FAKULTETA ZA DRAVNE IN EVROPSKE TUDIJE

ODKRIVANJE EKOLOKE KRIMINALITETE

Magistrsko delo

Peter Babi

Kranj, 2014

FAKULTETA ZA DRAVNE IN EVROPSKE TUDIJE

ODKRIVANJE EKOLOKE KRIMINALITETE

MAGISTRSKO DELO

Kandidat: Peter Babi

80112053

Magistrski tudijski program Javna uprava II. stopnje

Mentor: prof. dr. Andrej Ani

Kranj, 2014

ii

POVZETEK

Varstvo okolja v vsaki sodobni dravi predstavlja izziv na politinem podroju, saj

predstavlja vedno veji problem v smislu varovanja. Drava preko pristojnih organov

uzakonja pravni okvir, s katerim eli doloiti ravnanja, ki zaradi izvritvene oblike in

intenzitete storitve predstavljajo prekrek ali kaznivo dejanje. V zadnjem asu, ko

dravo pesti pomanjkanje finannih sredstev, se ekoloko kriminaliteto povezuje tudi s

korupcijo, in sicer najvekrat v primerih izdaje razlinih okoljevarstvenih dovoljenj.

Zaradi slednjega se ekoloko kriminaliteto pojmuje ire in v povezavi z gospodarsko

kriminaliteto. Kar se tie konkretnih okoljskih prekrkov, ima drava preko Inpektorata

za okolje in prostor in njegovih inpekcijskih slub ustvarjene mehanizme kontrole in

nadzora, s katerimi omejujejo tovrstna ravnanja. Podobno imajo urejene obine, ki

preko obinskih inpektoratov in pooblaenih obinskih inpektorjev nadzirajo

ekoloko kriminaliteto na lokalnem nivoju. Kako dober je ekoloki pravni okvir in ali

inpekcijske slube uinkovite pri svojem delu ter se posledino zmanjuje tevilo

prekrkov in obenem kaznivih dejanj, bomo preverjali v magistrskem delu. Poleg

omenjenega bomo predstavili delo drugih dravnih organov, kot je policija, in se

ukvarjajo z odkrivanjem ekoloke kriminalitete. Magistrsko delo lahko slui kot pregled

ugotovljenih pomanjkljivosti z nekaterimi predlogi za izboljanje varstva okolja in

posledino lajega odkrivanja ekoloke kriminalitete.

Kljune besede: okolje, varstvo okolja, ekoloka kriminaliteta, policija, inpekcijske

slube, pravna ureditev ekoloke kriminalitete, obinska inpekcija.

iii

ABSTRACT

Environment protection in every modern state presents a great challenge to their

politics since protection is becoming an increasing problem. State governance enacts

legal framework to define acts that are, in regard of executing forms and crime

intensity, offenses or criminal acts. Lately in difficult financial times environmental crime

is often connected to corruption; mostly in issuing various environmental permits.

Because of that environmental crime is defined in wider framework also in connection

to economy crime. To restrict specific environmental offenses the state via Inspectorate

for environment and spatial with its inspectorate services has different mechanisms of

control and surveillance. The system for controlling environmental crime at local level is

similar, with municipal inspectorates with authorized municipal inspectors. In masters

thesis the appropriateness of environmental legal regulation and efficiency of

inspection services are discussed; in that matter also possible reduction of offenses

and criminal acts is researched. Besides that work of other governmental authorities

that are engaged in the detection of environmental crime, e.g. police is presented.

Results give us an overview of detected disadvantages with some suggestions for a

more efficient environment protection and environmental crime detection.

Key words: environment, environment protection, environment crime, police, inspection

services, legal regulation of environmental crime, municipal inspection.

iv

VSEBINA

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

1.1 METODOLOKO-HIPOTETINI OKVIR ............................................................. 4

1.1.1 Opredelitev predmeta in cilji preuevanja ...................................................... 4

1.1.2 Opredelitev hipotez ....................................................................................... 5

1.1.3 Ocena dosedanjih raziskovanj ...................................................................... 5

1.1.4 Uporabljene metode ...................................................................................... 7

1.1.5 Strjen opis po poglavjih ................................................................................. 8

2 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV ................................................................... 11

2.1 OKOLJE ............................................................................................................ 11

2.2 KRIMINALITETA ............................................................................................... 11

2.3 PREKREK ....................................................................................................... 12

2.4 KAZNIVO DEJANJE .......................................................................................... 13

2.5 POLICIJA .......................................................................................................... 14

2.6 INPEKCIJSKE SLUBE .................................................................................. 19

3 DRAVNI ORGANI, KI DELUJEJO NA PODROJU ODKRIVANJA EKOLOKE

KRIMINALITETE IN NJIHOVE NALOGE TER POOBLASTILA ................................... 20

3.1 GENERALNA POLICIJSKA UPRAVA ............................................................... 23

3.2 POLICIJSKA UPRAVA ...................................................................................... 29

3.3 POLICIJSKA POSTAJA .................................................................................... 38

3.4 MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE .................................................. 42

3.4.1 Agencija Republike Slovenije za okolje ....................................................... 43

3.4.2 Inpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje ............................... 44

3.4.2.1 Inpekcija za okolje in naravo ............................................................... 47

3.4.2.2 Kmetijska inpekcija ............................................................................. 52

3.4.2.3 Gozdarska inpekcija ........................................................................... 55

3.4.2.4 Lovska in ribika inpekcija .................................................................. 56

3.5 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR .................................... 59

3.5.1 Inpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor ............... 60

3.5.1.1 Inpekcija za energetiko in rudarstvo .................................................... 60

3.6 EKOLOKI LABORATORIJ Z MOBILNO ENOTO (ELME) ................................ 63

3.7 CIVILNA ZAITA ............................................................................................ 65

3.8 KEMIS ............................................................................................................... 66

v

3.9 CARINSKA UPRAVA ........................................................................................ 66

3.10 OBINSKA INPEKCIJA ................................................................................ 70

3.11 GASILSKA BRIGADA ...................................................................................... 74

3.12 VARUH LOVEKOVIH PRAVIC ..................................................................... 77

3.13 NEVLADNE ORGANIZACIJE IN DRUTVA ................................................... 80

3.14 RIBIKA ZVEZA SLOVENIJE IN RIBIKE DRUINE ..................................... 80

3.15 LOVSKA ZVEZA SLOVENIJA IN LOVSKE DRUINE ..................................... 84

3.16 PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUTVA ....................................................... 87

3.17 NEVLADNE ORGANIZACIJE .......................................................................... 88

4 PRAVNA UREDITEV EKOLOKE KRIMINALITETE V EVROPSKI UNIJI IN

KRALJEVINI NORVEKI ............................................................................................ 90

4.1 PRAVNA UREDITEV EKOLOKE KRIMINALITETE NA RAVNI EU ................. 90

4.2 ORGANI EU, KI DELUJEJO NA PODROJU EKOLOKE KRIMINALITETE ... 93

4.2.1 Evropski parlament in Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane ....... 93

4.2.2 Svet Evropske unije in Svet za okolje .......................................................... 93

4.2.3 Evropska komisija in Direktorat za okolje .................................................... 93

4.2.4 Evropski ekonomsko-socialni odbor ............................................................ 94

4.2.5 Odbor regij in Komisija za okolje, podnebne spremembe in energijo ........... 94

4.2.6 Evropska investicijska banka in okolje ........................................................ 95

4.2.7 Evropska agencija za okolje ........................................................................ 96

4.2.8 Sodie Evropske unije ............................................................................... 97

4.2.9 Tehnina platforma za sodelovanje na podroju okolja ............................... 97

4.2.10 Mrea EU za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava ........................... 98

4.2.11 Europol ..................................................................................................... 99

4.3 POMEMBNEJI PRAVNI AKTI ....................................................................... 100

4.3.1 Sodbe Sodia Evropske unije proti Sloveniji na podroju okolja .............. 103

4.4 PRAVNA UREDITEV EKOLOKE KRIMINALITETE V KRALJEVINI NORVEKI

.............................................................................................................................. 104

4.5 ORGANI V KRALJEVINI NORVEKI, KI DELUJEJO NA PODROJU

EKOLOKE KRIMINALITETE ............................................................................... 105

4.5.1 Policija ...................................................................................................... 105

4.5.1.1 Nacionalni direktorat za policijo .......................................................... 105

4.5.1.2 Lokalna policija ................................................................................... 106

4.5.1.3 Lokalno pogojena in na znanju osnovana policija ............................... 106

4.5.1.4 Specialne enote .................................................................................. 106

vi

Nacionalni organ za preiskovanje in preganjanje gospodarskega in

ekolokega kriminala na Norvekem .......................................................... 107

4.5.1.5 Guverner okroja Slavbard ................................................................. 108

4.5.1.6 Norveka okoljska agencija ................................................................ 108

4.5.1.6 Norveki inpektorat za naravo........................................................... 108

4.5.1.7 Agencija za podnebje in onesnaenost ............................................... 109

4.6 POMEMBNEJI PRAVNI AKTI ....................................................................... 110

4.7 STATISTINI PODATKI O OBRAVNAVANI EKOLOKI KRIMINALITETI ....... 111

5 PREGLED PRIDOBLJENIH PODATKOV O OBRAVNAVANI EKOLOKI

KRIMINALITETI V REPUBLIKI SLOVENIJI .............................................................. 114

5.1 PRAVNA UREDITEV EKOLOKE KRIMINALITETE V REPUBLIKI SLOVENIJI

.............................................................................................................................. 114

5.1.1 Ustava ................................................................................................. 116

5.1.2 Mednarodne pogodbe .......................................................................... 116

5.1.2.1 Washingtonska konvencija ali CITES ........................................... 116

5.1.2.2 Evropska konvencija o krajini ........................................................ 116

5.1.2.3 Aarhuka konvencija..................................................................... 117

5.1.2.4 Baselska konvencija ..................................................................... 117

5.1.3 Zakonodaja .......................................................................................... 117

5.1.3.1 Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) .................................................... 118

5.1.3.2 Uredba o odpadkih ....................................................................... 121

5.1.3.3 Odloki, ki jih ima v povezavi z odkrivanjem ekoloke kriminalitete

sprejete Mestna obina Ljubljana ................................................................... 122

5.1.3.4 Kazenski zakonik (KZ-1) ............................................................... 123

5.2 PREGLED OBRAVNAVANIH KAZNIVIH DEJANJ S STRANI POLICIJE ......... 126

5.3 PREGLED OBRAVNAVANIH KAZNIVIH DEJANJ S STRANI TOILSTVA IN

SODI ................................................................................................................ 132

5.4 PREGLED OBRAVNAVANIH PREKRKOV S STRANI RAZLINIH

INPEKCIJSKIH SLUB ....................................................................................... 135

5.4.1 Prekrki inpekcije za okolje in naravo ...................................................... 135

5.4.2 Prekrki inpektorata MOL ........................................................................ 143

5.5 PREGLED KLICEV NA TEVILKO 113 V ZVEZI PRIJAV DOGODKOV,

POVEZANIH Z EKOLOKO KRIMINALITETO ...................................................... 145

6 TEAVE PRI ODKRIVANJU IN PREISKOVANJU EKOLOKE KRIMINALITETE NA

OBMOJU PU LJUBLJANA ..................................................................................... 148

7 ZAKLJUEK IN VERIFIKACIJA HIPOTEZ ............................................................ 152

vii

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................... 157

1

1 UVOD

e na podlagi zgodovinskih spoznanj vemo, da je lovek izkorial tevilne dobrine in

monosti, ki jih je ponujalo okolje. Sprva so bili posegi loveka v okolje nekodljivi in

naravnani zgolj h golemu preivetju. Z razvojem industrializacije so bili posegi loveka

v okolje vedno bolj uniujoi in obseneji. Pri izkorianju okolja, njegovih virov, sadov

in plodov je botroval predvsem loveki pohlep in elja po zasluku ter udobju. Posegi

v okolje so s asoma postali organizirani, nartni in prekomerni. V slednjem svojo

prednost vidijo tudi drave. Koliko in v kakni meri se bo okolje izkorialo in

posledino unievalo, narekujejo drave s sprejetjem pravnih okvirov, s katerimi

omejujejo prekomerne posege. Varstvo okolja v posamezni dravi se razlikuje glede na

posebnosti okolja kot takega ter potrebe, lego in intenzivnost izkorianja. Posledino

so posegi razlino inkriminirani. Posamezna dejanja so zgolj deviantna in ne

predstavljajo posebne kaznivosti. Dejanja se nato stopnjujejo v razline prekrke,

najhuja dejanja pa pomenijo kaznivo dejanje.

Za popolno razumevanje teme je potrebno sprva obrazloiti osnovna pojma, kot sta

okolje in kriminaliteta. Najenostavneje povedano je okolje prostor, v katerem ivimo, z

njim sovpadamo oziroma sobivamo in smo od njega odvisni. Prav odvisnost od okolja

je tisto, kar nas z njim najbolj povezuje. Okolje nam nudi ivljenjski prostor, pogoje za

ivljenje, ki niso samo bivalne narave, temve nam nudi tudi materialno odvisnost.

Slednje pogosto povezujemo z materialnimi dobrinami, ki se prekomerno izkoriajo v

elji po zasluku.

Meko pojem kriminalitete uporablja v splonem pogovornem jeziku za skupek vseh

tistih ravnanj, ki napadajo ali ogroajo lovekove temeljne vrednote. Te so predvsem

ivljenje in telesna nedotakljivost, svoboine in pravice, premoenje in varnost,

temeljne drubene vrednote, kot so drubena ureditev, varnost drave in njene

pomembneje institucije. Meko uvra v okvir kriminalitete samo tista dejanja, ki so v

kazenski zakonodaji drave zapisana kot kazniva (Meko, 2006).

Glede na predstavljeno lahko povzamemo, da je okolje nedvomno lovekova pravica,

do katere je vsak posameznik nedvomno upravien in je ne nazadnje ustavno

varovana dobrina, kar opredeljuje 72. len Ustave RS. Posamezni posegi v okolje pa

so inkriminirani, bodisi kot prekrek ali kaznivo dejanje, zato govorimo o ekoloki

kriminaliteti.

Prve aktivnosti, ki bi jih lahko oznaili za zaetek varstva narave na ozemlju Slovenije,

segajo v konec 19. in zaetek 20. stoletja. Deelne oblasti Avstro-Ogrske so izdale

prve varstvene predpise in okronice o varstvu koristnih ptic ter o varstvu ogroenih

rastlinskih vrst (planike, Blagajevega volina, tise). Naravovarstvena prizadevanja

posameznikov so se strnila v prvi drutveni slovenski organizaciji za varstvo narave

Odseku za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem drutvu v Ljubljani

leta 1919. Najpomembneje delo je bila Spomenica, ki jo je odsek leta 1920 predloil

2

deelni vladi. V njej je bil podan predlog za ustanovitev ve zavarovanih obmoij za

zavarovanje rastlinskih in ivalskih vrst ter jam z jamsko favno ter program za

popularizacijo varstva narave. V naslednjih letih je bil uresnien le del programa iz

spomenice. Z vidika zakonodajne pristojnosti je imela Slovenija e kmalu po koncu

druge svetovne vojne popolnoma samostojen in od takratne zvezne drave Jugoslavije

neodvisen sistem reguliranja varstva narave in okolja. Ta sistem je bil sicer vezan na

doloeno temeljno zakonodajo, kot na primer na zakonodajo drubenega planiranja,

vendar na konkretno tovrstno politiko zvezna drava ni mogla vplivati. Takoj po vojni je

bila ustanovljena prva poklicna strokovna sluba za podroje varstva narave, in sicer v

okviru slube za varstvo kulturne dediine. Sledilo je ve predpisov o zavarovanju

obmoij, med drugimi tudi o zavarovanju Doline sedmerih jezer za narodni park (1961),

ter predpisov o varovanju rastlinskih in ivalskih vrst (Berginc et al., 2006, str. 9).

Iz opisanega izhaja, da je bil v Republiki Sloveniji dokaj kmalu uveden pravni okvir

varovanja okolja, ki je bil zelo tog in primeren tistemu asu. Z razvojem gospodarstva in

zavedanjem pomena okolja se je sprotno spreminjala in uveljavlja nova zakonodaja.

Poleg tega so nastajale slube in organizacije na podroju varovanja okolja in

odkrivanja ekoloke kriminalitete.

Danes je za uinkovito varovanje okolja in posledino za odkrivanje ekoloke

kriminalitete vzpostavljen pravni okvir, ki zajema zakonodajo s podprtimi ukrepi in

mehanizmi za ohranjanje okolja in narave. Republika Slovenija je v sled tega sprejela

Zakon o varstvu okolja1 (v nadaljevanju ZVO-1), ki je krovni zakon na podroju okoljske

ali okoljevarstvene politike.

Smernice in navodila na podroju okolja svojim lanicam daje tudi Evropska unija, ki

ima za to ustanovljeno posebno agencijo, ki se imenuje Evropska agencija za okolje.2

Agencija na podroju okolja pripravlja informacije o okolju, okolijskih gibanjih, politiki in

njihovi uinkovitosti in morebitnih prihodnjih gibanjih in priakovanjih (Evropska

agencija za okolje).

Z namenom uresnievanje okoljskega prava ter odkrivanja prekrkov in kaznivih

dejanje je v Republiki Sloveniji ustanovljenih ve organov. Kljuna sta:

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in

Agencija RS za okolje.

1 Zadnje uradno preieno besedilo ZVO-1 je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike

Slovenije, tevilka 39, dne 13. 4. 2006. Po tem datumu je sledilo e ve sprememb, ki so bile

objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, tevilka 49, dne 12. 5. 2006, tevilka 66, dne

27. 6. 2006, tevilka 112, dne 3. 11. 2006, tevilka 33, dne 13. 4. 2007, tevilka 57, dne 10. 6.

2008, tevilka 108, dne 28. 12. 2009, tevilka 48, dne 26. 6. 2012, tevilka 57, dne 27. 7. 2012

in tevilka 97, dne 14. 12. 2012. 2 Evropska agencija za okolje (EEA). Agencija zagotavlja neodvisne informacije o okolju, ki jih

drave lanice in EU uporabljajo pri pripravi politik.

3

Poleg omenjenih za uresnievanje ekolokega prava skrbijo obine s svojimi

inpektorati, sprejetimi odloki in podobno. Pri tem ne gre zanemariti lovskih in ribikih

druin, ki s svojo prisotnostjo tako ali drugae zaznavajo ekoloko kriminaliteto in imajo

na tem podroju doloene pristojnosti.

Ko govorimo o odkrivanju ekoloke kriminalitete in kriminalitete v irem pomenu

besede, mislimo predvsem na zaznavanje prekrkov in kaznivih dejanj, ki so doloena

kot kazniva in predpisujejo sankcijo za storilca. To pomeni, da mora storilec s svojim

poetjem storiti nekaj prepovedanega, kaznivega, mora biti odkrit oziroma izsleden ter

mu mora biti krivda dokazana. Predpis, ki v Republiki Sloveniji ureja kazniva dejanja, je

Kazenski zakonik3 (v nadaljevanju KZ-1). Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in

naravne dobrine doloa v 32. poglavju. Poleg tega je e vrsto druge zakonodaje, ki z

omejevanjem lovekovega ravnanja predpisuje prekrke, za katere so pristojne

razline inpekcijske slube.

Kar se tie kaznivih dejanj, je policija kljuen organ, ki je pristojen za odkrivanje vseh

oblik kaznivih dejanj in s tem posledino kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in

naravne dobrine oziroma ekoloke kriminalitete. Naloga policije je, da neko ravnanje

zazna ali prijavo ustrezno ovrednoti, ga prepozna kot kaznivo dejanje ali prekrek in

izvede vsa opravila v skladu s kriminalistino tehnino stroko ali prekrkovnim

postopkom. To pomeni, da mora policija storilca kaznivega dejanja (znanega ali

neznanega) ali storilca prekrka tako obravnavati in zoper njega podati kazensko

ovadbo ali uvesti postopek o prekrku, e za to obstajajo zakonski pogoji, ki jih doloa

Zakon o kazenskem postopku4 (v nadaljevanju ZKP) ali Zakon o prekrkih5 (v

nadaljevanju ZP-1).

Poleg policije ima kljuno funkcijo dravno toilstvo. Slednje mora podano kazensko

ovadbo preuiti, zahtevati dopolnitev, vloiti zahtevo za preiskavo ali vloiti obtonico

ali obtoni predlog. V grobem to pomeni, da mora dravni toilec v primeru, da bo

storilca kaznivega dejanja obdolil, zagovarjati svojo obtonico pred sodiem.

Dravni toilec je na podroju kaznivih dejanj tisti kljuni element, ki sicer nastopi po

odkritem kaznivem dejanju, vendar je njegova vloga kljuna za dokazovanje le-tega.

3 Zadnje uradno preieno besedilo KZ-1 je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike

Slovenije, tevilka 50, dne 29. 6 2012. Po tem datumu je sledila e sprememba, ki je bila

objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, tevilka 63, dne 26. 7. 2013. 4 Zadnje uradno preieno besedilo ZKP je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike

Slovenije, tevilka 32, dne 4. 5. 2012. Po tem datumu so sledile e spremembe, ki so bile

objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, tevilka 36, dne 18. 5. 2012, tevilka 55, dne

20. 7. 2012, in tevilka 47, dne 31. 5. 2013. 5 Zadnje uradno preieno besedilo ZP-1 je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike

Slovenije, tevilka 29, dne 18. 4. 2011. Po tem datumu sta sledili e spremembi, ki sta bili

objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, tevilka 43, dne 3. 6. 2011, in tevilka 21, dne

13. 3. 2013.

4

Torej je za odkrivanje ekoloke kriminalitete bistveno imeti vzpostavljen pravni okvir, ki

omejuje posege v okolje, pristojnim slubam pa daje ustrezna pooblastila za odkrivanje

in preiskovanje ekoloke kriminalitete in njenih storilcev. Pravni okvir na podroju

ekoloke kriminalitete narekuje tudi Evropska unija.

Glede na to, da so v Republiki Sloveniji ustanovljene obinske inpekcije, ki imajo

vedno ve pristojnosti, smo se odloili preveriti uinkovitost implementirane evropske

zakonodaje na podroju ekoloke kriminalitete ter uinkovitost delovanja obinskih

inpekcij.

1.1 METODOLOKO-HIPOTETINI OKVIR

1.1.1 Opredelitev predmeta in cilji preuevanja

Iz uvoda izhaja, da bomo v magistrskem delu preuevali odkrivanje ekoloke

kriminalitete. Pri tem se bomo osredotoili na dravne, obinske in nevladne

organizacije, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko. Vsakdo, ki slii besede ekoloka

in kriminalitete, bi na hitro pomislil, da se z ekoloko kriminaliteto ukvarja le policija.

Temu ni tako, zato bomo v magistrski nalogi predstavili iro skupino, saj je okolje irok

pojem in v tej zvezi je tudi irok nabor organov, ki se ukvarjajo z ekoloko kriminaliteto.

Danes je ekoloka kriminaliteta pere problem, o katerem se sicer veliko govori,

narejenega na tem podroju pa je premalo. Na tem mestu lahko izpostavim najbolj

odmeven t. i. Kjotski protokol, ki govori o zmanjanju emisij toplogrednih plinov v

ozraje in ga je podpisala tudi Slovenija ter se zanj zavzema veina voditeljev najvejih

drav, ki ga zaradi razlinih mnenj e vedno niso podpisale, zato je tovrstna

problematika vedno aktualna. Kljub temu da je ekoloka kriminaliteta irok pojem, je v

Republiki Sloveniji smiselno omejen glede na odkrivanje ekoloke kriminalitete v

povezavi s slovensko zakonodajo in pristojnostmi. Zakonodaji na tem podroju je sicer

dokaj nova, a je, vsaj kar se tie prekrkovne kriminalitete, stanje bolj ali manj enako.

Ta dejstva bodo osnovno izhodie magistrskega dela. V njem se bomo osredotoili

predvsem na pravni okvir ekoloke kriminalitete, predstavitev dravnih in obinskih

organov ter nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z odkrivanjem ekoloke kriminalitete

in analiza uinkovitosti odkrivanja ekoloke kriminalitete. Kljuno pri odkrivanju

ekoloke kriminalitete je dosledno upotevanje in izvajanje zakonodaje, ki z ukrepi in

mehanizmi skrbi za uinkovitost na podroju ekoloke kriminalitete.

Predstavljeni so krovna zakonodaja na podroju odkrivanja ekoloke kriminalitete,

organi oziroma slube, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko, in pravo Evropske unije

na podroju ekoloke kriminalitete, ki daje smernice in navodila. Podrobneje smo

analizirali uinkovitost ve institucij, ki se ukvarjajo z ekoloko kriminaliteto, glede na

dane zakonske okvire in monosti ukrepanja. S pomojo pridobljenih statistinih

5

podatkov smo ugotavljali, ali so udeleene institucije pri svojem delu v povezavi z

ekoloko kriminaliteto dovolj angairane.

Odkrivanje ekoloke kriminalitete je povezano s sprejetim pravnim okvirom na tem

podroju, ki omejuje lovekova dejanja in posege v okolje in prostor ter izkorianje

naravnih dobrin in pomenijo prekrek ali kaznivo dejanje. Kljunega pomena za

odkrivanje ekoloke kriminalitete je strokovna usposobljenost organov, ki se ukvarjajo s

tovrstnim podrojem, medsebojno sodelovanje, poznavanje zakonodaje, dovolj dobra

ozaveenost ljudi in njihovo sprotno seznanjanje z aktualnimi novostmi in

spremembami.

1.1.2 Opredelitev hipotez

V magistrski nalogi bomo preverili naslednji hipotezi:

Hipoteza 1: Ustanovitev obinskih inpektoratov in dejavnosti obinskih inpektorjev

vpliva na zmanjevanje kaznivih dejanj in prekrkov na podroju ekoloke kriminalitete.

Hipoteza 2: Z dejavnostmi okoljskih inpektorjev se zmanjuje tevilo kaznivih dejanj

in prekrkov na podroju ekoloke kriminalitete.

S postavljenima hipotezama bomo v magistrskem delu bomo preverili uinkovitost

obinskih inpekcij ter okoljske inpekcije in njihovo delo na podroju ekoloke

kriminalitete ter vpliv njihovega dela na zmanjevanje prekrkov in kaznivih dejanj. Za

primerjavo bomo vzeli Obinski inpektorat mestne obine Ljubljana. Predpostavljamo,

da je omenjeni obinski inpektorat eden vejih in je posledino dober vir podatkov.

1.1.3 Ocena dosedanjih raziskovanj

Pri preuevanju bibliografskih enot, vezanih na obravnavano tematiko, smo ugotovili,

da je ekoloka problematika zelo aktualna tema, objav in raziskav na tem podroju je

veliko, zaradi esar so tudentje na razlinih tudijskih programih e pisali o tem.

Navajamo nekaj diplomskih del:

- BUKOVI, R. Preiskovanje ekoloke kriminalitete. Fakulteta za varnostne vede,

Ljubljana, 2010.

- BUNI, I. Problematika preiskovanja ekoloke kriminalitete na Policijski upravi

Ljubljana in vloga kriminalistine policije. Fakulteta za varnostne vede,

Ljubljana, 2007.

- EBAEK, A. Ekoloka problematika Blejskega jezera. Fakulteta za varnostne

vede, Ljubljana, 2013.

6

- KARLOVEK, S. Kazenskopravno varstvo okolja z akti Sveta Evrope in

Evropske unije. Pravna fakulteta, Ljubljana, 2008.

- KROPI, S. Ekoloka kriminaliteta in trgovina z lesom. Fakulteta za varnostne

vede, Ljubljana, 2012.

- MONIK, G. Onesnaenje pitne vode v Piranu: povzetek in analiza dogodka.

Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, 2013.

- SAJOVIC, B. Kazenskopravno varstvo okolja, prostora in naravnih dobrin.

Pravna fakulteta, Ljubljana, 2013.

- AGAR, I. Ekoloka kriminaliteta: kriminoloki in preventivni vidik. Fakulteta za

varnostne vede, Ljubljana, 2011.

Navajamo nekaj magistrskih del:

- DOMJANI, M. Ekoloki terorizem. Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana,

2013.

- EMAN, K. Ekoloka kriminaliteta v Sloveniji. Fakulteta za varnostne vede,

Ljubljana, 2008.

Navajamo doktorsko disertacijo:

- EMAN, K. Doktorska disertacija. Ekoloka kriminaliteta kriminoloko-

primerjalni in varstvoslovni vidiki. Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, 2012.

Navajamo nekaj lankov:

- CARTER, T. Policing the Environment. V: Clifford, M. (ur.). Environmental

Crime: Enforcement, Policy, and Social Responsibility. Aspen Publishers, Inc.,

Maryland, 1998, 169203.

- EMAN, K. et al. Ekoloka kriminaliteta v Pomurju. Varstvoslovje. 2012, let. 14,

t. 1, str. 113131.

- EMAN, K. Organizirana Ekoloka kriminaliteta neko teoretini pojem, danes

pretee dejstvo. V: 3. konferenca kazenskega prava in kriminologije, 2010, 95

104.

- EMAN, K. Vpliv ekonomske krize na gibanje ekoloke kriminalitete v Sloveniji

ko pomanjkanje finannih sredstev spodbudi ogroanje okolja. V: Meko, G.

(ur.). Kriminaliteta, nered in drubeno nadzorstvo v asu ekonomske krize

kriminoloke refleksije. Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, 2013, 15.

Ugotovili smo, da je ve objav s podroja preiskovanju ekoloke kriminalitete, o emer

je v diplomskem delu pisal Robert Bukovi. Poleg tega je o ekoloki kriminaliteti v

svojem diplomskem delu govorila Irena agar, kjer je opisanih ve teorij na podroju

ekoloke kriminalitete. V doktorski dizertaciji je Katja Eman govorila o ekololoko-

primerjalnem in varstvoslovnem vidiku ekoloke kriminalitete, pri emer je podrobno

pisala o ekoloki kriminaliteti, zeleni kriminologiji, rtvah ekoloke kriminalitete in

prepreevanju ekoloke kriminalitete. Odkrivanje ekoloke kriminalitete, ki nato vodi v

7

preiskovanje le-te, je zahtevneje kot samo preiskovanje, ki ima e izdelane smernice

in navodila potrebnih opravil, ki jih izvajajo razlini organi. V zadnjem asu je bila

ekoloka zakonodaja tara razlinih sprememb, kot je nedavno sprejet Kazenski

zakonik, ki je z novelo KZ-1B uvedel spremembe pri kaznivih dejanjih na podroju

ekoloke kriminalitete. V parlamentarni proceduri je sprememba Zakona o okolju. Iz

slednjega lahko ugotovimo, da je potrebno ponovno preveriti in ponovno ovrednoti

spremembe zakonodaje na tem podroju, kar bo magistrsko delo tudi vsebovalo. Kar

se tie organov, organizacij in drutev, ki se ukvarjajo z ekoloko kriminaliteto,

ugotovimo, da podrobnega prispevka na tem podroju ni, zato bo magistrsko delo

vsebovalo naloge in pooblastila teh organov, kar bo nov prispevek na tem podroju. O

problematiki preiskovanja ekoloke kriminalitete na Policijski upravi Ljubljana in vlogi

kriminalistine policije je v diplomskem delu pisal Ivan Buni. V magistrskem delu bomo

pisali o pravnih in izvedbenih teavah pri odkrivanju in preiskovanju ekoloke

kriminalitete, s imer bomo lahko preverili, katere teave so odpravljene, katere so iste

in katere so nove pri odkrivanju ekoloke kriminalitete na PU Ljubljana. O vlogi

obinskih in okoljskih inpektoratov, njihovih pristojnostih in izvedenih aktivnostih na

podroju ekoloke kriminalitete ugotovimo, da tovrstnega prispevka ni, zaradi esar bo

magistrsko delo nov prispevek pri obravnavani tematiki. Tako lahko, kar se tie

obravnavane tematike Odkrivanje ekoloke kriminalitete ob upotevanju zastavljenih

hipotez in predvidene strukture dela, zakljuimo, da je to nov in trenutno edinstven

prispevek na tem podroju.

1.1.4 Uporabljene metode

Z namenom uspene predstavitve bomo v procesu doseganja zastavljenega cilja

prouevanja in preverjanja hipotez uporabili ve metod raziskovanja.

Kot osnovno metodo pri oblikovanju temeljne zgradbe magistrskega dela Odkrivanje

ekoloke kriminalitete bomo uporabil deskriptivno metodo, kjer bomo opisali

osnovne znailnosti predmeta analize.

Pri predstavitvi pravnega okvirja oziroma zakonodaje na podroju ekoloke

kriminalitete bomo uporabili zgodovinsko metodo.

V teoretini raziskavi bomo z metodo analize analizirali vsebino relevantnih pisnih

virov, elektronskih virov, predvsem domae in tuje literature, knjig, strokovnih lankov,

publikacij ter drugih gradiv, ki so dostopna na internetnih povezavah.

Pri predstavitvi slub, ki so kakor koli povezane z odkrivanjem ekoloke kriminalitete,

bomo uporabili opisno metodo.

V magistrskem delu bo uporabljena metoda intervjuja, s katero bomo predstavili

poglede in mnenja razlinih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z ekoloko kriminaliteto.

8

Pri primerjavi dela in uinkovitosti slovenskih organov z norvekimi bomo uporabili

primerjalno metodo.

Za preverjanje zastavljenih hipotez ter oblikovanje reitev in izboljav, ki bi pripomogle

pri odkrivanju ekoloke kriminalitete, bomo uporabili sintetino metodo.

1.1.5 Strjen opis po poglavjih

V magistrskem delu smo se osredotoili predvsem na pravni okvir ekoloke

kriminalitete, predstavitev organov in organizacij, ki se ukvarjajo z odkrivanjem

ekoloke kriminalitete in analizo uinkovitosti odkrivanja ekoloke kriminalitete. Kljuno

pri odkrivanju ekoloke kriminalitete je dosledno upotevanje in izvajanje zakonodaje,

ki z ukrepi in mehanizmi skrbi za uinkovitost na podroju ekoloke kriminalitete.

Magistrsko delo je razdeljeno na tri veje sklope. Prvi del bo zajemal splone

predpostavke o ekoloki kriminaliteti. V drugem delu je predstavljen pravni okvir na

podroju odkrivanja ekoloke kriminalitete vkljuno s slabostmi. Predstavljeni so organi

in organizacije, ki se kakor koli ukvarjajo z odkrivanjem ekoloke kriminalitete ali so

prisotne, ko ta e nastopi. Sledi kratka primerjava z Norveko. V tretjem delu smo

analizirali pridobljene podatke, s katerimi smo ugotavljali uinkovitost organov in

organizacij pri odkrivanju ekoloke kriminalitete. V zakljuku smo podali reitve in

izboljave, ki bi lahko pripomogle k uinkovitejemu odkrivanju ekoloke kriminalitete.

V tem delu smo preverili hipoteze o tem, ali zakonodaja Evropske unije pozitivno vpliva

na odkrivanje ekoloke kriminalitete in zmanjevanje kaznivih dejanj, prav tako smo

ugotovili uinkovitost Republike Slovenije pri implementaciji prava Evropske unije na

podroju ekoloke kriminalitete v Republiki Sloveniji. Poleg opisanega smo preverili

uinkovitost obinskih inpektoratov ter okoljskih inpektorjev in vplivanje njihovega

dela na prekrke in kazniva dejanja.

V uvodu magistrskega dela smo predstavili metodoloko-hipotetini okvir in opredelili

hipoteze, ki so izhodie za raziskovanje. Predstavili smo metode dela in strukturo

analize in pri tem upotevali znailnosti znanstvenih metod raziskovanja, kot so

objektivnost, natannost, zanesljivost, sistematinost.

V drugem poglavju smo predstavili kljuna temeljna pojma, ki sta potrebna za

razumevanje vsebine magistrskega dela.

V tretjem poglavju smo predstavili naloge policije in drugih organov na podroju

ekoloke kriminalitete, njihove naloge in pristojnosti ter medsebojno sodelovanje.

Naloge so predstavljene na vseh nivojih, dravnem, regionalnem in lokalnem. Pri tem

smo predstavili naloge, ki jih v zvezi odkrivanja ekoloke kriminalitete izvajajo

Generalna policijska uprava, Policijska uprava in Policijska postaja. Poleg opisanega

smo predstavili delovanje obinske inpekcije in inpekcije Republike Slovenije za

okolje. Predstavili smo druge intitucije, ki se poleg policije ukvarjajo z ekoloko

9

kriminaliteto. Na tem mestu smo predstavili Ekoloki laboratorij z mobilno enoto, ki

deluje v okviru Intituta Joef tefan in je sestavljen iz razlinih strokovnjakov, ki nudijo

podporo ostalim subjektom pri preiskovanju ekoloke kriminalitete.

V etrtem poglavju smo predstavili drutva in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z

ekoloko kriminaliteto in njenim odkrivanjem. Na tem mestu smo omenili ribike in

lovske druine, ki v najveji meri sovpadajo z naravo in okoljem in pri svojem delu

zaznavajo ekoloko kriminaliteto. Poleg omenjenega se z ekoloko kriminaliteto

sreujejo gasilske enote, ki pri samem odkrivanju nimajo bistvene vloge, zagotovo pa

jih velja omeniti in so e kako pomembni pri omejevanju ekoloke kriminalitete, saj

posredujejo z intervencijami in posegi pri ekolokih nesreah, ki so lahko posledica

prekrkov ali kaznivih dejanj povezanih z ekoloko kriminaliteto. V tem poglavju smo

predstavili nevladne organizacije na podroju okolja, kot je denimo Okoljski center.

V petem poglavju smo predstavljen pravni okvir na podroju ekoloke kriminalitete v

Evropski uniji in njene organe. Predstavljeno je delo Evropske unije, smernice in

navodila, ki jih oblikuje in s katerimi poskua vplivati na ekoloko kriminaliteto. V tem

poglavju smo predstavili primerjavo odkrivanja ekoloke kriminalitete z Norveko, za

katero menimo, da je na tovrstnem podroju dobro razvita in usposobljena. Poleg tega

bomo predstavili nekaj statistinih podatkov o obravnavani ekoloki kriminaliteti, ki se

nanaajo na nao sosednjo dravo Avstrije.

V estem poglavju smo predstavili pravni okvir ekolokega prava v Republiki Sloveniji.

Predstavili smo mednarodne pogodbe, ki jih je v svoj pravni red vnesla Republika

Slovenija, ter kazensko in prekrkovno zakonodajo na podroju odkrivanja ekoloke

kriminalitete. Ob tem smo veji del pozornosti posvetili kaznivim dejanjem v kazenskem

zakoniku, ki se je zael uporabljati 15. 5. 2012 in je na podroju ekoloke kriminalitete

prinesel nekaj novosti, ki smo jih predstavili v tem poglavju. Poleg omenjenega smo

predstavili podatke o obravnavanih kaznivih dejanjih, ki jih je policija obravnavala v

obdobju od leta 2000 do 2012, po posameznih policijskih upravah. Predstavili smo

podatke za doloeno asovno obdobje o vloenih obtonih predlogih in obtonicah ter

za doloeno asovno obdobje podatke o obsodbah. Z zbranimi podatki smo dobili

celovit vpogled v zaznana kazniva dejanja in procesirana kazniva dejanja. S tem smo

dobili sliko v uinkovitost odkrivanja in pregona storilcev kaznivih dejanj, povezanih z

ekoloko kriminaliteto. Predstavljeni so podatki o najpogosteje obravnavanih prekrkih.

Zgolj za primerjavo smo predstavili tevilko klicev, ki jih je Operativno komunikacijski

center Policijske uprave Ljubljana zabeleil v letu 2012 in so vezani na podroje okolja.

Ti klici so dober pokazatelj, koliko so ljudje ozaveeni na ravnanja, ki bi lahko

pomenila prekrek ali kaznivo dejanje na podroju ekoloke kriminalitete in koliko

takna ravnanja sploh prijavljajo policiji.

V sedmem poglavju bomo predstavili pravne in izvedbene teave, s katerimi se sreuje

policija in dravno toilstvo.

10

V zakljuku smo predstavil nekatere ugotovitve in spoznanja, ki smo jih pridobil skozi

pisanje magistrskega dela. Ob tem smo verificirali zastavljene hipoteze. Prav tako smo

podali nekatere predloge, s katerimi bi lahko izboljali odkrivanje ekoloke kriminalitete.

11

2 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV

Ker se obravnavana tematika dotika pojmov, ki so v magistrskem delu vekrat

navedeni in kljuni v zvezi ekoloke kriminalitete, smo v navedenem poglavju

predstavili temeljne pojme, katerih poznavanje je bistveno za laje razumevanje

magistrskega dela.

2.1 OKOLJE

Okolje je temeljni pojem magistrskega dela. e iz samega imena izhaja obravnavana

tematika ekoloke kriminalitete. Glede na besedo okolje, bi rekli, da se iz slednjega

pojmuje tudi okoljska kriminaliteta, kar sicer dri, vendar se je v strokovnih krogih

uveljavila besedna zveza ekoloka kriminaliteta, ki smo jo uporabili v naem

magistrskem delu.

Torej na splono lahko pojmujemo, da je okolje prostor, v katerem ivimo. To je tako

reko vse, kar nas obdaja. So naravne stvari in stvari, ki jih je ustvaril lovek. Oboje

sovpada z okoljem in prekomerno poseganje vanj lahko pomeni ekoloko kriminaliteto.

Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, t. 39/2006) opredeljuje okolje kot tisti del narave,

kamor see ali bi lahko segel vpliv lovekovega delovanja.

2.2 KRIMINALITETA

Kriminaliteta predstavlja ravnanja, ki so v drubi nesprejemljiva, vendar ne pomenijo

prekrka ali kaznivega dejanja, in tista ravnanja, ki so inkriminirana, torej kazniva po

razlinih predpisih ter predpisujejo doloeno kazensko sankcijo.

e v uvodu smo omenili Mekovo pojmovanje kriminalitete, zato na tem mestu ne

bomo ve omenjali kriminalitete na splono, temve se bomo opredelili na pojem

ekoloka kriminaliteta.

Torej e ime ekoloka kriminaliteta nam pove, da gre za ravnanja, ki so povezana z

okoljem, naravo, oziroma z vsemi ravnanji, ki bi lahko predstavljala ekoloko

kriminaliteto.

Cliffordova ugotavlja, da se termin ekoloka kriminaliteta v tevilnih priljubljenih

znanstvenih ter poljudnih revijah in asopisih uporablja za dejanja, s katerimi se

povzroa koda naravnemu okolju. Poleg omenjenega termina se uporablja izraz

kazniva dejanja zoper okolje. Oba termina se uporabljata brez jasne definicije ali

12

identifikacije dejanj, na katera se nanaata. Podpore pri razumevanju obeh terminov ne

nudijo niti znanstveniki niti strokovnjaki, praktiki. Cliffordova meni, da trenutno termina

obstajata brez dejanskega pomena. Termin ekoloka kriminaliteta se zadnjih nekaj let

vedno bolj uporablja, eprav zanj niso bili oblikovani nobeni skupni okviri. Prizadevanja

znanstvenikov gredo v smeri, da bi uvrstili ekoloko kriminaliteto kot podkategorijo

kriminala belih ovratnikov in organiziranega kriminala (po Clifford, 1998, str. 6).

Unienost in prizadetost naravnega okolja sta posledica razlinih lovekovih ravnanj.

Preiskave pristojnih organov in agencij, zgodbe preiskovalnih novinarjev in tudije

raziskovalcev razkrivajo, da je velik del tovrstnega ravnanja povezan z (organizirano)

ekoloko kriminaliteto. Ekoloko kriminaliteto lahko opredelimo kot vsako zaasno ali

trajno pravno opredeljeno odklonsko ravnanje ali opustitev ravnanja, ki povzroi

umetno spremembo, poslabanje, obremenitev, propadanje ali unienje (lovekovega)

okolja ali zaviranje njegovih sprememb. Storilec je lahko kdorkoli oziroma vsakdo

izmed nas (korporacije, podjetja, skupine, posameznik idr.). Njena posebnost so rtve,

saj poleg oziroma prek okolja (rastline, ivali, mikroorganizmi in naravni elementi)

koduje tudi ljudem. V Sloveniji lahko dostopne podatke o pojavnih oblikah ekoloke

kriminalitete glede na kriterij, kdo je storilec posameznega dejanja ekoloke

kriminalitete, oblikujemo v naslednjo delitev (Policija 20002010; IRSOP 20062008;

Pear, 1981): ekoloka kriminaliteta posameznika sli zasebna ekoloka kriminaliteta;

ekoloka kriminaliteta bogatih in vplivnih; ekoloka kriminaliteta posameznih

(interesnih) skupin in ekoloka kriminaliteta drave oziroma vladajoe oblasti. Pri tem je

posebej treba poudariti e dve dimenziji ekoloke kriminalitete, ki bi ju lahko delili po

kriteriju prostora oziroma naina delovanja, in sicer mednarodno in organizirano

ekoloko kriminaliteto. Obe obliki se lahko pojavita ob razlinih prej natetih pojavnih

oblikah ekoloke kriminalitete. Najvekrat se prekrivata, eprav je organizirana

ekoloka kriminaliteta lahko izvedena znotraj samo ene drave, mednarodna

kriminaliteta pa zajema dejanje prekanja ene ali ve dravnih meja (Eman, 2010, str.

95104).

Organizirana ekoloka kriminaliteta je med vsemi oblikami kriminala najbolj zanimiva,

prav tako najbolj nevarna in najbolj dovrena oblika kriminalitete. S svojim spretnim

delovanjem in pretkanim infiltriranjem e ve desetletij izziva organe pregona,

kazenskega pravosodja in druge, med njimi tudi kriminologe. Ekoloka kriminaliteta je

postala zanimiva tudi za organizirane kriminalne skupine predvsem zaradi monosti

velikih zaslukov in zaradi necelovite urejenosti kazenskopravnega varstva okolja, ki se

e vedno spreminja (Eman, 2010, str. 95104).

2.3 PREKREK

Kot smo e omenili, so posamezna lovekova ravnanja inkriminirana in tako umeena

v kazensko pravno zakonodajo ter storitev taknega ravnanja pomeni prekrek ali

kaznivo dejanje. Na tem mestu bomo opredelili pojem prekrek, ki je mileja oblika

kaznivega ravnanja.

13

Krovni zakon na podroju prekrkovne zakonodaje je ZP-1, ki tono predpisuje pogoje,

ki morajo biti izpolnjeni, da doloeno ravnanje pomeni prekrek. V ZP-16 je doloeno,

da se prekrki lahko doloijo z zakonom, z uredbo Vlade Republike Slovenije, z

odlokom samoupravne lokalne skupnosti. Z uredbo vlade se lahko doloijo prekrki in

sankcije zanje samo za kritve uredbe in za kritve dolob pravnih aktov Evropske

unije (v nadaljevanju EU), ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno (3. len

ZP-1). Slednje je torej osnova za delovanje drugih organov, med njimi tudi obinskih in

drugih inpekcij.

Pojem prekrek je po ZP-1 dejanje, ki pomeni kritev zakona, uredbe vlade, odloka

samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako doloeno kot prekrek in je zanj

predpisana sankcija za prekrek (6. len ZP-1). Iz slednjega lahko ugotovimo, da

morajo posamezna dejanja predstavljati kritev v posameznem predpisu, poleg tega pa

mora imeti ta kritev sankcijo, ki je posledice kritve predpisov. Sankcije za prekrke so

v posameznih predpisih navedene v kazenskih dolobah.

Poleg prekrka pozna ZP-1 prekrek neznatnega pomena. Za tak prekrek se teje

prekrek, ki je bil storjen v okoliinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni

nastala oziroma ne nastala kodljiva posledica (6. a len ZP-1). ZP-1 doloa

odgovornost za prekrek, za katerega je odgovoren storilec, ki je storil prekrek iz

malomarnosti ali z naklepom (9. len ZP-1). V ZP-1 je doloeno, da storilec ni

odgovoren za poskus prekrka (10. len ZP-1). V tem pa e lahko vidimo razliko med

prekrkom in kaznivim dejanjem, kjer je za posamezna kazniva dejanja storilec

odgovoren tudi za poskus.

V ZP-1 ni opredeljena samo odgovornost fizinih oseb (storilcev) za prekrke, temve

je doloena tudi odgovornost pravnih oseb.7 V prekrkovni zakonodaji je vrsta

prekrkov, ki predpisuje sankcije za pravne osebe in njihove odgovorne osebe.

2.4 KAZNIVO DEJANJE

Ko govorimo o kaznivem dejanju, mislimo na hujo obliko lovekovih ravnanj, ki so

zaradi naina storitve, obsega storitve in posledic, ki so nastale s kaznivim dejanjem,

kot taka doloena. Iz definicije, ki je doloena v KZ-1, izhaja, da je kaznivo dejanje

lovekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot

doloa kot kaznivo in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca (16.

len KZ-1). Torej podobno kot pri prekrku je pri kaznivem dejanju potrebno le-tega

najprej kot takega doloiti in zanj predpisati kazen. Po KZ-1 so kazni za kazniva

6 Zadnje uradno preieno besedilo ZP-1 je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike

Slovenije, tevilka 29, dne 18. 4. 2011. Po tem datumu sta sledili e dve spremembi, ki sta bili

objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, tevilka 43, dne 3. 6. 2011, in tevilka 21, dne

13. 3. 2013. 7 Glej ZP-1, 14. len15. a len.

14

dejanja zapor, denarna kazen in prepoved vonje motornega vozila (43. len KZ-1).

KZ-1 natanno doloa odgovornost storilcev kaznivih dejanj. Kriv je storilec, ki je bil ob

storitvi kaznivega dejanja priteven in je ravnal z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem

pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom, in e

niso podani razlogi, ki izkljuujejo krivdo (24. len KZ-1). Naklep je opredeljen kot

kaznivo dejanje storjeno z naklepom, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je

hotel storiti (direktni naklep), ali e se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je v to

privolil (eventualni naklep) (25. len KZ-1). Kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti je

mileja oblika storitve kaznivega dejanja, ki je storjeno iz malomarnosti, e storilec ni

ravnal s potrebno pazljivostjo, eprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je

lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko prepreil (zavestna

malomarnost), ali e se ni zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliinah in

po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost)

(26. len KZ-1).

Tako kot v prekrkovni zakonodaji je tudi v kazenski zakonodaji doloena odgovornost

pravnih oseb za kazniva dejanja. Zaradi kompleksnosti je ta doloena v samostojnem

predpisu, in sicer v Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja8 (v

nadaljevanju ZOPOKD). ZOPOKD poleg odgovornosti pravnih oseb doloa vrste kazni

za te osebe, ki so denarna kazen, odvzem premoenja in prenehanje pravne osebe

(12. len ZOPOKD).

Zagotovo ne moremo posploevati, da so za vsa kazniva dejanja, kjer so vpletene tudi

pravne osebe, le-te odgovorne za kazniva dejanja. ZOPOKD natanno doloa kazniva

dejanja iz posameznih poglavij, kjer so odgovorne tudi pravne osebe. Glede na

obravnavano tematiko v magistrskem delu so kazniva dejanja zoper okolje, prostor in

naravne dobrine doloena v 32. poglavju KZ-1. V sled tega ZOPOKD doloa, da je za

kazniva dejanja v omenjenem poglavju odgovorna tudi pravna oseba, vendar le za

kazniva dejanja od 333. lena do 347. lena (25. len ZOPOKD). Ob tem ugotovimo,

da 32. poglavje KZ-1 vsebuje kazniva dejanja od 332. lena do 347. lena in pravna

oseba ni odgovorna le za kaznivo dejanje v 332. lenu KZ-1.

2.5 POLICIJA

V veini drav je policija tisti organ, ki ima vrsto nalog na podroju zatiranja

kriminalitete, vzdrevanju javnega reda in miru ter drugih z zakonom doloenih nalog.

Za strokovno razumevanje obravnavane tematike magistrskega dela je potrebno

razumeti organiziranost policije, ki na podroju ekoloke kriminalitete izvaja vrsto

aktivnosti.

8 Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja je bil objavljen v Uradnem listu

Republike Slovenije, tevilka 98, dne 9. 9. 2004. Po tem datumu sta sledili e dve spremembi, ki

sta bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, tevilka 65, dne 30. 6. 2008, in tevilka

57, dne 27. 7. 2012.

15

Slovenska policija je samostojna organizacija, ki je organ v sestavi Ministrstva za

notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ). Organizacija in vodenje je hierarhino in poteka

na treh nivojih. Na nivoju celotne drave je Generalna policijska uprava (v nadaljevanju

GPU), na regionalnem nivoju so Policijske uprave (v nadaljevanju PU) in na lokalnem

nivoju so Policijske postaje (v nadaljevanju PP). Organiziranost policije je opredeljena v

Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol).9

Slika 1: Organigram policije na dan 1. 2. 2013

Vir: http://www.policija.si

Naloge GPU so naslednje (18. len ZODPol):

- spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere v dravi, pripravlja strateke

narte o organiziranosti in delu v policiji, ugotavlja stanje na podroju

izvrevanja policijskih nalog, zagotavlja strokovno in tehnino pomo enotam

policije, nadzoruje delo policijskih enot, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti

sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in kakovost policijskih

storitev, za zakonito izvrevanje predpisov s podroja dela policije ter izvaja

ukrepe za uinkovito delovanje policije,

- usmerja in usklajuje delo policijskih uprav na podroju zatiranja kriminalitete,

varnosti prometa, nadzora dravne meje in izravnalnih ukrepov, nalog,

doloenih v predpisih o tujcih, javnega reda in miru v primerih, ko je potrebno

9 Do nedavnega je bila organiziranost policije urejena v Zakonu o policiji. Dne 18. 2. 2013 je bil

v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen ZODPol, ki ureja organizacijo in posamezne

pristojnosti.

16

usklajeno delovanje na irem obmoju ali ko naloge presegajo kadrovske,

strokovne, materialne in organizacijske zmonosti policijskih uprav, in izdaja na

prvi stopnji odlobe v zadevah nadzora dravne meje in tujcev,

- izvaja doloene naloge na podroju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa,

nadzora dravne meje in izravnalnih ukrepov, preventive in nalog, doloenih v

predpisih o tujcih ter javnem redu in miru,

- vodi in izvaja doloene naloge varovanja oseb, objektov, prostorov, okoliev,

delovnih mest in tajnih podatkov ter opravlja doloene naloge na podroju

varovanja in zaite kritine infrastrukture,

- izvaja forenzina in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzine preiskave

ter podaja poroila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja,

- skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s podroja nalog policije,

- sodeluje s policijami tujih drav, z mednarodnimi in drugimi organizacijami ter z

uradi, agencijami, organi in delovnimi telesi Evropske unije s podroja dela

policije ter opravlja naloge v sodelovanju z njimi skladno s sprejetimi

mednarodnimi obveznostmi s podroja dela policije,

- izvaja naloge policije ob naravnih in drugih nesreah, v krizi in v vojnem in

izrednem stanju,

- zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s podroja dela policije ter nartuje,

upravlja in razvija informacijski in telekomunikacijski sistem policije,

- sodeluje pri pripravi kadrovskega narta policije in predlaga njegove

spremembe in dopolnitve,

- skrbi za informiranje pristojnih dravnih organov in javnosti o delu policije, o

aktualnih varnostnih vpraanjih in varnostnih razmerah,

- izvaja izobraevanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno dejavnost

po tem zakonu ter sodeluje pri nartovanju in organiziranju drugih oblik

izobraevanja, izpopolnjevanja in usposabljanja,

- sodeluje pri pripravi, nartovanju in spremembi finannih nartov, nartov

pridobivanja stvarnega premoenja in razpolaganja z njim, nartov nabav,

investicij, investicijskega in rednega vzdrevanja nepreminin policije,

- sodeluje pri pripravi sistemizacije, standardizacije in tipizacije materialnih

tehninih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih prostorov in njihove

opreme,

- izvaja, usmerja in nartuje notranjevarnostne postopke in izvaja druge ukrepe,

potrebne za notranjo varnost policije,

- opravlja akreditirane in neakreditirane kontrole merilnikov ter daje strokovna

pojasnila s tega podroja in izvaja naloge, ki so potrebne za zagotavljanje

tehnine brezhibnosti indikatorskih merilnikov,

- opravlja druge naloge s podroja dela policije, ki jih doloa zakon ali drug

predpis, izdan na podlagi zakona.

Ob tem velja izpostaviti peti odstavek 18. lena ZODPol, ki pravi, da mora GPU

neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave, e bi zaradi

nestrokovne ali nepravoasne izvritve naloge lahko nastale kodljive posledice za

17

ivljenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma ivljenjsko okolje ali premoenje velike

vrednosti. Za premoenje velike vrednosti se teje znesek, ki presega 50.000 evrov.

Slika 2: Organigram policijske uprave na dan 15. 2. 2012

Vir: http://www.policija.si

Naloge PU10 so naslednje (25. len ZODPol):

- usklajuje in usmerja delo obmonih policijskih postaj, jim daje strokovna

pojasnila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomo,

- odkriva in preiskuje doloena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih

dejanj in jih izroa pristojnim organom,

- zagotavlja izvajanje doloenih nalog s podroja javnega reda, ko je potrebno

usklajeno delovanje na obmoju uprave ali ko gre za huje kritve javnega

reda,

- zagotavlja izvajanje doloenih nalog s podroja varnosti prometa, ko je

potrebno usklajeno delovanje na irem obmoju uprave,

- opravlja doloene naloge s podroja varovanja doloenih oseb, prostorov in

objektov,

- izvaja nadzor dravne meje in izravnalne ukrepe,

- izvaja postopke s tujci,

10 Slovenija je razdeljena na osem policijskih uprav, ki na regijski ravni skrbijo za varnost ljudi in

njihovega premoenja. Vodijo jih direktorji, ki jih imenuje in razreuje minister na predlog

generalnega direktorja policije. Ve o policijskih upravah na http://www.policija.si.

18

- izvaja doloene naloge na podroju varnosti prometa, javnega reda in

preventive,

- sodeluje z varnostnimi organi na obmejnih obmojih sosednjih drav,

- izdaja na prvi stopnji odlobe v zadevah prehajanja oseb ez dravno mejo in

dovolitve zadrevanja tujcev,

- opravlja doloene naloge s podroja delovanja policije ob naravnih in drugih

nesreah, v krizi, v vojnem in izrednem stanju,

- izvaja doloene naloge vzdrevanja informacijskega in telekomunikacijskega

sistema policije,

- opravlja doloene naloge s podroja upravljanja kadrovskih virov, vkljuno s

posaminimi nalogami strokovnega izobraevanja, izpopolnjevanja in

usposabljanja,

- opravlja doloene naloge finannih in materialnih zadev, rednega in v

intervencijskih primerih investicijskega vzdrevanja objektov in materialnih

tehninih sredstev,

- izvaja, usmerja, nartuje in sodeluje pri notranjevarnostnih postopkih ter izvaja

druge ukrepe, potrebne za notranjo varnost enot policijske uprave,

- skrbi za izpopolnjevanje sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in

inovacijskih reitev pri izvajanju nalog policije ter izbrane reitve posreduje

generalni policijski upravi,

- opravlja druge naloge s podroja dela policije, ki jih doloa zakon ali drug

predpis, izdan na podlagi zakona.

Na lokalnem nivoju delujejo PP, ki jih je na obmoju PU Ljubljana 22 (vir:

http://www.policija.si).

V 27. lenu ZODPol je doloeno, da je obmona policijska postaja organizacijska enota

policije, ki je ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na doloenem

obmoju policijske uprave. Obmone policijske postaje ter njihovo obmoje in sede

doloi minister na predlog generalnega direktorja policije. Obmoja policijskih postaj

morajo biti usklajena z mejami obin tako, da ena policijska postaja izvaja naloge

policije na celotnem obmoju ene ali ve obin, ali pa tako, da na obmoju ene mestne

obine izvaja naloge policije ve policijskih postaj. Obmona policijska postaja izvaja

naloge v skladu z letnim nartom dela, ki ga sprejme komandir obmone policijske

postaje. Letni nart dela mora biti izdelan na podlagi ciljev generalne policijske uprave

in policijske uprave, v katere obmoje sodi. Obmona policijska postaja pred pripravo

letnega narta dela pozove obine, na obmoju katerih izvaja naloge, da podajo

predloge prioritetnih nalog pri zagotavljanju varnosti. Te predloge obmona policijska

postaja preui in jih po oceni vkljui v letni nart. Komandir obmone policijske postaje

po potrebi obinski svet obvea o varnostnih razmerah na obmoju obine. Komandir

obmone policijske postaje ne sme poroati o konkretnih zadevah, o katerih poteka

predkazenski ali prekrkovni postopek.

19

2.6 INPEKCIJSKE SLUBE

V Republiki Sloveniji je z namenom zagotavljanja spotovanja predpisov ustanovljenih

ve inpekcij oziroma inpektoratov, ki skrbijo za spotovanje posameznih predpisov,

za katerih nadzorstvo so pristojne.

Jerovek in Kovaeva pravita, da inpekcija pomeni dejavnost inpektorskega

nadzorstva, medtem ko je inpektorat termin, ki oznauje organizacijsko oziroma

statusno obliko, v okviru katere se inpekcija vri. V taknem primeru je to praviloma

dravni organ v sestavi ministrstva ali obinska inpekcija (po Jerovek in Kova, 2008,

str. 164).

Zgodovinsko gledano je bila prva inpekcija, tj. delovna, pri nas ustanovljena leta 1883,

sledile so v Kraljevini Jugoslaviji vzpostavljene sanitarna, olska in cestna ter

proraunska (t. i. glavna kontrola) in po drugi svetovni vojni poleg teh e gradbena in

elektroenergetska inpekcija. Posamezni deli dravne kontrole so se spremenili v

trno, sanitarno, gozdarsko, kmetijsko, rudarsko in druge inpekcije. V asu med 1951

in 1963 so bile inpekcije vkljuene v okrajne ljudske odbore, po njihovi ukinitvi pa so

inpekcije prele z okrajne na obinsko raven. Leta 1974 je bil sprejet Zakon o

inpekcijah (Ur. l. SRS, t. 13/74), ki je izboljal njihov dotedanji status in

nesamostojnost ter pristranskost zaradi delovanja v neposrednem drubenem

mikrookolju. Do leta 1995 so bile inpekcijske slube organizirane kot republike

inpekcije na dravni ravni, ob tem pa tudi obinske ali medobinske inpekcije v

obinah. Po reorganizaciji leta 1995 so bile inpekcijske naloge prenesene z obin na

ministrstva oziroma inpektorate kot organe v njihovi sestavi, kakrno ureditev je potrdil

ZIN11 v letu 2002 (Jerovek in Kova, 2008, str. 164).

11 ZIN je okrajava, ki oznauje Zakon o inpekcijskem nadzoru. Zadnje uradno preieno

besedilo ZIN je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, tevilka 43, dne 18. 5.

2007.

20

3 DRAVNI ORGANI, KI DELUJEJO NA PODROJU

ODKRIVANJA EKOLOKE KRIMINALITETE IN NJIHOVE

NALOGE TER POOBLASTILA

Z ekoloko kriminaliteto se v Republiki Sloveniji ukvarja ve organov, ki imajo svoje

pristojnosti in pooblastila. Najhujo obliko ekoloke kriminalitete, ki pomeni kazniva

dejanja, odkriva in preiskuje policija, ki ji podporo nudijo razline organizacije, kot je

denimo Ekoloki laboratorij z mobilno enoto (v nadaljevanju ELME) in drugi organi, ki

pripomorejo k celoviti obravnavi ekoloke kriminalitete in z njo povezane problematike.

Prekrke ekoloke kriminalitete obravnavajo razline inpekcijske slube, kar je

odvisno od podroja dela. Prekrki so sicer mileja oblike prepovedanega ravnanja kot

kazniva dejanja, vendar jih nedvomno ne smemo zanemarjati, saj imajo tudi posledice

prekrkov lahko hude posledice za okolje in vse, kar sovpada z njim.

Dravni organi, katerih delovno podroje in naloge zajemajo ekoloko kriminaliteto, e

vedno uporabljajo preteno reaktiven pristop k obravnavanju kaznivih dejanj zoper

okolje namesto proaktivnega odzivanja, ki bi ga po mnenju Carterja (1998, str. 170) bilo

potrebno vkljuiti v reaktivno odzivanje policije in drugih organov pregona.12 V

preteklem desetletju, odkar je varovanje okolja in sploen drubeni odziv na kazniva

ravnanja zoper okolje postal pomemben globalni trend, se je slovenska policija med

vsemi pristojnimi slubami najhitreje in najbolj uspeno prilagodila spremembam na

podroju varstva okolja (Eman et al., 2012, str. 120).

Za kvalitetno razumevanje ekoloke kriminalitete morajo biti vsi preiskovalci,

inpektorji, dravni toilci, sodniki in drugi posamezniki, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in

preiskovanjem ter obravnavo storilcev tovrstnih prekrkov in kaznivih dejanj, ustrezno

usposobljeni. To pomeni, da morajo zelo dobro poznati zakonodajo, ki storilce omejuje

in jim prepoveduje doloena ravnanja, preiskovalcem, inpektorjem in drugim

posameznikom pa nudi ustrezna pooblastila, vzvode in mehanizme za kvalitetno,

dosledno in strokovno obravnavo ekoloke kriminalitete in njihove storilce. Ko govorimo

o usposobljenosti posameznikov, mislimo na ekoloko kriminaliteto kot celoto. To

pomeni, da ni dovolj samo odkrivanje prekrkov in kaznivih dejanj ekoloke

kriminalitete, temve jih je potrebno v nadaljevanju preiskovati, storilcem dokazovati

12 Carter (1998) poudarja, da ima premik od reaktivnega k proaktivnemu izvrevanju

preiskovalnih pooblastil tiri zelo pomembne prednosti: 1) aktivno iskanje kaznivih dejanj

ekoloke kriminalitete pristojnim organom pregona omogoa veje monosti za odkritje

nekaterih prestopnikov pri samem izvrevanju kaznivega dejanja, 2) odkritje storilca ekoloke

kriminalitete pri samem dejanju ali njegovo pridranje zaradi dokazov poilja jasno sporoilo

iri drubi (zlasti potencialnim kriteljem), 3) intervencija kazenskega pregona v zgodnjih fazah

kaznivega dejanja zoper okolje ustvarja moan vtis o krepitvi posebnega zastraevanja kot

obliki prepreevanja kriminalitete in 4) zaustavitev kaznivih dejanj zoper okolje v njihovih

zgodnjih fazah zmanjuje povzroeno kodo v okolju in zmanjuje monosti za resna tveganja

za zdravje v prizadeti skupnosti.

21

krivdo oziroma odgovornost za prekrek ali kaznivo dejanje in ga nato predlagati v

postopek o prekrku ali kazensko ovaditi. Lahko reemo, da se s postopkom o

prekrku ali kazensko ovadbo kona del doloenega postopka, ki je vezan na

odkrivanje in preiskovanje ekoloke kriminalitete. V naslednji fazi, bodisi gre za

prekrkovni ali kazenski postopek, je potrebno v skladu s stroko pretehtati vse dokaze

in druga pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je storilec prekrka ali kaznivega

dejanja spoznan za krivega. Spoznanje, da je storilec odgovoren za prekrek ali

kaznivo dejanje, je sicer sklepno dejanje odkrivanja in preiskovanja ekoloke

kriminalitete kot celote in je odraz usposobljenosti vseh posameznikov ter njihovega

strokovnega in kvalitetnega pristopa. Kljub opisanem postopku smo mnenja, da je

najtee povrniti kodo, ki je nastala s posameznimi prekrki ali kaznivimi dejanji, kar bi

bilo dobro v najveji meri storiti in s tem doprinesti k zmanjevanju prekrkov in

kaznivih dejanj.

Perspektive okoljskega usposabljanja kot nove paradigme kompleksnega

usposabljanja za trajnostni razvoj temeljijo na razumevanju okoljskih in ekolokih

problemov. S spoznavanjem in razumevanjem procesov v naravi v povezavi s

lovekovim zdravjem lahko doseemo bolj uinkovito prepreevanje in reevanje

okoljskih problemov ter ne nazadnje okoljske kriminalitete. Znanje, ki pomaga k

ozaveanju vkljuenih v procese prepreevanja, odkrivanja in raziskovanja

okoljevarstvene kriminalitete, lahko izredno izbolja uinkovitost dela in s tem

nacionalno varnost (Paver, 2001, str. 83).

Zato je potreben/potrebno (Paver, 2001, str. 83):

- interdisciplinarni pristop globalnega razmiljanja in raziskovanja med politiko,

etiko, ekonomijo in novimi tehnologijami,

- celosten razvoj odnosa lovek narava, organizmi okolje, ker pomanjkanje,

- kompleksnega znanja vodi naravo v naravne katastrofe,

- okoljsko izobraevanje in usposabljanje, ki slui kot osnova okoljevarstveno

politiko.

V vseh oblikah formalnega izobraevanja za policijo bi moral biti okoljevarstveni

kurikulum bolj vezan na tematske sklope. Le-ta naj bi zaobjel kompleksneje

izobraevalne cilje, kjer ne bi bilo ostrih meja med posameznimi strokami, ko gre za

spoznavanje tematskega sklopa, kot je npr. t. i. Voda kot strateka surovina. Taki

tematski sklopi naj bi bili osnova za oblikovanje standardov znanja za posamezno

podroje dela (Paver, 2001, str. 86).

Tudi neformalno usposabljanje in izpopolnjevanje mora izhajati s podroja posameznih

tematskih sklopov naravoslovnega znanja za vejo uinkovitost pri izvajanju

okoljevarstvene strategije drave. Vkljuuje naj poznavanje celovitega nartovanja

upravljanja z naravo za ohranjanje naravnega ravnovesja (Paver, 2001, str. 87).

Poznavanje temeljnih nael, ki naj bi bila osnova naravovarstvenega usposabljanja, so

(Paver, 2001, str. 87):

22

- naelo celovitosti: to naelo zahteva, da mora drava in lokalna skupnost pri

sprejemanju okoljskih predpisov in davni politiki upotevati presojo uinkov na

okolje,

- naelo sodelovanja: zagotovljeno mora biti sodelovanje med dravljani, dravo

in njenimi organi, obino, podjetji, ki opravljajo dejavnost v zvezi z okoljem,

izvajalci javnih slub in povzroitelji obremenitev okolja,

- naelo preventive: doloa, da morajo biti mejne vrednosti in druge norme in

standardi naravnani tako, da povzroijo im manje tveganje za okolje,

- naelo odgovornosti povzroitelja obremenitve: povzroitelj obremenitve je

kazensko odgovoren v skladu z zakonom,

- naelo plaila za obremenjevanje: povzroitelj krije vse stroke za

obremenjevanje okolja,

- naelo obveznega zavarovanja: povzroitelj tveganja za okolje se mora skladno

z zakonom zavarovati proti odgovornosti za kodo,

- naelo obveznega subsidiarnega ukrepanja: kadar obremenjevanja okolja ni

mogoe pripisati dololjivemu povzroitelju, sta za odpravo virov in posledic

obremenitev okolja odgovorna drava in lokalna skupnost,

- naelo spodbujanja naelo javnosti: skladno z Aarhunsko konvencijo so

doloeni podatki v sistemu varstva okolja javni,

- naelo varstva pravic: vsakdo mora pri odloanju o posegu v okolje delovati, kot

je predpisano, in izvesti vse ukrepe, s katerimi se zagotavlja uresnievanje

pravice do zdravega okolja.

Z navedenimi naeli ugotovimo, da nae razmiljanje o usposobljenosti posameznikov,

ki vkljueni v odkrivanje in preiskovanje ekoloke kriminalitete, sovpada z

razmiljanjem Paverjeve, ki je celovito razdelala sistem izobraevanja in

usposabljanja.

Paverjeva pravi, da so policijske operativne izkunje in strokovna znanja o

prepreevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj lahko zelo koristne pri

oblikovanju in razvoju enotnega nacionalnega programa izvrevanja dravno-pravnih

nalog varstva narave v praksi. Usposabljanje policije in drugih dravnih organov je

temeljno izhodie tega zahtevnega procesa, ki mora temeljiti na (Paver, 2001, str.

90):

- poznavanju problematike in nevarnosti onesnaevanja okolja in ogroanja

narave,

- nadgradnji znanja o evropskih vrednostnih standardih na podroju varstva

okolja in narave,

- prenosu pridobljenih znanj v prakso za vejo uinkovitost dravne uprave pri

prepreevanju, odkrivanju in preiskovanju ekoloke kriminalitete.

Zato bo potrebno (Paver, 2001, str. 90):

- pripraviti module, ki bi udeleencem usposabljanja omogoili spoznavanje in

razumevanje globalnih potreb po ohranjanju okolja in varstvu narave glede

23

nosilne zmogljivosti po modelu Zveznega kriminalistinega urada Republike

Nemije (Bundeskriminalamt, BKA),

- vnesti evropske dimenzije v izobraevalne module, ki bodo udeleencem

usposabljanj omogoili poznavanje in delo na osnovi ekolokih standardov

Evropske unije,

- usposobiti udeleence za prenos pridobljenih znanj na posamezna podroja

nacionalne strategije in notranje pravne ureditve varstva okolja,

- pripraviti in izdelati pisna gradiva prironike za praktino delo na posameznih

sektorjih varstva okolja v dravni upravi.

Z nartnim in sistemskim formalnim izobraevanjem in neformalnim usposabljanjem in

izpopolnjevanjem policije in ostalih upravnih delavcev bi nujno dosegli vejo

uinkovitost pri (Paver, 2001, str. 90):

- zagotavljanju im manje obremenjevanje narave (odpadne vode),

- ponovnem vzpostavljanju poruenih naravnih ravnovesij (znanja za

rekonstrukcijo vodotokov),

- izvajanju ustreznega monitoringa (prepreevanje dinamike narave) narave za

potrebe sprotnega prilagajanja konkretnih razmerij med lovekom in drugimi

deli narave.

V nadaljevanju bomo videli, kako policija pripravlja usposabljanja za policiste in

kriminaliste, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in preiskovanjem ekoloke kriminalitete in

ima v tam namen izdelanih nekaj navodil in usmeritev. Veino tega, kar v lanku navaja

Paverjeva, policija izvaja, zagotovo pa bi lahko na podroju usposabljanj naredila veji

premik v skladu z naeli Paverjeve.

3.1 GENERALNA POLICIJSKA UPRAVA

Glede na povedano je policija trinivojska organizacija, pri emer e iz samega imena

lahko ugotovimo, da je Generalna policijska uprava na vrhu organizacije in deluje na

obmoju celotne drave, kar pomeni, da ji je hierarhino podrejenih osem policijskih

uprav, njim pa policijske postaje na njunih obmojih delovanja.

Po besedah inpektorja v Upravi kriminalistine policije (v nadaljevanju UKP) GPU

slednja na podroju ekoloke kriminalitete opravlja sistemske naloge, ki so:

- koordiniranje operativnega dela PU in PP,

- opravlja naloge mednarodnega sodelovanja,

- opravlja naloge mednarodnega operativnega sodelovanja,

- priprava in sodelovanje pri pripravi zakonodaje na podroju ekoloke

kriminalitete in

- pripravlja usposabljanja ter skrbi za sodelovanje med razlinimi slubami.

Na podroju ekoloke kriminalitete je GPU pred asom ustanovila tako imenovano

akcijo eko, s katero je poudarila vse problematine segmente ekoloke kriminalitete.

24

Omenjena akcija se obiajno izvaja na terenu, kjer so poleg policistov vkljuene druge

slube, ki se ukvarjajo z ekoloko kriminaliteto. Kot je bilo omenjeno, je naloga GPU

priprava usposabljanja na podroju ekoloke kriminalitete in je bilo na to temo

izvedenih e nekaj usposabljanj, ki so bili namenjeni delavcem sektorja kriminalistine

policije (v nadaljevanju SKP) PU in sektorja uniformirane policije (v nadaljevanju SUP)

PU. Ti so nato zadoleni za usposabljanje policistov in kriminalistov. GPU stremi k

temu, da je letno izvedeno vsaj eno usposabljanje s podroje ekoloke kriminalitete.

GPU je sodelovala pri zadnji spremembi ZVO-1, kjer je pregledala predlagane

spremembe in podala mnenje, ki je bilo upotevano (Franca, 2013).

Podobno kot inpektor v UKP GPU Emanova ugotavlja, da je GPU zagotovila t. i.

strokovno linijo posameznikov, ki se ukvarjajo samo s podrojem ekoloke

kriminalitete, tako znotraj SKP kot tudi znotraj SUP, na katere se lahko delavci policije

posameznih policijskih uprav in postaj vedno obrnejo. Slovenska policija je poleg

izdanih navodil o preiskovanju kraja onesnaenja vode za delavce policije pripravila

dva interna akta, ki sta jim v veliko pomo pri postopku obravnave in preiskave kaznivih

ravnanj zoper okolje. Na GPU so za podroje ekoloke kriminalitete odgovorni tako

policisti uprave uniformirane policije, ki so vzporedno s spremembami dopolnjevali

Zbirko navodil in usmeritev za delo policije na podroju splonih policijskih nalog z

usmeritvami za podroje ekoloke kriminalitete, kakor tudi kriminalisti UKP, ki so

pripravili pojasnila za podroje ekoloke kriminalitete ob spremembi Kazenskega

zakonika RS [KZ-1] (2008, 2009, 2011) v letu 2008. V zaetku leta 2011 so dobili novo

zbirko navodil o postopkih in vzorenjih, ki je zajela preiskovanje celotnega podroja

ekoloke kriminalitete. Dodati je potrebno, da policija pri obravnavanju primerov

ekoloke kriminalitete sodeluje predvsem z inpektorji za okolje (Eman et al., 2012, str.

120).

Glede samih kaznivih dejanj s podroja ekoloke kriminalitete inpektor poudarja, da

statistini podatki niso povsem primerljivi, saj je v Republiki Sloveniji vsako leto

priblino podobno tevilo kaznivih dejanj, to je okoli 40 do 60 kaznivih dejanj letno.

Verjetno je tevilo kaznivih dejanj precej vije, vendar nam zaradi razlinih dejavnikov

e niso vidna.

V lanskem letu je prilo do spremembe KZ-1, ki je na podroju kaznivih dejanj ekoloke

kriminalitete prinesel dobre izboljave. Pri spremembah kazenske zakonodaje na

podroju ekoloke kriminalitete je teava v tem, da je zelo malo prakse, podroje dela

pa e ni dovolj raziskano. Zaradi kratkega asa, ki je potekel od ureditve kazenske

zakonodaja do procesiranja kaznivih dejanj, e ni nekega sodnega epiloga na tem

podroju. Vidna sprememba KZ-1 je v tem, da je bil iz 32. poglavja rtan 335. len, ki

se je nanaal na radioaktivne snovi. lo je za podvajanje lenov, zato je bil ta len

sistemsko umeen med druge s tem povezane lene. Za korektno in strokovno

obravnavo kaznivih dejanj s podroja ekoloke kriminalitete je potrebno poznati

predpise, ki spremljajo tovrstno podroje. Predvsem gre za razne uredbe in

podzakonske predpise, katerih kritev lahko pomeni kaznivo dejanje. Slednje je

predvsem razvidno iz 323. lena KZ-1, kar pomeni, da mora storilec najprej kriti nek

25

predpis, ki ima za posledico lahko storitev kaznivega dejanja, ob doloenih pogojih. To

pomeni, da je poleg poznavanja zakonodaje potrebno razlikovati med prekrkom in

kaznivim dejanjem in poznati elemente obeh. Primer tega bi lahko bilo odlaganje

odpadkov v naravi, kar lahko pomeni prekrek, e pa bi bili odpadki odloeni v nekem

habitatu oziroma zaitenem obmoju, kar je kritev uredbe, bi lahko bilo dejanje ob

izpolnjenih predpostavkah kaznivo po KZ-1. Drug primer bi lahko bil razlitje nevarnih

snovi v nekem zaitenem obmoju. Po besedah inpektorja je preiskovanje kot

odkrivanje ekoloke kriminalitete zahtevno in dolgotrajno. Kar se tie samih kaznivih

dejanj, izstopajo kazniva dejanja povezana z odpadki, kar se tie skladienja

odpadkov. Slednje postalo zanimivo za kriminalne zdrube, s imer se je ukvarjala tudi

italijanska mafija. Odpadki so postali tako problem celotne EU, vsaj kar se tie

ezmejnega poiljanja odpadkov, ki se veinoma poiljajo v drave vzhodne Evrope,

kot so Ukrajina, Rusija in druge drave, Kitajska v Aziji in druge (Franca, 2013).

O velikih zaslukih kriminalnih zdrub pria lanek, ki je bil objavljen v asopisu The

Independent (2011), kjer ekoloka organizacija v svojem poroilu ugotavlja, da

italijanski mafijski klani, ki so znani po preprodaji drog in izsiljevanju, zasluijo 20

milijard evrov letno z odlaganjem odpadkov, ki postajajo strupena odlagalia na jugu

drave. Skupina Legambiente opozarja, da so bile teke kovine in organske spojine, ki

povzroajo rakava obolenja, v velikih koliinah zakopana na kmetijskih povrinah in

zemljiih, ki se uporabljajo za gradnjo novih domov. Nevarnost za zdravje je postala

dramatina, ko so leta 2008 v cenjenem bivoljem siru mozzarella odkrili strupene

dioksine, kar je bil razlog v onesnaenih kmetijskih povrinah zunaj Neaplja. Nevarnost

se je nato e stopnjevala, saj je bilo z novim poroilom ugotovljeno, da so lani oblasti

zasegle rekordni dve toni nevarnih odpadkov, ki so bili na poti za odstranitev.

Najpogosteje so bili namenjeni v eno od tirih regij na junem delu Italije, na Sicilijo,

Calabrio, Companio ali Puglio, kjer imajo nadzor tiri glavne mafijske skupine. Enrico

Fontana, tiskovni predstavnik Legambiente za ekoloki in organiziran kriminal, je dejal,

da je slika samo vrh ledene gore. Tam je bilo veliko ve, vendar ni bilo prestreeno,

je dejal. Na taknem trgu mafijske skupine zasluijo ogromne koliine denarja.

Zneski, ki jih zasluijo, pa se samo e poveujejo.

Leta 2010 je bilo izvedeno tetje, s katerim je bilo ugotovljeno, da je bilo storjenih

priblino 31.000 kaznivih dejanj na podroju ekoloke kriminalitete. Kot navaja poroilo,

kar 41 % vseh kaznivih dejanj vkljuuje nezakonito odlaganje odpadkov in recikliranje

cementa. Campania, regija v bliini Neaplja, katerega ulice so nenehno prekrite s

smrdljivimi odpadki, je najbolj prizadet del drave. Lokalna mafija Camoprra je ves as

tara obtob zaradi poslabanja stanja in celo povzroanja krize z odpadki. S

spodbujanjem zapiranja uradnih seigalnic odpadkov sproa povpraevanja po svojih

storitvah in divjih odlagaliih. Vloga Camorre je bila poudarjena z dananjo aretacijo

neapeljskega poslovnea Ludvica Ucciera zaradi domnevne pomoi lokalnim

gangsterjem, ki bogatijo z nadzorom odstranjevanja odpadkov in seigalnic. Gospod

Ucciero vodi tiri drube, ki se ukvarjajo z odstranjevanjem odpadkov in so jih oblasti

zasegle. Campania je tako kot Calabria, kjer domuje mona kriminalna organizacija

Ndrangheta, postala deela ekolokih zlorab. Sledi Sicilija, kjer je sede kriminalne

26

zdrube Cosa Nostra, in nato Puglia, kjer domuje kriminalna zdruba Sacra Corona

Unita. Omenjene tiri june regije predstavljajo skupaj 45 % vse ekoloke kriminalitete

v Italiji. Gospod Fontana je opozoril, da gronje strupenega odlaganja odpadkov ne

predstavlja samo italijanski jug. Dogaja se tudi v Lombardiji (regija v okolici severnega

dela Milana). Ndrangheta odlaga strupene odpadke v mestih, kjer se gradijo domovi in

pisarne. Ekomafija je virus, ki zastruplja okolje, onesnauje gospodarstvo in ogroa

zdravje ljudi. Sode po poroilu je bila Italija kriie za mednarodni promet z nevarnimi

in radioaktivnimi odpadki, ki so prihajali iz drugih drav in so bili namenjeni preko morja

v afrike in azijske drave. Legambiente ugotavlja, da so nezakonite gradnje naslednja

temna toka ekolokega kriminala, ki je v porastu. V preteklem letu je bilo nezakonito

zgrajenih 26.500 objektov. Gospod Fontana je poudaril, da slednje predstavlja povrine

parkov, podeelja in drugih krajev v velikosti 540 nogometnih igri, ki so ukradena.

Vasih betonske zgradbe, ki so videti kot poasti, kalijo najlepa mesta ob italijanski

obali in podeelju. Letos so bili aretirani tirje ljudje zaradi nezakonite gradnje, tako

imenovane ekopoasti v Sant'Agata v Apuliji. Za gradnjo nezakonitih stanovanj

uporabljajo cement, ki je slabe kvalitete, kar povzroa propadanje gradnje, kot je bilo v

primeru tudentskega doma v L'Aquili, kjer je leta 2009 zaradi potresa umrlo osem

tudentov. Gospoda Fontana pravi, da bi morala italijanska vlada kar najhitreje uvesti

stroje kazni. Trenutno ima samo kaznivo dejanje organiziranje nezakonitega prevoza

odpadkov status hujega kaznivega dejanja, za kar je predpisana dalja zaporna kazen

in je mona preiskava s prislukovanjem. Zakon o odlaganju strupenih odpadkov in

onesnaevanju zraka in zranih tokov bi prav tako moral iti v smeri huje klasifikacije

(The Independent, 2011).

27

Slika 3: Poti drav, kamor se obiajno izvaajo odpadki,13 13. 10. 2010

Vir: http://www.greenfudge.org

V Republiki Sloveniji predstavljajo teavo komunalni odpadki, ki se z ukinitvijo

posameznih zbirnih centrov poiljajo v druge zbirne centre ali v seigalnice. Na GPU v

tej zvezi zaznavajo veliko tevilo nezakonitih poiljk odpadkov, vendar ne izkazujejo

okoliin, ki bi lahko pomenila kaznivo dejanje. Pred leti so zaznavali teavo z

iztroenimi baterijami, ki so se poiljale v Nemijo, kjer je bila vija odkupna cena.

Glede kaznivih dejanj povezanih z onesnaenjem okolja nedvomno prednjaijo kazniva

dejanja izpustov plinov in odlaganja odpadkov. Fizine osebe so se na tem podroju e

nekoliko umirile oziroma ne izstopajo v tolikni meri kot pravne osebe, ki ravnajo z

doloeno vrsto odpadkov na nezakonit nain. Teavo pri preiskovanje ekoloke

kriminalitete predstavlja izpust plinov v zrak. Takno vrsto ekoloke kriminalitete je zelo

teko odkrivati, saj je teko ugotoviti, kaj neka industrija spua v ozraje. Teava se

pojavi e pri merjenju izpustov, ki morajo biti izvedeni v neposredni bliini industrije ali v

njej. Kadar so meritve opravljene v neki iri okolici, je izpuste teko povezovati s

sporno industrijo. Glede na situacijo je pri ekoloki kriminaliteti teava korupcija. Ta se

pojavlja e takrat, ko e ni mogoe govoriti o kaznivih dejanjih s podroja ekoloke

kriminalitete, je pa z njo povezana, e gre na primer za izdajo kaknega ekolokega

soglasja ali (ne)sprejetje ekolokega predpisa in podobno. Takna kazniva dejanja so

13 Gre za tako imenovane elektronske odpadke, kot so odslueni raunalniki, monitorji in

podobno, ki nato konajo na nezakonitih odlagaliih Afrike in Azije. Cvjetovi navaja, da mediji

v Veliki Britaniji ugotavljajo, da veliko loenih gospodinjskih odpadkov ne kona v predelavi,

temve na odlagaliih in v seigalnicah tujih drav, najvekrat v Aziji in Afriki. Avtor prispevka

ugotavlja, da se je Velika Britanija z zakonodajnega vidika zelo resno lotila loevanja odpadkov,

kar zahteva tudi EU zaradi doseganja vijih stopenj predelave odpadkov. Tako so mestne in

krajevne oblasti predpisale loeno zbiranje odpadkov. Pri tem se pojavljajo velike razlike, saj na

dravni ravni ni predpisov, s katerimi bi bilo urejeno loeno zbiranje odpadkov, krajevne oblasti

pa so p