mlajši zaposleni (pod 40
let) občutno bolj nagibajo k izobraževanju na daljavo, starejši zaposleni (nad 40 let) pa
bolj k tradicionalnemu načinu izobraževanja. Glede na izobrazbo zaposleni z nižjo
izobrazbo (osnovna in poklicna šola) bolj podpirajo tradicionalno izobraževanje,
zaposleni s končano visoko izobrazbo pa izobraževanje na daljavo.
66
- V zvezi s poznavanjem IKT se je izkazalo, da je med moškimi več takih, ki teh tehnologij
ne poznajo. Ravno nasprotno se je izkazalo pri ženskah. Predpostavljam, da je na
delovnem mestu pismonoš zaposlenih precej starejših moških z nižjo stopnjo izobrazbe,
za katere je nepoznavanje IKT pričakovano, saj se s temi tehnologijami niso srečali niti
tekom svojega formalnega izobraževanja, niti teh tehnologij ne uporabljajo pri
opravljanju svojih delovnih nalog. Takšna predpostavka se je izkazala kot utemeljena pri
analizi poznavanja IKT glede na delovno področje zaposlenih, kjer je med zaposlenimi v
dostavi (pismonoši) večji delež takšnih, ki IKT ne poznajo. Presenetljivo se je pri
starostnem dejavniku pokazalo, da precej mladih (pod 30 let) ne pozna IKT. Domnevam,
da je to le nepoznavanje samega pojma »IKT« in da bi bil rezultat drugačen, če bi
anketirancem pojasnili, kaj vse sodi pod IKT (spletni forumi, blog, facebook, itd.). Vpliv
izobrazbe na poznavanje IKT pa je pričakovan, saj zaposleni s končano nižjo stopnjo
izobrazbe teh tehnologij večinoma ne poznajo, zaposleni s končano visoko stopnjo
izobrazbe pa so s temi tehnologijami dobro seznanjeni.
- Pri uporabi interneta se je izkazalo, da tako moški kot tudi ženske dokaj redno
uporabljajo internet. Opazne razlika pa se je pojavila pri tistih, ki interneta sploh ne
uporabljajo, saj med njimi prevladujejo moški (predpostavljam, da gre za starejše
pismonoše z nižjo stopnjo izobrazbe). Zadnjo predpostavko potrjuje analiza uporabe
interneta glede na delovno področje zaposlenih, kjer med tistimi, ki interneta sploh ne
uporabljajo, prevladujejo zaposleni v dostavi (pismonoši). Starostni vpliv na uporabo
interneta je pričakovan, saj so ankete pokazale, da ga mlajši uporabljajo zelo pogosto,
starejši pa redkeje ali celo nikoli. Podobno velja za dejavnik izobrazbe, kjer med tistimi,
ki internata ne uporabljajo, prevladujejo zaposleni z nižjo stopnjo izobrazbe.
- Pri uporabi elektronske pošte se je izkazalo, da so rezultati podobni kot pri uporabi
interneta. Glede na spol preseneča podatek, da večje število moških sploh ne uporablja
elektronske pošte (mednje sodi kar precej takih, ki internet sicer uporabljajo). Kasnejša
analiza uporabnosti elektronske pošte je pokazala, da sodijo v zadnjo skupino delavci v
dostavi (pismonoši), ki so stari nad 40 let in imajo končano le osnovno ali poklicno šolo.
Pričakovan je rezultat, da med tistimi, ki elektronske pošte nikoli ne uporabljajo, ni
nobenega zaposlenega mlajšega od 30 let in nobenega, ki ima končano vsaj višješolsko
izobrazbo. Domnevamo lahko, da so se slednji že srečali s tovrstno obliko komunikacije
tekom formalnega izobraževanja in so jo ohranili tudi takrat, ko so se zaposlili.
- Zadnji parameter, ki sem ga vrednotila z demografskimi vplivi, je računalniško znanje
zaposlenih. Večina anketiranih meni, da je njihovo računalniško znanje dobro ali vsaj
zadovoljivo. Med tistimi, ki svoje računalniško znanje ocenjujejo kot slabo, je več
moških kot žensk. Iz naknadne analize lahko sklepamo, da sodijo v to skupino starejši
moški v dostavi (pismonoše), ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe. Med tistimi, ki svoje
računalniško znanje ocenjujejo kot zelo dobro, so zlasti mlajši od 30 let, kar je
pričakovano.
Na osnovi diskusije rezultatov anketiranj lahko zaključimo, da velika večina anketiranih
podpira strokovno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, veliko pa je tudi takih, ki pri
tem podpirajo izobraževanje na daljavo ali e-izobraževanje ter uporabo IKT. Kot kritična
skupina pri uvedbi tovrstnih izobraževanj so se izkazali predvsem starejši moški (nad 40 let) v
dostavi (pismonoši), ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe. To je skupina zaposlenih, ki ima zelo
slabo računalniško znanje, ne uporablja IKT in je tudi zelo nenaklonjena uvedbi izobraževanja
na daljavo oziroma e-izobraževanja.
67
7 ZAKLJUČEK
Predmet predložene magistrske naloge je strokovno izobraževanje in usposabljanje poštnih
delavcev, ki trenutno poteka na tradicionalen način. Predvsem v zadnjem času so se v podjetju
pojavili določeni indici o možnosti, da bi Pošta Slovenije pri strokovnem izobraževanju in
usposabljanju v bodoče pričela uvajati izobraževanje na daljavo oziroma e-izobraževanje. V
tej smeri že poteka pilotski projekt na temo etika in integriteta, ki pa zajema samo vodilne
delavce v podjetju. Da bi lahko zajeli tudi stališča preostalih zaposlenih v zvezi z
obravnavano problematiko, sem si v raziskavi zastavila glavno raziskovalno vprašanje: S čim
je utemeljeno in kakšne so možnosti strokovnega izobraževanja in usposabljanja poštnih
delavcev z izobraževanjem na daljavo? Da bi lahko odgovorila na to vprašanje, sem si
zastavila specifična raziskovalna vprašanja in odgovore na njih iskala preko delno
strukturiranega intervjuja s petimi vodilnimi delavci v PE Maribor ter anketiranjem
zaposlenih na poštah v okviru PE Maribor. Na podlagi analize rezultatov raziskave lahko na
zastavljena specifična raziskovalna vprašanja podam naslednje odgovore:
1. S čim je utemeljeno strokovno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih na Pošti
Slovenije?
Tako vodilni v PE Maribor kot tudi večina anketiranih po posameznih poštah podpirajo
strokovno izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih, saj v tem vidijo zagotavljanje
konkurenčnosti podjetja na vedno bolj zahtevnem domačem in tudi tujem tržišču. Zlasti
vodilni so mnenja, da bo treba strokovna izobraževanja in usposabljanja razširiti še na
nekatera druga področja, kjer Pošta Slovenije zaostaja za konkurenco.
2. Katere prednosti ima IND pred običajnim (tradicionalnim) izvajanjem strokovnega
izobraževanja in usposabljanja?
Strokovno izobraževanje in usposabljanje, ki se izvaja na tradicionalen način, predstavlja za
Pošto Slovenije kar precejšen strošek, saj mora pošta najeti ustrezen prostor, vsem
udeležencem pa poravnati potne stroške in dodatno plačilo ur za udeležbo na izobraževanju in
usposabljanju. Pogosto so nezadovoljni tudi udeleženci, ki se morajo zraven rednih službenih
ter privatnih obveznosti udeleževati še omenjenih strokovnih izobraževanj in usposabljanj.
Omenjene probleme bi lahko Pošta Slovenije bistveno zmanjšala z uvedbo izobraževanja na
daljavo oziroma e-izobraževanja. Vodilni v PE Maribor so mnenja, da je tak način
izobraževanja za zaposlene manj formalen in posledično manj obremenjujoč, zato bi moralo
vodstvo podjetja svojo strategijo usmeriti tudi na to področje.
3. Kakšna stališča in odnos do IND imajo zaposleni na Pošti Slovenije?
Gledano na splošno, je v PE Maribor približno polovica anketiranih izrazila pozitiven odnos
do IND in bi ta način tudi izbrala v primeru strokovnega izobraževanja in usposabljanja. K
IND pa se izrazito bolj nagibajo predvsem mlajši zaposleni (pod 40 let starosti) ter zaposleni z
najmanj višješolsko izobrazbo. To je skupina zaposlenih, ki se je z elementi IND že srečala
tekom svojega formalnega izobraževanja, kjer so določene aktivnosti urejevali preko
interneta, elektronske pošte, itd. Starejši zaposleni (nad 40 let) ter zaposleni z nižjo izobrazbo
(osnovna in poklicna šola) pa se bolj nagibajo k tradicionalnemu načinu izobraževanja. V to
skupino sodijo predvsem starejši pismonoši, ki jim je tak način izobraževanja popolnoma tuj,
saj ga niso uporabljali niti pri svojem formalnem izobraževanju niti kasneje pri opravljanju
svojih službenih dolžnosti.
68
4. Kakšna je IKT-pismenost zaposlenih na Pošti Slovenije?
Na splošno lahko rečemo, da je IKT-pismenost na Pošti Slovenije PE Maribor povprečna.
Med tistimi, ki teh tehnologij ne poznajo, je največ starejših moških z nižjo stopnjo izobrazbe,
ki delajo v dostavi (pismonoši). Preseneča pa ugotovitev, da pojma IKT ne pozna precej
mladih (pod 30 let), kar je najverjetneje le posledica nepoznavanja samega pojma »IKT«,
medtem ko ta populacija verjetno pozna posamezna orodja (spletni forumi, blog, facebook,
itd.), ki jih prištevamo med IKT.
5. Kakšna so stališča vodstva Pošte Slovenije (PE Maribor) do IND in e-izobraževanja?
Mnenja vodstvenih delavcev o uvedbi izobraževanja na daljavo oziroma e-izobraževanja
znotraj Pošte Slovenije so različna, saj ga nekateri podpirajo, drugi pa mu nasprotujejo. Prvi
zagovarjajo tezo, da Pošta Slovenije premore s področja IKT in tudi s področja izobraževanja
dovolj izobražene in strokovno podkovane ljudi, ki bi lahko izpeljali projekt izobraževanja na
daljavo oziroma e-izobraževanja. Ti so tudi mnenja, da mora Pošta Slovenije absolutno slediti
tem smernicam, v kolikor želi z nenehnim izobraževanjem in usposabljanjem slediti
konkurentom na vedno bolj zahtevnem tržišču. Drugi pa so mnenja, da z izobraževanjem na
daljavo ni mogoče ustrezno nadomestiti nekaterih strokovnih usposabljanj, kjer je veliko
praktičnega dela.
6. Ali Pošta Slovenije sledi smernicam učeče se organizacije?
Poglobljena analiza vprašalnika o učeči se organizaciji ter študija modela FUTURE-O je
pokazala, da Pošta Slovenije ima na številnih področjih elemente učeče se organizacije,
vendar se posamezne aktivnosti na izvajajo dovolj dobro. Pošta Slovenije sicer v okviru
strategije podjetja zelo podpira naravnanost k učenju, vendar je menedžment znanja preveč
centraliziran, kjer o posameznih odločitvah odločajo predvsem vodilni v podjetju. Tudi
komunikacija med zaposlenimi ni najboljša in je preveč enosmerna (od nadrejenih k
podrejenim delavcem).
Na osnovi odgovorov na specifična raziskovalna vprašanja bi kot odgovor na glavno
raziskovalno vprašanje dejala, da je strokovno izobraževanje in usposabljanje poštnih
delavcev z izobraževanjem na daljavo utemeljeno z nenehnim razvojem IKT, ki mu sledijo
vsa uspešna podjetja, zato bo morala ta korak slej ko prej narediti tudi Pošta Slovenije. S tem
bo pošta tudi sledila smernicam učeče se organizacije, kjer je nenehno izobraževanje temelj
razvoja in konkurenčnosti. Glede možnosti uvedbe takega načina izobraževanja in
usposabljanja pa ocenjujem, da Pošta Slovenije sicer premore določen kadrovski potencial za
njegovo izvedbo, ki pa se bo moral zagotovo še dodatno izobraziti za ta korak. Precej bo
odvisno tudi od rezultatov pilotskega projekta na temo etika in integriteta, ki se ga v obliki e-
izobraževanja udeležuje preko 100 vodilnih delavcev v podjetju. Glede zaposlenih na PE
Maribor pa sem mnenja, da kar precej dobro poznajo IKT in da te tehnologije tudi
uporabljajo, kar je spodbudno pri morebitnem uvajanju IND oziroma e-izobraževanja.
Opozoriti pa je treba na tiste zaposlene, ki IKT ne poznajo in so na splošno povsem
nenaklonjeni IND in e-izobraževanju. V glavnem gre tukaj za starejše zaposlene (nad 40 let
starosti) z nižjo izobrazbo, ki delajo v dostavi (pismonoše). V kolikor se bo vodstvo podjetja v
prihodnje odločilo za uvedbo IND oziroma e-izobraževanja, bo treba tem zaposlenim
posvetiti še posebno pozornost in jih ustrezno usposobiti za spremljanje teh izobraževanj.
Treba bo tudi posodobiti strojno in programsko opremo v podjetju ter na splošno nadgraditi
celotne IKT, saj so slednje osnova za uspešno izvedbo IND oziroma e-izobraževanja.
69
Na koncu naj izrazim upanje, da sem s predloženo magistrsko nalogo naredila majhen korak k
morebitni uvedbi IND oziroma e-izobraževanja pri strokovnem izobraževanju in
usposabljanju poštnih delavcev. Seveda bo treba do končnega cilja narediti še marsikaj, tako
na področju posodobitve IKT, kot tudi pri motivaciji tako vodstvenega kadra kot tudi
preostalih zaposlenih na Pošti Slovenije. Spodaj navajam nekatere predloge za nadaljnje delo
na obravnavanem področju.
Predlogi za nadaljnje delo
- Glede na to, da obstaja točno določena skupina zaposlenih (starejši zaposleni z nižjo
izobrazbo, ki delajo v dostavi), ki ima slabo znanje IKT in je zelo nenaklonjena IND in e-
izobraževanju, bo treba temeljito razmisliti in sprejeti ustrezne ukrepe, kako tej skupini
izboljšati omenjena znanja in jo hkrati navdušiti za nov način strokovnega izobraževanja in
usposabljanja.
- Podobno raziskavo, ki je bila narejena za PE-Maribor, bi bilo smiselno narediti tudi za
preostale poslovne enote v okviru Pošte Slovenije. Tako bi dobili bolj celovit pregled nad
obravnavano problematiko (IND, e-izobraževanje, stanje IKT, računalniška pismenost
zaposlenih, itd.), na podlagi katerega bi vodstvo podjetja lažje sprejelo ustrezne usmeritve
za prihodnje.
- Po končanju pilotskega projekta na temo etika in integriteta, ki se ga v obliki e-
izobraževanja udeležuje preko 100 vodilnih delavcev v podjetju, bo treba rezultate projekta
temeljito analizirati in na podlagi teh rezultatov zasnovati temelje za nadaljnje delo. Glede
na to, da je ta pilotski projekt voden s strani zunanje institucije, bi bilo smiselno podoben
projekt zasnovati s kadrovskim potencialom znotraj podjetja, saj bi s tem pridobili
dragocene izkušnje za nadaljnje izvajanje e-izobraževanja znotraj Pošte Slovenije.
- Pri uvajanju IND oziroma e-izobraževanja na Pošti Slovenije bi bilo smiselno proučiti
podobna podjetja, v katerih so tovrstna izobraževanja že uvedli. Na ta način bi lahko
pridobili obilo koristnih informacij, ki bi pripomogle k čim bolj uspešnemu uvajanju IND
in e-izobraževanja.
70
8 LITERATURA IN VIRI
Arh, T. (2012). Tehnološko podprto učenje, management znanja in organizacijsko učenje.
Institut Jožef Stefan (drugo poglavje).
Arh, T., Kokalj, R., Dinevski, D., Blažič, B.J., (2008) Pregled stanja na področju e-
izobraževanja v Sloveniji, Organizacija, 41(3), str. 155–167.
Batagelj, V. (1999) Analiza možnosti uporabe IKT, spletni vir
http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/dela/mirk/MirkAnap.htm, dostop 15.08.2014
Bratina, T. (2008) Učinkovitost uporabe multimedijskih e-gradiv v sistemu izobraževanja na
daljavo, magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Filozovska fakulteta.
Bregar, L. (2011) Trendi v e-izobraževanju odraslih in dejavniki uspešnega
razvoja, Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih od 2009
do 2011-Zaključna konferenca, Portorož, 20. Oktober, 2011.
Bregar, L., Zagmajster, M. in Radovan, M. (2010) Osnove e-izobraževanja, Andragoški
center Slovenije, Ljubljana, str. 1-30.
Bryman, A. and Bell, E. (2007), Busines Research Methods, Oxford University press.
Dimovski, V., Penger, S., Škerlavaj, M., Žnidaršič, J. (2005). Učeča se organizacija: ustvarite
podjetje znanja. Ljubljana: GV Založba
Divjak, M. (2013). Opredelitev raziskovalne teme in postavljanje raziskovalnih vprašanj,
Webinar, Doba fakulteta.
Easterby-Smith, M., Thorpe, R. in Lowe, A. (2007). Raziskovanje v managementu. Fakulteta
za management Koper.
Geršak, S. (2004) Izobraževanje na daljavo v osnovni šoli, diplomsko delo, Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Glodež, M. (2014) Managment znanja na Pošti Slovenije, Individualna naloga II-1 pri
predmetu E-izobraževanje v sodobni organizaciji, Doba fakulteta.
Glodež, M. (2014a) Pošta Slovenije – učeča se organizacija da ali ne?, Individualna naloga
III-1 pri predmetu E-izobraževanje v sodobni organizaciji, Doba fakulteta.
Keegan, D. (1996) Foundations of distance education, 3. izdaja, London, Routledge.
Klobučar, T., Arh. T. (2014). E-izobraževanje v sodobni organizaciji, Webinar-2, Doba
Fakulteta.
71
Krajnc, A. (2007) Kdaj se postavljajo temelji vseživljenjskemu izobraževanju. Andragoška
spoznanja, Vol. 13, str. 10 – 18.
Leskovar, E. (2012) Menedžment vseživljenjskega izobraževanja pedagoških delavcev v
osnovni šoli, magistrska naloga, Doba fakulteta, Maribor.
Mekić, D. (2006) Izobraževanje na daljavo, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani,
Ekonomska fakulteta.
Mlakar, R. (2007) Prednosti in slabosti e-učenja, Katedra, letnik 2, št. 1, DŠPS Maribor.
Možina, S., Kovač, J. (2006). Menedžment znanja. Znanje kot temelj razvoja. Na poti k
učečemu podjetju. Maribor, Založba Pivec.
Neuman, L. W. (2006), Social Research Metods, Qualitative and Quantitative approaches,
Allyn & Bacon, Inc.
Punch, K. F. (2006). Developing effective research proposals. Sage Publications: An overall
framework, A hierarchy of concepts, Research areas and topics.
Peršak, M. (2006). Uvajanje modela učečega se podjetja. Učeče se podjetje v osmih korakih
po modelu USP 8K. V: Možina, S., Kovač, J. (ur) (2006). Menedžment znanja. Znanje kot
temelj razvoja. Na poti k učečemu podjetju. Maribor, Založba Pivec.
Petrović, A. (2008) Motivacija zaposlenih za e-izobraževanje v Novi Ljubljanski banki d.d.,
diplomsko delo, Filozofska fakulteta, Ljubljana.
Pižmoh, F. (2007) Prednosti in slabosti študija na daljavo (e-učenja), Katedra, letnik 2, št. 1,
DŠPS Maribor.
Pošta Slovenije (2013) Program usposabljanja pismonoš, Interno gradivo Pošte Slovenije.
Pošta Slovenije (2013a) Opravljanje storitev za Poštno banko Slovenije, Interno gradivo Pošte
Slovenije.
Pošta Slovenije (2013b) Letno poročilo Pošte Slovenije za leto 2013, Interno gradivo Pošte
Slovenije.
Pošta Slovenije (2014). Spletna stran Pošte Slovenije, spletni vir.
www.posta.si [dostop 07.09.2014]
Punch, K. F. (2006). Developing effective research proposals. Sage Publications: An overall
framework, A hierarchy of concepts, Research areas and topics.
Resnik, D. B. (2011), What is Ethics in Research & Why is it Important? Spletni vir
http://www.niehs.nih.gov/research/resources/bioethics/whatis/ [ dostop dne 08. 02. 2014]
72
Robson, C. (1993). Real World Research. Blackwell.
Saunders, M. in Lewis, P. (2012). Doing research in business and management. Pearson
Education Limited.
Tivadar, B. (2009), Vzorčenje in tehnike zbiranja podatkov v kvalitativnem raziskovanju,
študijske prosojnice, Doba Fakulteta Maribor.
Tivadar, B. (2009), Vzorčenje in tehnike zbiranja podatkov v kvantitativnem raziskovanju,
študijske prosojnice, Doba Fakulteta Maribor.
Uradni list RS (2010). Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, UL RS,
št.47/2010.
Uradno glasilo Pošte Slovenije (2008), št. 3. Usposabljanje novozaposlenih delavcev.
Uradno glasilo Pošte Slovenije (2011), št. 3. Pravilnik o izobraževanju.
Uradno glasilo Pošte Slovenije (2013), št. 1. Program usposabljanje za varstvo pred požarom.
Uradno glasilo Pošte Slovenije (2013a), št. 3. Požarni red.
Valentine, D. (2006) Distance Learning: Promises, problems and Possibilities, University of
Oklahoma, spletni vir
http://www.westga.edu/~distance/ojdla/fall53/valentine53.html, dostop 15.08.2014
Videčnik, M. (2008) Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v podjetju Pošta Slovenije,
diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta.
Volf, S. (2014). Uvedba e-izobraževanja na Pošti Slovenije, Interno gradivo Pošte Slovenije.
Žabkar, A. (2012) Primerjava med tradicionalnim in e-izobraževanjem na DOBI, Višji
strokovni šoli Maribor, Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
73
PRILOGE
Priloga 1: Delovna raziskovalna vprašanja
Priloga 2: Teme in vprašanja za delno strukturirani intervju
Priloga 3: Anketni vprašalnik
Priloga 4: Rezultati anketiranj
74
Priloga 1: Delovna raziskovalna vprašanja
1. Kako pomembna so strokovna usposabljanja poštnih delavcev?
2. Na katerih strokovnih področjih se izvajajo usposabljanja na Pošti Slovenije?
3. Koliko denarja nameni pošta za strokovna usposabljanja?
4. Kje in kdaj se izvajajo strokovna usposabljanja?
5. Ali so zaposleni na pošti naklonjeni strokovnim usposabljanjem?
6. Kakšno je poznavanje IKT poštnih delavcev?
7. Ali poštni delavci redno uporabljajo internet in elektronsko pošto.
8. Kako poteka medsebojno komuniciranje med poštnimi delavci?
9. Ali Pošta Slovenije sledi nenehnemu razvoju IKT?
10. Ali Pošta Slovenije vlaga dovolj sredstev v nakup sodobne računalniške opreme?
11. Ali se glede nas tanje IKT Pošta Slovenije lahko primerja s podobnimi institucijami?
12. Kakšna je IKT-pismenost zaposlenih na Pošti Slovenije?
13. Ali poštni delavci poznajo izobraževanje na daljavo in e-izobraževanje?
14. Kakšna so stališča vodstva Pošte Slovenije (PE Maribor) glede izobraževanja na daljavo?
15. Ali ima Pošta Slovenije dovolj kapacitet za izvedbo izobraževanja na daljavo?
16. Ali je Pošta Slovenije pripravljena vložiti določena sredstva za uvedbo izobraževanja na
daljavo in posledično e-izobraževanja?
17. Kaj so osnovne smernice učeče se organizacije?
18. Kakšno je trenutno stanje na Pošti Slovenije glede na osnovne elemente učeče se
organizacije?
19. Ali ima Pošta Slovenije dobre temelje, da postane učeča se organizacija?
75
Priloga 2: Teme in vprašanja za delno strukturirani intervju
Tema 1: Strokovno izobraževanje in usposabljanje poštnih delavcev
1) Kako pomembna so strokovna usposabljanja poštnih delavcev?
2) Ali se bodo ta usposabljanja še razširila na kakšna druga področja?
3) Koliko stanejo ta usposabljanja Pošto Slovenije?
4) Ali ima Pošta Slovenije dovolj razpoložljivih prostorov za strokovna usposabljanja?
5) Ali predstavljajo ta usposabljanja velik organizacijski problem za Pošto Slovenije?
6) __________________________________________________________?
Tema 2: Informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT)
1) Ali Pošta Slovenije sledi nenehnemu razvoju IKT tehnologij?
2) Kakšno je trenutno stanje IKT tehnologij na Pošti Slovenije?
3) Ali Pošta Slovenije skrbi za izobraževanje svojih delavcev s področja IKT tehnologij?
4) Kako poteka obveščanje poštnih delavcev o raznih novostih (preko dopisov, oglasne
deske, časopisa, interneta, …)?
5) Ali Pošta Slovenije dovolj vlaga v potrebne IKT tehnologije?
6) __________________________________________________________?
Tema 3: Izobraževanje na daljavo (IND) in e-izobraževanje
1) Ali so na Pošti Slovenije že kdaj razmišljali o uvedbi usposabljanja svojih delavcev z
izobraževanjem na daljavo?
2) Ali so vodilni na Pošti Slovenije seznanjeni s prednostmi in slabostmi izobraževanja
na daljavo?
3) Ali ima Pošta Slovenije dovolj usposobljen kader za vpeljavo tega izobraževanja?
4) Ali so odgovorni na Pošti Slovenije pripravljeni vložiti določena sredstva za razvoj in
kasnejšo vpeljavo izobraževanja na daljavo?
5) Kakšno je splošno mnenje vodilnih v zvezi z izobraževanjem na daljavo?
6) __________________________________________________________?
Tema 4: Učeča se organizacija
1) Izpolnjevanje vprašalnika o učeči se organizaciji?
2) Analiza vseh sedmih elementov modela FUTURE-O.
76
Priloga 3: Anketni vprašalnik
Anketni vprašalnik
za raziskavo z naslovom
Strokovno usposabljanje poštnih delavcev z izobraževanjem na daljavo
Spoštovani.
Spodnji vprašalnik je vezan na raziskavo z naslovom »Strokovno usposabljanje
poštnih delavcev z izobraževanjem na daljavo«. Z omenjeno raziskavo želimo
preučiti, ali bi bilo smiselno oziroma je v interesu zaposlenih ter vodstvene strukture
Pošte Slovenije, da se nekatera strokovna izobraževanja in usposabljanja poštnih
delavcev, ki trenutno potekajo na tradicionalen način, preoblikujejo po principu
izobraževanja na daljavo (IND). Zato Vas vljudno prosimo, da odgovorite na spodaj
zastavljena vprašanja.
Anketa je anonimna.
77
1. Spol
□ moški
□ ženski
2. Starost
□ manj kot 20 let
□ nad 20 do 30 let
□ nad 30 do 40 let
□ nad 40 do 50 let
□ nad 50 let
3. Končana izobrazba
□ osnovna šola
□ poklicna ali srednja šola
□ višja šola
□ visoka šola (strokovna ali univerzitetna, I. ali II. Bolonjska stopnja)
□ znanstveni magisterij ali doktorat znanosti
4. Kako dolgo ste že zaposleni na Pošti Slovenije?
□ manj kot 5 let
□ nad 5 do 15 let
□ nad 15 let
5. Na katerem delovnem področju ste zaposleni na Pošti Slovenije?
□ dostava
□ manipulacija
□ strokovne službe
6. Ali podpirate dodatna strokovna izobraževanja na Pošti Slovenije?
□ DA
□ NE
□ ne vem
7. Ali veste, kaj pomeni Izobraževanje na daljavo (IND)?
□ DA
□ NE
78
8. Za kaj bi se odločili, če bi za določeno strokovno izobraževanje imeli dve
možnosti?
□ udeležba na seminarjih (tradicionalna metoda)
□ izobraževanje na daljavo (izobraževanje poteka večinoma preko spleta)
9. Ali ste se že udeležili kakšnega strokovnega izobraženja na Pošti Slovenije?
□ DA
□ NE
10. Ali se nameravate udeležiti kakšnega strokovnega izobraženja na Pošti
Slovenije?
□ DA
□ NE
11. Ali poznate IKT (Informacijsko Komunikacijske Tehnologije)?
□ DA
□ NE
12. Ali imate doma dostop do Interneta?
□ DA
□ NE
13. Kako pogosto uporabljate Internet?
□ vsak dan
□ nekaj krat na teden
□ samo občasno
□ nikoli
14. Kako pogosto uporabljate elektronsko pošto?
□ vsak dan
□ nekaj krat na teden
□ samo občasno
□ nikoli
79
15. Kako bi na splošno ocenili vaše računalniško znanje?
□ slabo
□ zadovoljivo
□ dobro
□ zelo dobro
16. Ali obiskujete spletno stran Pošte Slovenije (www.posta.si)?
□ DA
□ NE
□ samo občasno
17. Na kakšen način spremljate aktualne novice na Pošti Slovenije?
□ preko tiskanega glasila Pošte Slovenije
□ preko spletne strani Pošte Slovenije
□ aktualnih novic ne spremljam
18. Vaši predlogi v zvezi s strokovnim usposabljanjem poštnih delavcev. ___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
_________________________
Hvala za vaš trud in čas!
80
Priloga 4: Rezultati anketiranja
A) Splošni rezultati anketiranj (za velike in male pošte)
Ali podpirate dodatna strokovna izobraževanja na Pošti Slovenije?
Velike pošte Male pošte
f f [%] f f [%]
DA 85 81,7 24 100
NE 8 7,7 0 0
Ne vem 11 10,6 0 0
Skupaj 104 100 24 100
Ali veste, kaj pomeni Izobraževanje na daljavo (IND)?
Velike pošte Male pošte
f f [%] f f [%]
DA 78 75,0 19 79,2
NE 26 25,0 5 20,8
Skupaj 104 100 24 100
Za kaj bi se odločili, če bi za določeno strokovno izobraževanje imeli dve možnosti?
Velike pošte Male pošte
f f [%] f f [%]
Udeležba na seminarjih 49 47,1 7 29,2
Izobraževanje na daljavo 55 52,9 17 70,8
Skupaj 104 100 24 100
Ali ste se že udeležili kakšnega strokovnega izobraževanja na Pošti Slovenije?
Velike pošte Male pošte
f f [%] f f [%]
DA 88 84,6 21 87,5
NE 16 15,4 3 12,5
Skupaj 104 100 24 100
81
Ali se nameravate udeležili kakšnega strokovnega izobraževanja na Pošti Slovenije?
Velike pošte Male pošte
f f [%] f f [%]
DA 72 69,2 23 95,8
NE 32 30,8 1 4,2
Skupaj 104 100 24 100
Ali poznate IKT (Informacijsko Komunikacijske Tehnologije?
Velike pošte Male pošte
f f [%] f f [%]
DA 53 51,0 17 70,8
NE 51 49,0 7 29,2
Skupaj 104 100 24 100
Ali imate doma dostop do Interneta?
Velike pošte Male pošte
f f [%] f f [%]
DA 91 87,5 24 100
NE 13 12,5 0 0
Skupaj 104 100 24 100
Kako pogosto uporabljate Internet?
Velike pošte Male pošte
f f [%] f f [%]
Vsak dan 56 53,8 9 37,5
Nekaj krat na teden 18 17,3 3 12,5
Samo občasno 20 19,3 12 50,0
Nikoli 10 9,6 0 0
Skupaj 104 100 24 100
82
Kako pogosto uporabljate elektronsko pošto?
Velike pošte Male pošte
f f [%] f f [%]
Vsak dan 37 35,6 8 33,3
Nekaj krat na teden 28 26,9 2 8,3
Samo občasno 21 20,2 14 58,4
Nikoli 18 17,3 0 0
Skupaj 104 100 24 100
Kako bi na splošno ocenili vaše računalniško znanje?
Velike pošte Male pošte
f f [%] f f [%]
Slabo 25 24,0 3 12,5
Zadovoljivo 34 32,7 11 45,8
Dobro 31 29,8 7 29,2
Zelo dobro 14 13,5 3 12,5
Skupaj 104 100 24 100
Ali obiskujete spletno stran Pošte Slovenije (www.posta.si)?
Velike pošte Male pošte
f f [%] f f [%]
DA 36 34,6 7 29,2
NE 42 40,4 5 20,8
Samo občasno 26 25,0 12 50,0
Skupaj 104 100 24 100
Na kakšen način spremljate aktualne novice na Pošti Slovenije?
Velike pošte Male pošte
f f [%] f f [%]
Preko tiskanega glasila Pošte Slovenije 42 40,4 11 45,8
Preko spletne strani Pošte slovenije 38 36,5 8 33,4
Aktualnih novic ne spremljam 24 23,1 5 20,8
Skupaj 104 100 24 100
83
B) Rezultati anketiranj po demografskih dejavnikih (za velike pošte)
Za kaj bi se odločili, če bi za določeno strokovno izobraževanje imeli dve možnosti?
Spol
moški ženski SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%]
Udeležba na
seminarjih 29 27,9 20 19,2 49 47,1
Izobraževanje
na daljavo 35 33,7 20 19,2 55 52,9
SKUPAJ 64 61,6 40 38,4 104 100
Delovno področje
dostava manipulacija SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%]
Udeležba na
seminarjih 24 23,1 25 24,0 49 47,1
Izobraževanje
na daljavo 32 30,8 23 22,1 55 52,9
SKUPAJ 56 53,9 48 46,1 104 100
Starost v letih
do 20 nad 20 do 30 nad 30 do 40 nad 40 do 50 nad 50 SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%]
Udeležba na
seminarjih 0 0 3 2,9 12 11,5 22 21,2 12 11,5 49 47,1
Izobraževanje na
daljavo 1 1 9 8,7 17 16,3 18 17,3 10 9,6 55 52,9
SKUPAJ 1 1 12 11,6 29 27,8 40 38,5 22 21,1 104 100
Končana izobrazba
osnovna poklicna ali
srednja višja visoka mag. ali dr. SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%]
Udeležba na
seminarjih 5 4,8 32 30,8 11 10,6 1 0,9 0 0 49 47,1
Izobraževanje na
daljavo 2 1,9 43 41,3 4 3,8 6 5,9 0 0 55 52,9
SKUPAJ 7 6,7 75 72,1 15 14,4 7 6,8 0 0 104 100
84
Ali poznate IKT (Informacijsko Komunikacijske Tehnologije?
Spol
moški ženski SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%]
DA 28 26,9 25 24,1 53 51
NE 36 34,6 15 14,4 51 49
SKUPAJ 64 61,5 40 38,5 104 100
Delovno področje
dostava manipulacija SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%]
DA 22 21,2 31 29,8 53 51
NE 34 32,7 17 16,3 51 49
SKUPAJ 56 53,9 48 46,1 104 100
Starost v letih
do 20 nad 20 do 30 nad 30 do 40 nad 40 do 50 nad 50 SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%]
DA 1 1 5 4,8 17 16,3 18 17,3 12 11,6 53 51
NE 0 0 7 6,7 12 11,5 22 21,2 10 9,6 51 49
SKUPAJ 1 1 12 11,5 29 27,8 40 38,5 22 21,2 104 100
Končana izobrazba
osnovna poklicna ali
srednja višja visoka mag. ali dr. SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%]
DA 0 0 38 36,5 9 8,7 6 5,8 0 0 53 51
NE 7 6,7 37 35,6 6 5,8 1 0,9 0 0 51 49
SKUPAJ 7 6,7 75 72,1 15 14,5 7 6,7 0 0 104 100
85
Kako pogosto uporabljate internet?
Spol moški ženski SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%]
Vsak dan 36 34,6 20 19,2 56 53,8
Nekajkrat na teden 8 7,7 10 9,6 18 17,3
Samo občasno 12 11,6 8 7,7 20 19,3
Nikoli 8 7,7 2 1,9 10 9,6
SKUPAJ 64 61,6 40 38,4 104 100
Delovno področje dostava manipulacija SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%]
Vsak dan 31 29,8 25 24,0 56 53,8
Nekajkrat na teden 10 9,6 8 7,7 18 17,3
Samo občasno 8 7,7 12 11,6 20 19,3
Nikoli 7 6,7 3 2,9 10 9,6
SKUPAJ 56 53,8 48 46,2 104 100
Starost v letih
do 20 nad 20 do 30 nad 30 do 40 nad 40 do 50 nad 50 SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%]
Vsak dan 0 0 12 11,5 21 20,2 17 16,3 6 5,8 56 53,8
Nekaj krat na teden 1 0,9 0 0 6 5,8 8 7,7 3 2,9 18 17,3
Samo občasno 0 0 0 0 2 1,9 11 10,7 7 6,7 20 19,3
Nikoli 0 0 0 0 0 0 4 3,9 6 5,7 10 9,6
SKUPAJ 1 0,9 12 11,5 29 27,9 40 38,6 22 21,1 104 100
Končana izobrazba
osnovna poklicna ali
srednja višja visoka mag. ali dr. SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%]
Vsak dan 1 1 39 37,5 13 12,5 3 2,8 0 0 56 53,8
Nekaj krat na teden 1 1 15 14,4 0 0 2 1,9 0 0 18 17,3
Samo občasno 2 1,9 14 13,4 2 1,9 2 1,9 0 0 20 19,3
Nikoli 3 2,8 7 6,8 0 0 0 0 0 0 10 9,6
SKUPAJ 7 6,7 75 72,1 15 14,5 7 6,7 0 0 104 100
86
Kako pogosto uporabljate elektronsko pošto?
Spol moški ženski SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%]
Vsak dan 26 25,0 14 13,5 40 38,5
Nekajkrat na teden 12 11,5 12 11,5 24 23,0
Samo občasno 9 8,7 10 9,6 19 18,3
Nikoli 17 16,4 4 3,8 21 20,2
SKUPAJ 64 61,6 40 38,4 104 100
Delovno področje dostava manipulacija SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%]
Vsak dan 16 15,4 21 20,3 37 35,7
Nekajkrat na teden 12 11,5 15 14,4 27 25,9
Samo občasno 11 10,6 8 7,7 19 18,3
Nikoli 17 16,3 4 3,8 21 20,1
SKUPAJ 56 53,8 48 46,2 104 100
Starost v letih
do 20 nad 20 do 30 nad 30 do 40 nad 40 do 50 nad 50 SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%]
Vsak dan 0 0 9 8,7 14 13,5 12 11,5 5 4,8 40 38,5
Nekaj krat na teden 1 0,9 3 2,8 8 7,7 9 8,7 3 2,8 24 22,9
Samo občasno 0 0 0 0 6 5,8 8 7,7 5 4,8 19 18,3
Nikoli 0 0 0 0 1 0,9 11 10,7 9 8,7 21 20,3
SKUPAJ 1 0,9 12 11,5 29 27,9 40 38,6 22 21,1 104 100
Končana izobrazba
osnovna poklicna ali
srednja višja visoka mag. ali dr. SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%]
Vsak dan 0 0 26 25,0 10 9,7 1 0,9 0 0 37 35,6
Nekaj krat na teden 0 0 21 20,2 4 3,9 2 1,9 0 0 27 26,0
Samo občasno 3 2,9 11 10,6 1 0,9 4 3,9 0 0 19 18,3
Nikoli 4 3,8 17 16,3 0 0 0 0 0 0 21 20,1
SKUPAJ 7 6,7 75 72,1 15 14,5 7 6,7 0 0 104 100
87
Kako bi na splošno ocenili vaše računalniško znanje?
Spol moški ženski SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%]
Slabo 17 16,3 8 7,7 25 24,0
Zadovoljivo 15 14,4 18 17,3 33 31,7
Dobro 22 21,3 11 10,5 33 31,8
Zelo dobro 10 9,6 3 2,9 13 12,5
SKUPAJ 64 61,6 40 38,4 104 100
Delovno področje dostava manipulacija SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%]
Slabo 16 15,4 9 8,7 25 24,1
Zadovoljivo 12 11,5 21 20,2 23 31,7
Dobro 18 17,3 15 14,4 33 31,7
Zelo dobro 10 9,6 3 2,9 13 12,5
SKUPAJ 56 53,8 48 46,2 104 100
Starost v letih
do 20 nad 20 do 30 nad 30 do 40 nad 40 do 50 nad 50 SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%]
Slabo 0 0 0 0 1 0,9 14 13,5 9 8,7 24 23,1
Zadovoljivo 0 0 1 0,9 10 9,7 14 13,5 8 7,7 33 31,8
Dobro 0 0 4 3,8 15 14,4 11 10,7 4 3,8 34 32,7
Zelo dobro 1 0,9 7 6,8 3 2,9 1 0,9 1 0,9 13 12,4
SKUPAJ 1 0,9 12 11,5 29 27,9 40 38,6 22 21,1 104 100
Končana izobrazba
osnovna poklicna ali
srednja višja visoka mag. ali dr. SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%]
Slabo 5 4,9 18 17,3 1 0,9 1 1,0 0 0 25 24,0
Zadovoljivo 1 0,9 25 24,0 6 5,9 1 1,0 0 0 33 31,8
Dobro 0 0 21 20,1 8 7,7 4 3,7 0 0 33 31,8
Zelo dobro 1 0,9 11 10,7 0 0 1 1,0 0 0 13 12,4
SKUPAJ 7 6,7 75 72,1 15 14,5 7 6,7 0 0 104 100
