Embed Size (px)
Citation preview
DIPLOMSKO DELO
Omejevanje kriminalitete zlorabe drog
Primerjava med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo
November, 2013 Simon Zupančič
DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA
Omejevanje kriminalitete zlorabe drog
Primerjava med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo
Simon Zupančič November, 2013 Mentor: izr. prof. dr. Dvoršek Anton
3
Kazalo
Povzetek ...................................................................................................................................................5
Summary .................................................................................................................................................6
1 Uvod ......................................................................................................................................................7
1.1. Metodološki pristop .................................................................................................................8
1.2. Hipoteze ...................................................................................................................................8
2 Splošno o prepovedanih drogah ...........................................................................................................9
3 Zakonodaja ......................................................................................................................................... 12
3.1 Slovenija ...................................................................................................................................... 12
3.1.1 Zakonska podlaga ................................................................................................................. 12
3.1.2 Konvencija OZN .................................................................................................................... 15
3.2 Nemčija ........................................................................................................................................ 16
3.2.1 Zakonska podlaga ................................................................................................................. 16
3.2.2 Socialna zakonodaja ............................................................................................................. 17
3.2.3 Drugi zakoni .......................................................................................................................... 18
3.3 Primerjava ................................................................................................................................... 18
4 Stanje kriminalitete drog .................................................................................................................... 19
4.1 Slovenija ...................................................................................................................................... 19
4.1.1 Uživanje drog ........................................................................................................................ 19
4.1.2 Kriminaliteta ......................................................................................................................... 19
4.2 Nemčija ........................................................................................................................................ 23
4.2.1 Uživanje drog ........................................................................................................................ 23
4.2.2 Smrtni primeri ...................................................................................................................... 24
4.2.3 Kriminaliteta ......................................................................................................................... 24
4.3 Primerjava ................................................................................................................................... 26
5 Strategija omejevanja kriminalitete drog v Sloveniji in Nemčiji ........................................................ 27
5.1 Evropska politika boja proti drogam ........................................................................................... 27
5.2 Slovenija ...................................................................................................................................... 29
5.2.1 Omejevanje kriminalitete prepovedanih drog po resoluciji o nacionalnem programu ....... 29
5.2.2 Nacionalni program na področju drog .......................................................................... 31
5.3 Nemčija ........................................................................................................................................ 35
4
5.3.1 Odbor za droge in odvisnost ................................................................................................ 35
5.3.2 Nacionalni okviri za ukrepe proti odvisnosti ........................................................................ 35
5.3.3 Internacionalni ukrepi za boj proti kriminaliteti drog .......................................................... 35
5.3.4 Nacionalna strategija za boj proti kriminaliteti drog ............................................................ 36
6 Zaključek ........................................................................................................................................ 41
6.1 Verifikacija hipotez ...................................................................................................................... 41
7 Uporabljeni viri ................................................................................................................................... 44
KAZALO TABEL
Tabela 1: Klasifikacija prepovedanih drog ......................................................... 10
Tabela 2: Klasifikacija psihotropnih substanc ...................................................... 11
Tabela 3: Število kaznivih dejanj po 186. in 187. členu KZ ...................................... 20
Tabela 4: Število osumljenih storilcev KD pod vplivom substanc ............................... 21
Tabela 5: Število kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog med 1993-2011 ............ 21
Tabela 6: Zasegi prepovedanih drog 1993-2011 (Slovenija) ...................................... 22
Tabela 7: Zasežene količine in smrti zaradi uživanja drog (Nemčija) .......................... 24
Tabela 8: Kazniva dejanja s področja prepovednih drog (Nemčija) ............................ 25
5
Povzetek
V diplomskem delu Omejevanje kriminalitete zlorabe drog sem pisal o zakonodajnih,
zdravstvenih, socioloških ter institucionalnih bojih zoper kriminaliteto prepovedanih
drog v Republiki Sloveniji in Zvezni republiki Nemčiji ter njuno primerjavo. Opisal
sem stanje kriminalitete drog, ki zajema podatke o uživalcih ter podatke o rezultatih
policijskih ukrepov. Poleg ukrepov represivnih organov obeh držav sem raziskal
izvenvladne ter vladne prevencijske institucije, prav tako pa sem raziskal delovanje
zdravstvenih ukrepov. V kratkem pregledu sta opisana tudi strategija Evropske unije
za področje omejevanja kriminalitete prepovedanih drog ter delovanje Evropskega
centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, kateri ima pregled nad
članicami Evropske unije. Diplomsko delo je pregled nad sprejetimi ukrepi obeh
držav pri omejevanju kriminalitete zlorabe drog. Zaradi mednarodne vključenosti
obeh držav so zakoni, ter posledično akcijski načrti držav, diktirani pod okriljem
Konvencije Združenih narodov. Dejansko stanje uradne statistike je zajeto v tabelah,
ki navajajo zasežene količine prepovedanih drog in smrtne primere, ki so posledica
uživanja drog ter število kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami.
Ključne besede:
prepovedane droge, kriminaliteta, zakonodaja, statistika, nacionalni program
omejevanja kriminalitete drog, omejevanje kriminalitete prepovedanih drog v
Nemčiji
6
Summary – Crime Control of Drug Abuse, Comparison
between Republic of Slovenia and Federal republic of Germany
In the thesis, crime control of drug abuse, I wrote about the legal, medical,
sociological and institutional battles against drug crime in the Republic of Slovenia
and in the Federal Republic of Germany and its comparison. I have described the
state of drug crime, which includes information on clients, users, and information on
the results of the police actions. In addition to measures of repressive authorities of
both countries, I searched out a prevention programmes of governmental and non-
governmental institutions, as well as explored the functioning of the health
measures. A short review describes the strategy of the European Union in the field of
drug crime and the operation of the European Monitoring Centre for Drugs and Drug
Addiction, which has an overview of the States of the European Union. Thesis is an
overview of the measures taken by the two countries in curbing crime of drug abuse.
Due to the international involvement of both countries laws and, consequently action
plans have been dictated under the Convention of the United Nations. Facts of
official statistics are included in the tables indicating the quantity of seized drugs
and deaths caused by drug use and the number of offenses related to illicit drugs.
Key words:
illicit drugs, crime, law, statistics, national program of drug crime control, drug
crime control in Germany
7
1 Uvod
Prepovedane droge so snovi, ki spreminjajo stanje zavesti in dojemanja. Zaradi
dokazano izjemno nevarnih posledic uživanja drog, ki se kažejo na zdravju ter
psihološki ali fiziološki odvisnosti ter socialnem vplivu, je popolnoma naravno
razmišljati o omejitvi oziroma prepovedi tovrstnih substanc. Uporaba prepovedanih
drog ni samo pojav moderne družbe, temveč težava, s katero so se bojevali že v
preteklosti. Ne obsega le zahodnega dela poloble, temveč preveva celotni svet: od
proizvajalcev do distributerjev in na koncu do uporabnikov. Prepovedane droge
predstavljajo veliko tržno nišo, ki prinaša velike zaslužke. Ravno to pa je vzrok za
močno razširjenost ter močno odpornost na poskuse preprečevanja le-tega. Na
področju drog sem izbral omejevanje kriminalitete le-te. Omejevanje kakršnekoli
kriminalitete je večplasten proces. Zakonodaja je prva bojna črta, saj predstavlja
temelj v pravni državi. Vsa nadaljnja dejanja in ukrepi so osnovani na dobro ali slabo
spisani zakonodaji. Zakoni začrtajo cilje in omejijo ter predpišejo pot, po kateri
moramo iti, da dosežemo cilje. Omejevanje kriminalitete drog gledamo s kazensko-
pravnega vidika, z vidika represivnih institucij, z vidika prevencije ter z vidika
zdravstvenih institucij. Vsaka zase ima svoje ukrepe ter cilje, ki pa jih uresničuje
tudi skupaj z ostalimi. Brez ene ne moremo pričakovati, da bomo učinkovito
omejevali ali preprečevali kriminaliteto prepovedanih drog. Slovenija in Nemčija
imata vsaka svojo politiko omejevanja kriminalitete drog, ki pa sta si na veliko
področjih podobni, saj sta obe državi članice Evropske unije. Vpetost v Evropsko
unijo pomeni podobne strateške ukrepe, kar diktira podoben način izvajanja
omejevanja kriminalitete. Pod streho evropskih sredstev je zrastlo veliko
mednarodnih policijskih sodelovanj ter preventivnih programov. Ko govorimo o
prepovedanih drogah, je mednarodna povezanost vedno bolj koristna kakor zaprtost
posameznih držav.
8
1.1. Metodološki pristop
Za diplomsko nalogo sem izbral področje omejevanja kriminalitete zlorabe drog. Za
metodološki pristop sem izbral obdelavo in analizo statističnih podatkov med
Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo, analizo vsebine pisnih in
internetnih virov ter primerjalno metodo in metodo deskripcije.
1.2. Hipoteze
HIPOTEZA 1: Slovenija in Nemčija imata zaradi vpetosti v Evropsko unijo podobno
zakonodajo ter ukrepe proti kriminaliteti drog, hkrati pa tudi podobne strateške
dokumente.
HIPOTEZA 2: Nemčija ima večje število odkritih kaznivih dejanj nedovoljene trgovine
s prepovedanimi drogami na 100.000 prebivalcev kot Slovenija.
9
2 Splošno o prepovedanih drogah
Pod pojem »droge« se v sodobni nemščini in slovenščini označuje psihotropne snovi,
substance in pripravke, derivate teh snovi. Posplošeno so droge takšna snov, ki
povzroči spremenjeno stanje zavesti in dojemanja. Droge so substance, ki delujejo
na živčni sistem, posledično pa vplivajo na telesne funkcije. Vplivajo lahko na
zaznavanje občutkov, čustev in razpoloženje. V kategorijo »drog« štejemo tudi
stimulante v vsakodnevni prehrani, kot so kofein (kava, čaj), alkohol, nikotin (tobak)
in druge, ali pa farmacevtska zdravila, čeprav tovrstna sredstva v očeh javnosti niso
tako videna. Beseda »droge« v nemščini izvira iz nizozemskega izraza »droog«, ki
pomeni suho. Prvovrstno se je besedo droge uporabljalo za suhe, posušene rastline
ali zelišča, ki so se uporabljala za začimbe, parfume ali v zdravstvene namene. Tako
je še vedno viden izvor imena trgovin; drogerije (Drogerie). V angleškem jeziku še
dandanes pojem droge označuje ne samo ilegalne, ulične droge, temveč tudi vsa
farmacevtska zdravila. Tako je lahko vsako zdravilo droga in skoraj vsaka droga
zdravilo. Odvisno je od priprave zdravila, načina vnosa zdravila, količine, torej
doziranja, časa uporabe in namena uporabe. Vsaka uporaba zdravil v nezdravstvene
namene, kot so odprava bolečine, pomoč pri spanju ali druge, se razume kot zloraba
drog. Droge so sredstva, ki pomirjajo ali stimulirajo. Temeljna značilnost drog je
zmožnost spraviti uporabnika v telesno ali mentalno odvisnost.
»Prepovedane droge so vse tiste vrste mamil in psihotropnih snovi, katerih
proizvodnja, promet in posest so z zakonom prepovedani, razen izjemoma v
določenih primerih (npr. strogo nadzorovana uporaba v medicinske, veterinarske,
raziskovalne in učne namene)«. (www.mz.gov.si, 2012)
10
Prepovedane droge se klasificirajo po konvenciji iz leta 1961 na štiri skupine, kar
prikazuje spodnja tabela. Konvencija omejujejo proizvodnjo in posest drog izključno
v znanstvene in medicinske namene (European Monitoring Center for Drugs and Drug
Addiction [EMCDDA], 2012).
Tabela 1: Klasifikacija prepovedanih drog (Vir: EMCDDA, 2012)
SKUPINA ŠKODLJIVOST STOPNJA
NADZORA
PRIMERI DROG
I Snovi z lastnostmi, ki
povzročajo odvisnost, ki
predstavljajo resno grožnjo
zlorabe
Zelo stroga; droge
v skupini I so
podvržene vsem
ukrepom nadzora,
klasificiranih v
konvenciji
kanabis in derivati,
kokain, heroin,
metadon, morfij,
opij
II Snovi, ki se običajno
uporabljajo za medicinske
namene in predstavljajo
nizko tveganje za zlorabo
Manj stroga kodein,
dihidrokodein,
propiram
III Pripravki snovi navedeni v
skupini II, kot tudi pripravki
iz kokaina
Prizanesljiva; po
podatkih Svetovne
zdravstvene
organizacije ti
pripravki ne
predstavljajo
tveganja za zlorabe
pripravki kodeina,
dihidrokodeina,
propirama
IV Najbolj nevarne snovi, ki so
že naštete v skupini I, ki so
posebej škodljive in ki imajo
zelo omejeno medicinsko ali
terapevtsko vrednost
Zelo stroga;
popolna prepoved
proizvodnje,
uvoza, izvoza,
trgovanja, posesti
ali uporabe, razen
za količine, ki so
potrebne za
medicinske ali
znanstvene
raziskave
kanabis in
kanabisova smola,
heroin
11
Konvencija Združenih narodov iz leta 1971 z namenom mednarodnega nadzora
klasificira v različne skupine tudi psihotropne substance. Tabela 2 deli substance v
štiri skupine.
Tabela 2: Klasifikacija psihotropnih substanc (Vir: EMCDDA, 2012)
SKUPINA ŠKODLJIVOST STOPNJA NADZORA PRIMERI DROG
I Snovi, ki predstavljajo veliko tveganje za zlorabo, predstavljajo resno nevarnost za javno zdravje in ki imajo zelo majhno ali nobene terapevtske vrednosti
Zelo stroga; uporaba je prepovedana , razen v znanstvene ali omejene zdravstvene namene
LSD, MDMA (ekstazi), meskalin
II Snovi, ki predstavljajo tveganje za zlorabo, resno grožnjo javnemu zdravju in ki imajo majhno ali zmerno terapevtsko vrednost
Manj stroga amfetamin in amfetaminom podobni stimulanti
III Snovi, ki predstavljajo tveganje za zlorabo, resno grožnjo javnemu zdravju in ki imajo zmerno ali visoko terapevtsko vrednost
Dostopne za zdravstvene namene
buprenorfin, amobarbital
IV Snovi, ki predstavljajo tveganje za zlorabo in manjšo grožnjo javnemu zdravju in imajo visoko terapevtsko vrednost
Dostopne za zdravstvene namene
pomirjevala, analgetiki, zdravila
12
3 Zakonodaja
Zakonodaja in politika do drog v državi sta pogojeni z mednarodnim pravom za
področje drog in hkrati sta odvisni od mnogih drugih dejavnikov, kot so politične
prioritete, dostopnost različnih storitev pomoči, razširjenost uporabe drog, finančne
zmožnosti države, zemljepisna lega in družbeno zaznavanje problematike drog.
Temeljna zakonodaja na področju prepovedanih drog je bila osnovana znotraj
Organizacije združenih narodov. Med državami poteka soglasje o tem, da so droge
kompleksen in globalen problem, ki potrebuje za rešitev in preprečevanje celostno in
usklajeno delovanje na vseh ravneh (Nacionalni program na področju drog 2011-2020,
2011).
3.1 Slovenija
3.1.1 Zakonska podlaga
Glavni zakoni, ki opredeljujejo kriminaliteto prepovedanih drog, so Kazenski zakonik
(KZ), Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), Zakon o
preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev prepovedanih drog
(ZPUPD) ter Zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge, ki pa je bil leta
2007 nadomeščen s tremi uredbami Evropske unije, ki pokrivajo področje predhodnih
sestavin. Klasificiranje drog je opredeljeno v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog,
ravnanje z njimi pa definira Uredba o načinu ravnanja z zaseženimi in odvzetimi
prepovedanimi drogami (Poročilo s področja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji,
2007).
Kazenski zakonik RS navaja kazniva ravnanja, povezana s prepovedanimi drogami,
prehodnimi sestavinami za proizvodnjo prepovedanih drog in z nedovoljenimi snovmi
v športu ter kazni za kršilce.
Kazenski zakonik KZ-1, 2008 v 186. členu navaja predpise in posledice zaradi
neupravičene proizvodnje in prometu s prepovedanimi drogami, z nedovoljenimi
snovmi v športu in s predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog:
(1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi
prodaje kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako
drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot
prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se
13
uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od enega do
desetih let.
(2) Kdor prodaja, ponuja naprodaj ali brezplačno deli prepovedano drogo ali
predhodno sestavino za izdelavo prepovedanih drog mladoletni osebi, duševno bolni
osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v
postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali
izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških
enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka
javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri
tem izkorišča svoj položaj ali kdor za izvrševanje omenjenega dejanja uporablja
mladoletne osebe, se kaznuje z zaporom od treh do petnajst let.
(3) Če je dejanje iz prvega in drugega odstavka storjeno v hudodelski združbi za
izvedbo takih dejanj, ali če je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev
ali posrednikov, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.
(4) Kdor brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, snovi
ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za izdelavo prepovedanih
drog ali nedovoljenih snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do
petih let.
(5) Prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu in sredstva za njihovo
izdelovanje ter prevozna sredstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog ali
nedovoljenih snovi v športu, se vzamejo.
Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu pa
opredeljuje 187. člen Kazenskega zakonika:
(1) Kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali prepovedanih doping
snovi ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za
uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči
drugemu, da uživa prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, se kaznuje z
zaporom od šestih mesecev do osmih let.
(2) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka proti več osebam, proti mladoletni osebi,
duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali
osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v
14
vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v
vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega
odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj
in pri tem izkorišča svoj položaj, se kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let
(KZ, 2008).
(3) Prepovedane droge, nedovoljene snovi v športu in pripomočki za njihovo
uživanje se vzamejo.
Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev
prepovedanih drog določa ukrepe, ki prispevajo k zmanjševanju povpraševanja po
drogah. Sem sodijo različne informativne kampanje, preventivni programi,
zdravstvene, socialne dejavnosti, programi zmanjševanja škode ter vse analize in
spremljanja problematike drog. Obsega tudi obravnavo uživalcev prepovedanih drog.
Zdravljenje poteka v okviru hospitalnih in ambulantnih programov zdravljenja.
Navaja tudi zdravljenje z metadonom in ostalimi substitucijskimi sredstvi.
Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami skuša zmanjšati ponudbo
prepovedanih drog. Zakon določa pogoje, pod katerimi sta dovoljena proizvodnja in
promet s prepovedanimi drogami ter posest le-teh. Definira droge rastlinskega izvora
in sintetičnega izvora.
Zakon navaja v 3. členu klasifikacijo prepovedanih drog v tri skupine glede na
nevarnost za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe ter glede uporabe v
medicini (ZPPPD, 1999).
Skupina I: rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih
posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini;
Skupina II: rastline in substance, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih
lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini;
Skupina III: rastline in substance, ki so srednje nevarne zaradi posledic, ki jih lahko
povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini.
5. člen Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami prepoveduje
posest prepovedanih drog, razen pod pogoji, določenimi v 7. členu tega zakona:
Proizvodnja, promet in posest prepovedanih drog iz skupine I se lahko opravljajo
le v znanstveno-raziskovalne in učne namene.
15
Prepovedane droge iz skupine II in III se lahko proizvajajo, dajejo v promet in
imajo v posesti za medicinske, veterinarske, znanstveno-raziskovalne in učne
namene.
Dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena izda
minister na podlagi ocene letnih potreb.
19. člen pa navaja:
Osebe, ki prestopijo mejo Republike Slovenije, smejo imeti pri sebi za lastno
uporabo prepovedane droge iz skupine II in III, ki se v skladu s posebnimi predpisi
uporabljajo kot zdravila.
Od oseb iz prejšnjega odstavka organi obmejne kontrole lahko zahtevajo
zdravniško potrdilo, iz katerega je razvidna upravičenost do posesti prepovedanih
drog iz skupine II in III.
Omeniti je potrebno, da ne obstaja zakonska podlaga za kaznovanje uživalcev
prepovedanih drog, kaznuje pa se posest prepovedanih drog, kar določa 5. člen
Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Poleg glavnih zakonov ima
Slovenija še vrsto podzakonskih aktov, kot so: Uredba o razvrstitvi prepovedanih
drog, Uredba o ravnanju z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami, Pravilnik
o obliki in načinu vodenja evidenc in poročil o prepovedanih drogah, Pravilnik o
postopkih za izdajo dovoljenj za promet s prepovedanimi drogami (Nacionalni
program na področju drog 2011-2020, 2011).
3.1.2 Konvencija OZN
Slovenija je podpisnica naslednica treh konvencij Organizacije združenih narodov, ki
zajemajo celotno področje prepovedanih drog ter vse ukrepe, ki jih izvajajo države.
Zakonodaja je usklajena s pravnim redom Evropske unije in z usmeritvami Sveta
Evrope. Konvencija o mamilih iz leta 1961 poudarja pomen mednarodnega
sodelovanja pri reševanju problematike drog. Konvencija opredeljuje regulacijo in
nadzor ter omejevanje posedovanja drog, uporabe, prometa, proizvodnje, uvoza,
izvoza ter predelave in pridelave drog. Hkrati pa se nanaša tudi na mednarodno
sodelovanje pri boju zoper nelegalno preprodajo drog in na odvračanje oziroma
kaznovanje preprodajalcev. Konvencija o psihotropnih snoveh iz leta 1971 je bila
sprejeta z namenom uvajanja mednarodnega sistema nadzora nad psihoaktivnimi
snovmi, ki jih je farmacevtska industrija izdelala prvotno za medicinske namene.
16
Določene so bile štiri skupine sintetičnih snovi. Konvencija poti nezakonitemu
prometu z narkotičnimi in psihotropnimi drogami iz leta 1988 pa opredeljuje
nezakonito proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami. Navezuje se tudi na
pranje denarja, saj je področje drog s tem velikokrat tesno povezano (Nacionalni
program na področju drog 2011-2020, 2011).
3.2 Nemčija
Zvezna republika Nemčija ima približno osemdeset milijonov prebivalcev. Čeprav je
deljena na 16 posameznih dežel, ki imajo na nekaterih področjih delno suverenost,
imajo skupno zvezno zakonodajo. Nemčija in Slovenija imata dolgo tradicijo
sodelovanja in veliko skupne zgodovine. Čeprav sta sami državi relativno mladi, pa
smo v zgodovini bili povezani pod istimi vladarji in zakoni. Skupna zgodovina nas je
oblikovala v podobne dežele osrednje Evrope. Še danes je videti vpliv povezave, saj
smo trgovsko močno povezani. Primerjava teh dveh držav je zanimiva z vidika trga.
Slovenija je močno tranzitna država v primeru prepovedanih drog, medtem ko je
Nemčija ena od ciljnih držav kriminalnih navez, ki se ukvarjajo s tovrstno trgovino.
3.2.1 Zakonska podlaga
Eden od ključnih in primarnih zakonov, ki regulirajo, predpisujejo ter kaznujejo
kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, je Zakon o drogah
(Betäubungsmittelgesetz – BtMG). Zakon o drogah vsebuje vse potrebne predpise o
ravnanju s psihoaktivnimi substancami. Vsebuje vse tri predpise Konvencije
Združenih narodov o nadzoru drog. Substance, ki so v Nemčiji označene kot ilegalne
droge v okviru Zakona o drogah, so tudi mednarodno tako sprejete, le-te pa so
razdeljene v tri skupine (Betäubungsmittelgesetz, 1994).
Skupina 1: Droge s popolno prepovedjo trženja in brez možnosti predpisa medicinske
uporabe (npr.:MDMA (ekstazi), heroin, psilocybin, kanabis).
Skupina 2: Pogojno tržne droge, brez možnosti predpisa medicinske uporabe (npr.:
meprobamat, metamfetamin)
Skupina 3: Pogojno tržne droge in z možnostjo medicinske uporabe (npr.:
benzodiazepin, opioidi, morfin, nadomestne droge kot metadon)
17
Pod zakon o drogah spadajo štirje podrobnejši zakoni, ki se navezujejo na različne
smeri področja drog:
- Na področju medicinske uporabe drog je za predpisovanje receptov za
uporabo tovrstnih drog predpisan poseben postopek, opredeljen v Uredbi o
predpisovanju narkotikov »BtMVV – Betäubungsmittel
Verschreibungsverordnung« (Betäubungsmittel Verschreibungsverordnung,
1998).
- Na področju trgovanja z drogami znotraj države za drugo in tretjo skupino
drog, ki se jih uporablja v farmacevtskih družbah, lekarnah itd., daje
zakonsko podlago Regulativa o notranjem trgovanju z drogami
»Betäubungsmittel-Binnenhandelsverordnung« (Betäubungsmittel-
Binnenhandelsverordnung, 2011).
- Področje zunanjega trgovanja (torej uvoz, izvoz in tranzit) z drogami druge in
tretje skupine, ureja Regulativa o zunanjem trgovanju z drogami
»Betäubungsmittel-Außenhandelsverordnung«(Betäubungsmittel-
Außenhandelsverordnung, 2001).
- Področje stroškov, ki nastanejo pri uradnih dejanjih, poslovanjih z drogo pri
Zveznem inštitutu za zdravila in medicinske produkte, ureja Regulativa o
stroških z drogami »Betäubungsmittel-Kostenverordnung« (Pfeiffer-Gerschel
et al., 2011).
Kazenski zakonik (StGB-Strafgesetzbuch), ki opredeljuje vrsto kaznivih dejanj, pa
prepušča kaznovanje na področju kriminalitete drog predvsem Zakonu o drogah, sam
pa govori o prepovedi združevanja v kriminalne in organizirane skupine. Le-te so
največji vzrok problematike prepovedanih drog.
3.2.2 Socialna zakonodaja
Socialna zakonodaja opredeljuje okvire za povračilo stroškov ravnanja z odvisnostjo.
Glavni nosilec stroškov za ravnanje z odvisnostjo je pokojninski sklad. Plačnik za
fizično premagovanje odvisnosti (detoksikacijo) in nadomestno terapijo pa je javno
zdravstvo. Ostale stroške imajo tudi na lokalni in nadlokalni ravni, to so društva za
socialno pomoč in lokalne skupnosti za pomoč mladim. Z združitvijo pomoči
nezaposlenim in socialne pomoči v letu 2005 (Hartz IV) je postal socialni zakonik za
ljudi z odvisnostjo še bolj pomemben. Zakon ima za glavni cilj odvisniku od drog
nuditi večjo možnost zaposlitve in se tako osredotoča na umestitvene težave, kar je
največji problem odvisnikov od drog. Podeljevanje pomoči je po zakonu dolžnost
18
osnovno-varnostnih agencij (uradi za delo, delavska združenja) (Pfeiffer-Gerschel et
al., 2011).
3.2.3 Drugi zakoni
Drugi relevantni zakoni, pri katerih so zakonske posledice konzumiranja psihoaktivnih
substanc, je področje cestne zakonodaje:
- Cestno prometni red (StVO-Straßenverkehrsordnung), v katerem je urejeno npr.
vse o nadzoru cestnega prometa,
- Cestno prometni zakon (StVG-Straßenverkehrgesetz), v katerem je določena
dovoljena količina alkohola v krvi, prav tako pa opredeljuje uporabo vozil pod
vplivom opojnih substanc kot prekršek,
- Predpisi za vozniško dovoljenje (FeV-Fahrerlaubnisverordnung), ki navajajo, da
je potrebno znane odvisnike od drog testirati, ali še uživajo prepovedane
substance, in jim na podlagi rezultatov odobriti ali odvzeti vozniško dovoljenje
(Pfeiffer-Gerschel et al., 2011).
3.3 Primerjava
Ob pregledu nemške in slovenske zakonodaje na področju prepovedanih drog
opazimo veliko podobnost. Temeljne zakone, ki opredeljujejo kazniva dejanja s
področja prepovedanih drog, je opaziti tako v Nemčiji kot tudi v Sloveniji. Razlog za
to je skupna evropska politika in mednarodna vpetost ter ratifikacija Konvencij
Združenih narodov. Razliko je opaziti predvsem v strukturni umeščenosti zakonov. V
Sloveniji to urejajo štirje temeljni zakoni: Kazenski zakonik, Zakon o proizvodnji in
prometu s prepovedanimi drogami, Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih
drog in obravnavi uživalcev prepovedanih drog in Zakon o predhodnih sestavinah za
prepovedane droge. V Nemčiji pa vse predpise, ki jih pri nas zajemajo ti štirje
zakoni, ureja Zakon o drogah (Betäubungsmittelgesetz), ki je razvejan na več
oddelkov. Delovanje in izvrševanje zakonov naj zaradi zakonodajalčeve razvrstitve ne
bi bilo oteženo.
19
4 Stanje kriminalitete drog Stanje kriminalitete drog si natančneje ogledamo s pregledom statističnih podatkov
različnih raziskovalnih skupin. Beleženje poteka s strani policije ali drugih vladnih ali
nevladnih agencij, ki se ukvarjajo s tematiko drog. Stanje kriminalitete drog ne
prikazuje samo števila uživalcev drog, temveč tudi stanje dostopnosti, pogostost
srečanja mladih z drogo, število tistih, ki so že poizkusili različne droge, število
zaseženih drog ter število kaznivih dejanj, povezanih z drogami.
4.1 Slovenija
4.1.1 Uživanje drog
V letu 2010 je bila izvedena raziskava o uporabi drog med starostno populacijo 15-64
let. Po podatkih je v življenju poizkusilo prepovedano drogo 17 % anketirancev.
Največ jih je uporabilo marihuano, hašiš (17,4 %), sledijo pa kokain (3,2 %), ekstazi
(2,4 %) in amfetamini (1,6 %). Med mladoletnimi je raziskava vključevala 15 letnike,
izmed katerih je 23,2 % anketiranih v življenju poizkusilo marihuano. Prepovedane
droge so anketiranci prvič uporabili med 14. in 36. letom. Povprečna starost pri prvi
uporabi prepovedane droge je bila 19 let za marihuano, 21 let za kokain, 20 let za
ekstazi in 23 let za amfetamine. Med letoma 2002 in 2006 je bilo zaznati upadanje
deleža tistih 15-letnikov, ki so že poizkusili marihuano, med letom 2006 in 2010 pa je
ponovno zaznati višanje deleža. Raziskava o uporabi kokaina med obiskovalci lokalov,
nočnih klubov in prireditev z elektronsko glasbo je pokazala, da kokain uporablja
57,2 % anketiranih. Alkohol je uživalo v zadnjih 12 mesecih 78,2 % anketiranih. Delež
kadilcev med odraslimi prebivalci je 21,8 odstoten. Ženske so navedle pomirjevala
kot edino drogo, ki so jo uporabljale v zadnjih 12 mesecih oziroma zadnjih 30 dneh
(Brvar et al., 2011).
4.1.2 Kriminaliteta
Kriminaliteto prepovedanih drog delimo na tri kategorije:
- Primarna kriminaliteta na področju drog. Sem spadajo vsa kazniva dejanja
opredeljena v 186. In 187. členu Kazenskega zakonika
- Oskrbovalna kriminaliteta, kamor sodijo nabava in posest prepovedanih drog,
vlomi v lekarne in ponarejanje receptov ter tatvine, vlomi, ropi, goljufije,
prodaja droge za denar za poznejše pridobivanje droge za lastno rabo itd.
- Posledična delinkvenca, kot so ulično nasilje, združevanje v tolpe, prosjačenje
itd. (Bah et al., 2010)
20
»Podatki v tabeli 3 se nanašajo na kazniva dejanja, ki jih opredeljujeta 186. in 187.
člen Kazenskega zakonika, ne zajemajo pa sekundarne kriminalitete (izvršitev
kaznivega dejanja zaradi pridobitve sredstev za nakup prepovedanih drog). Dve
tretjini vseh evidentiranih kaznivih dejanj se nanašata na področje proizvodnje in
prometa s prepovedanimi drogami (186. člen)« (Drev et al., 2012:128).
Tabela 3: Število kaznivih dejanj po 186. in 187. členu KZ (Vir: Drev et al., 2012)
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Število vseh kaznivih dejanj 90.354 88.197 81.917 87.463 89.489 88.722
Število kaznivih dejanj s
področja prepovedanih drog
1.794 1.612 1.681 2.231 1.969 1.925
Število osumljenih zaradi
storitve kaznivih dejanj s
področja PD
2.102 1.783 1.963 2.570 2.240 2.229
Število prekrškov po Zakonu
o proizvodnji in prometu s
PD
2.974 3.077 3.314 3.314 3.328 3.691
V letu 2010 je bil zaznan 15,5 % upad kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog v
primerjavi z letom prej, medtem ko je bil leta 2009 v primerjavi z letom 2008 zaznan
32 odstotni porast tovrstnih dejanj. Za upad poznamo dva večja vzroka, in sicer
obravnava kompleksnejših in dolgotrajnih kriminalističnih preiskav večjih
mednarodnih kriminalnih združb in delna reorganizacija kriminalistične policije
(Brvar et al., 2011).
Kazniva dejanja, storjena pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, obravnava
policija kot samostojno statistiko, kar prikazuje tabela 4. V letu 2010 je policija
obravnavala 65.346 osumljencev storitve kaznivih dejanj, od katerih jih je bilo 535
ob storitvi kaznivega dejanja pod vplivom alkohola, 94 pa pod vplivom prepovedanih
drog. To pomeni, da je bil le slab odstotek osumljencev ob storitvi kaznivega dejanja
pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. V letu 2010 se je delež osumljencev, ki
so dejanje storili pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, zmanjšal, čeprav je
bilo obravnavanih 12 % več osumljenih kot leta 2009. V letu 2011 je policija
obravnavala 463 osumljencev, ki so bili ob storitvi kaznivega dejanja pod vplivom
alkohola, 128 pa jih je bilo pod vplivom prepovedanih drog (Brvar et al., 2011).
21
Tabela 4: Število osumljenih storilcev KD pod vplivom substanc (Vir: Brvar et al., 2011)
2009 2010 2011
Število osumljenih storilcev KD, ki so dejanje
izvršili pod vplivom alkohola
625 535 463
Število osumljenih storilcev KD, ki so dejanje
storili pod vplivom prepovedanih drog
137 94 128
Skupno število osumljenih storilcev KD pod
vplivom alkohola ali prepovedanih drog
762 629 537
Največ kaznivih dejanj, ki so bila storjena pod vplivom prepovedanih drog, se še
vedno uvršča v premoženjsko kriminaliteto ter neupravičeno proizvodnjo in promet s
prepovedanimi drogami. Mesto na področju kriminalitete prepovedanih drog zavzema
tudi sekundarna kriminaliteta. To so kazniva dejanja, storjena z namenom pridobitve
sredstev za nakup prepovedane droge, premoženjski delikti, kot so tatvina, rop,
goljufija itd., in kazniva dejanja izsiljevanja in ogrožanja varnosti (Drev et al., 2012).
V spodnji tabeli vidimo naraščanje evidentiranih primerov kaznivih dejanj s področja
prepovedanih drog, kar nakazuje na porast dejanskega stanja ali pa okrepitev
represivnih strategij za razkritje kaznivega dejanja. V primerjavi z Nemčijo je
pogostost tudi trikrat in v nekaterih letih večkrat manjša.
Tabela 5: Število kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog med 1993-2011 (Vir: Drev et
al.,2012)
Leto Evidentirani primeri Pogostost na 100.000
1993 281 14,15
1994 407 20,47
1995 453 22,79
1996 675 33,90
1997 964 48,54
1998 988 49,85
1999 1.121 56,47
2000 1.370 68,84
2001 1.537 77,16
2002 1.539 77,14
2003 1.046 52,40
2004 1.231 61,64
2005 1.241 62,02
2006 1.794 89,34
2007 1.612 79,84
2008 1.681 82,44
22
2009 2.231 109,26
2010 1.969 96,24
2011 1.925 93,81
Tabela 6: Zasegi prepovedanih drog 1993-2011 (Slovenija) (Vir: Drev et al.,2012)
Leto Heroin(kg) Kokain(kg) Amfetamin(kg) Kanabis(kg) Ecstasy(tabl.)
1993 20,03 2,81 - 95,01 60
1994 13,82 1,72 - 61,41 -
1995 18,15 3,24 - 32,36 7.350
1996 24,57 0,83 - 40,02 18.086
1997 29,83 3,57 1,41 48,96 7.440
1998 46,11 3,52 0,34 2.774,55 4.496
1999 32,27 1,58 0,63 313,77 1.749
2000 392,65 0,98 0,19 3.414,47 27.928
2001 88,93 1,08 0,06 177,46 1.852
2002 68,67 55,38 0,03 1.100,06 7.877
2003 89,03 1,66 0,04 220,16 2.831
2004 144,34 106,69 0,21 92,93 874
2005 134,21 2,14 0,13 113,04 1.309
2006 182,29 4,67 3,41 557,34 2.950
2007 60,443 41,749 0,994 157,684 1.246
2008 136,524 90,747 2,735 404,611 3.539
2009 41,787 2,867 3,214 242,714 16.872
2010 36,203 2,012 2,831 188,984 399
2011 4,394 1,697 0,724 617,285 33,5
*- ni podatka o zasegu.
23
4.2 Nemčija
4.2.1 Uživanje drog
Vsak četrti odrasel (26,5 %) med 18. in 64. letom je vsaj enkrat poizkusil
prepovedane droge. Prevladujejo produkti marihuane, vseeno pa je 7,4 % odraslih
poizkusilo tudi heroin, kokain, amfetamine in ostale prepovedane substance.
Raziskave kažejo, da pogosteje uživajo prepovedane droge moški, prav tako pa
pogosteje uživajo droge odrasli, mlajši od 30 let. 7,2 % otrok med 12 in 17 letom se
je že spoznalo s prepovedanimi drogami. Po podatkih uživa droge redno vsak stoti
mladoletnik. 0,9 % mladostnikov med 12 in 17 letom je v 12 mesecih pred raziskavo
uživalo prepovedane droge vsaj desetkrat. Tudi tukaj, kakor pri odraslih, prevladuje
v večini kanabis. Pri mladoletnih velja, da mlajši kot so, redkeje uživajo ilegalne
droge. Dekleta manj kot fantje. Kanabis ostaja na prvem mestu, temu pa sledijo
ekstazi, kokain in amfetamini, pri čemer zadnji trije tipi drog kažejo manj kot 1
odstotek uporabnikov. Po ocenah v Nemčiji uporablja ilegalne droge (kanabis
izključen) okoli 200.000 ljudi, večina uporablja heroin (Situation in Deutschland...,
2013).
Delež populacije, ki uživa ilegalne droge (kanabis izvzet), se že od leta 2003 naprej v
starostni skupini 18-59 skoraj ni spremenil. Delež teh, ki so v 12 mesecih vsaj enkrat
uporabili droge, kot so kokain, amfetamin ali ekstazi, je še vedno pod 1 odstotkom.
Pri uživanju kanabisa pa so bili zaznani drugačni, relevantni trendi. Med letoma 1997
in 2003 je bila uporaba kanabisa v porastu, zdaj pa je opaziti zaton. V letu 2009 je
4,8 % ljudi med 18 in 64 letom priznalo uporabo kanabisa v zadnjih dvanajstih
mesecih. Prav tako se ne spreminja število ljudi s težavami povezanimi s kanabisom.
Delež ljudi med 18 in 59 letom, ki so odvisni od kanabisa, je bil v letu 2006 1,5
odstotni, v letu 2009 pa 1,3 odstotni (Situation in Deutschland..., 2013).
V Nemčiji redno izvajajo raziskave o uporabi prepovedanih drog med mladoletniki. V
letu 2010 je raziskava pokazala, da uživa prepovedane droge 5 % mladoletnih med 12
in 17 letom, kar kaže na velik padec v uživanju drog, saj raziskava iz leta 2004 beleži
10,1 odstotni delež. Tudi v tej starostni skupini izmed vrst prepovedanih drog
prevladuje uporaba kanabisa (hašiš, marihuana). V letu 2004 opravljena raziskava
kaže 31 odstotni delež ljudi med 12 in 25 letom starosti, ki so vsaj enkrat v življenju
poizkusili kanabis, v letu 2010 pa pade delež na 24 %. Pri vseh ostalih drogah deleži
eksperimentiranja ljudi z drogo skozi leta ostajajo približno enaki, ampak nizki (Die
Drogenbeauftragte der Bundesregierung, 2012).
24
4.2.2 Smrtni primeri
V letu 2011 je umrlo 986 ljudi zaradi uživanja drog, kar prikazuje tabela 7, prav tako
so navedeni podatki za pretekla leta. Večina (279 ljudi) je umrla zaradi prevelikega
odmerka heroina. Na drugem mestu je kot vzrok smrti dolgoletno uživanje drog, kar
je privedlo do smrti 211 ljudi (Situation in Deutschland..., 2013).
4.2.3 Kriminaliteta
Pokazatelj stanja kriminalitete, povezane z drogo, je statistika nemške policije o
zaseženih količinah prepovedanih drog ter število smrtnih žrtev, povezanih z drogo,
kar nakazuje tabela 7. Kot vidimo v tabeli, uživanje heroina in kanabisa v zadnjih 20
letih pada. Na drugi strani pa je moč opaziti majhno porast uživanja kokaina ter
dokaj velik porast uživanja vseh vrst amfetamina.
Tabela 7: Zasežene količine in smrti zaradi uživanja drog (Nemčija) (Vir: www.bka.de)
Leto Heroin (kg)
Kokain (kg)
Amphetamin (kg)
Cannabis (kg)
Amphetamin derivati
(ecstasy)(tabl.)
Smrt
1992 1.438 1.332 105 12.167 2.099
1993 1.095 1.051 109 13.210 1.738
1994 1.590 767 120 25.694 239.051 1.624
1995 933 1.846 138 14.248 380.858 1.565
1996 898 1.373 160 9.357 692.397 1.717
1997 722 1.721 234 11.495 694.281 1.501
1998 686 1.133 310 21.007 419.329 1.674
1999 796 1.979 360 19.907 1.470.507 1.812
2000 796 913 271 14.396 1.634.683 2.030
2001 836 1.288 263 8.942 4.576.504 1.835
2002 520 2.136 362 11.133 3.207.099 1.513
2003 626 1.009 484 10.886 1.257.676 1.477
2004 775 969 556 10.857 2.052.158 1.385
2005 787 1.079 669 6.651 1.588.908 1.326
2006 879 1.717 723 8.560 1.082.820 1.296
2007 1.074 1.878 820 7.447 985.218 1.394
2008 503 1.069 1.283 16.565 751.431 1.449
2009 758 1.376 1.376 6.518 521.272 1.331
2010 474 3.031 1.177 7.018 230.367 1.237
2011 498 1.941 1.408 5.705 484.922 986
25
Tudi uradna statistika kriminalitete, povezane z drogami, prikazuje porast
zabeleženih deliktov v zadnjih dvajsetih letih, kar prikazuje tabela 8.
Tabela 8: Kazniva dejanja s področja prepovednih drog (Nemčija)(Vir: lastni)
Leto Evidentirani primeri
Pogostost na 100.000 preb.
1992 123.175 187,3
1993 122.240 151,0
1994 132.389 162,8
1995 158.477 194,4
1996 187.022 228,6
1997 205.099 250,1
1998 216.682 264,1
1999 226.563 276,2
2000 244.336 297,4
2001 246.518 299,7
2002 250.969 304,4
2003 255.575 309,7
2004 283.708 343,8
2005 276.740 335,4
2006 255.019 309,3
2007 248.355 301,7
2008 239.951 291,8
2009 235.842 287,6
2010 231.007 282,4
2011 236.478 289,3
26
4.3 Primerjava
Pri primerjavi podobnih ali popolnoma drugačnih dveh držav moramo poleg vseh
podatkov v obzir vzeti tudi število prebivalcev. V kolikor ima ena država nekajkrat
večje število prebivalcev, še ne pomeni, da ima nekajkrat večje število kriminalitete.
Kriminaliteto povzroča vrsta dejavnikov, ki jih ena država lahko ima več kakor druga
ali pa jih sploh nima. V primeru Nemčije in Slovenije je vredno omeniti večje število
velikih mest v Nemčiji, torej večjo stopnjo urbanizacije. Gosta poseljenost, veliko
različnih narodnih skupin, anonimnost, odtujenost med ljudmi so lastnosti velikih
mest, ki vplivajo na kriminaliteto. Zbranost ljudi različnih stanov na enem področju,
kjer nižji sloj sobiva z višjim in obratno, neenakost v razdelitvi sredstev, priložnosti
in dostop do socialno statusnih dobrin povzroča odtujenost in frustracije, ki vodijo v
subkulturo nasilja, ki vodi v kriminal. Upoštevati je potrebno tudi geografsko
umeščenost, pozabiti pa ne smemo niti na programe izobraževanja in vzgoje, ki
igrajo pomembno vlogo v boju proti kriminaliteti zlorabe prepovedanih drog ali pa
splošni kriminaliteti. Ob primerjavi podatkov o zaseženih količinah prepovedanih drog
v Sloveniji in Nemčiji moramo upoštevati, da je število prebivalcev Nemčije približno
štiridesetkrat večje kot v Sloveniji, saj se populacija Nemčije giblje okoli osemdeset
milijonov prebivalcev. Pri branju tabele 8 ugotovimo, da ima Nemčija od leta 1992 pa
do leta 2011 upad zasega heroina in kanabisa, kar pa ne velja za Slovenijo, saj
podatki kažejo na povečanje količine zasega heroina in kanabisa. Vzrok ni nujno
povečanje kriminalitete ali količina heroina in kanabisa na črnem trgu, temveč je
vzrok takšnim številkam učinkovitejši zaseg prepovedanih drog. Primerjava med
državama kaže, da ima Republika Slovenija večje število zaseženega heroina glede na
število prebivalcev. Zaseg kokain pa kaže ravno obratne rezultate, saj Nemčija
močno prekaša Slovenijo v količini zasega. Prav tako je zaznati porast kriminalitete
prepovedanih drog v obeh državah od leta 1993 pa do leta 2011. V primerjavi z
Nemčijo ima Slovenija več kot trikrat manj evidentiranih primerov kriminalitete
prepovedanih drog na 100.000 prebivalcev, kar lahko pomeni večjo zasičenost trga z
drogami in večje število kaznivih dejanj ali pa pomeni, da ima Nemčija več
evidentiranih primerov, torej več sredstev za boj proti kriminaliteti drog.
27
5 Strategija omejevanja kriminalitete drog v Sloveniji in
Nemčiji
5.1 Evropska politika boja proti drogam
Republika Slovenija in Zvezna republika Nemčija sta članici Evropske unije. Poleg
gospodarskih in drugih predpisov, ki jim morata slediti, ju pri izvajanju zakonodaje
zavezuje tudi evropska politika boja proti drogam. Temeljna agencija Evropske unije,
katere cilj je boj proti drogam, je Evropski center za spremljanje drog in
zasvojenosti z drogami. Glavni dokument, ki ureja področje boja proti prepovedanim
drogam pa je evropska strategija proti prepovedanim drogam. Strategija Evropske
unije na področju drog opredeljuje osnovni politični okvir in prednostne naloge
politike EU na področju drog, ki so jih določile države članice in inštitucije EU.
Strategija vključuje nove pristope in obravnava nove izzive, ki so bili opredeljeni v
zadnjih letih:
- naraščajoči trend uporabe več prepovedanih drog hkrati, vključno s sočasnim
uživanjem dovoljenih snovi, kot so alkohol ali nadzirana zdravila na recept
- trend uporabe neopioidnih drog ter pojav in širitev novih psihoaktivnih snovi
- potrebo po zagotavljanju in izboljšanju dostopa do nadziranih zdravil na recept
- potrebo po večji kakovosti, razpoložljivosti in raznolikosti storitev za zmanjšanje
povpraševanja po drogah
- stalno visoko pojavnost bolezni, ki se prenašajo s krvjo (zlasti virusnega
hepatitisa C) med uporabniki drog za vbrizganje in nevarnosti morebitnih
ponovnih izbruhov epidemije okužbe z virusom HIV in drugih bolezni, ki se
prenašajo s krvjo zaradi uporabe drog za vbrizganje
- število smrti zaradi drog v EU, ki ostaja zelo visoko
- potrebo, da se v boju proti uporabi drog upošteva celosten pristop k zdravstevni
oskrbi, v okviru katerega se med drugimi obravnava tudi psihiatrična
komorbidnost
- dinamiko trgov prepovedanih drog, vključno s spremembami poti trgovanja s
prepovedanimi drogami, čezmejnim organiziranim kriminalom in uporabo novih
komunikacijskih tehnologij kot sredstva, ki omogočajo lažje razpečevanje
prepovedanih drog in novih psihoaktivnih snovi
28
- potrebo po preprečevanju preusmeritev predhodnih snovi, sestavin za
pridobivanje predhodnih snovi in drugih ključnih kemikalij, ki se uporabljajo za
prepovedano proizvodnjo drog, iz zakonitega na nezakoniti trg ter preusmeritev
nekaterih kemikalij, ki se uporabljajo kot sredstva za redčenje
Cilji strategije EU na področju drog so:
- Prispevati k opaznemu zmanjšanju povpraševanja po drogah, odvisnosti in z
drogami povezanega tveganja in škode na zdravstvenem in družbenem področju.
- Prispevati k razbitju trga prepovedanih drog in opaznemu zmanjšanju
razpoložljivosti prepovedanih drog.
- Spodbujati usklajevanje s poglobljeno razpravo o razvoju in izzivih na področju
drog ter analize tega razvoja na ravni EU in mednarodni ravni.
- Nadalje okrepiti dialog in sodelovanje na področju drog med EU ter tretjimi
državami in mednarodnimi organizacijami.
- Prispevati k boljšemu širjenju rezultatov spremljanja, raziskav in ocenjevanja
ter k boljšemu razumevanju vseh vidikov fenomena drog in učinka posredovanj,
da se vzpostavi trdna, celovita in na dokazih utemeljena podlaga politik in
ukrepov.
Strategija EU proti prepovedanim drogam se zavzema za zmanjšanje povpraševanja
po drogah, zmanjšanje ponudbe drog ter zmanjšanje škode zaradi prepovedanih drog
(Strategija EU na področju drog, 2012).
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je bil ustanovljen leta
1993. Center je decentralizirana evropska agencija in obstaja z namenom, da
članicam Evropske unije zagotavlja informacije, stanje in dokaze s področja drog.
Zakonodajalcem ponuja podatke o stanju kriminalitete prepovedanih drog ter o
stanju zasvojenosti s prepovedanimi drogami tako, da lahko oblikujejo potrebno
zakonodajo v boju z drogami. Kljub temu, da je center evropska agencija , se v
delovanju povezuje z ostalimi svetovnimi agencijami s tovrstnega področja, saj je
problematika drog globalna. Glavna področja delovanja centra so spremljanje stanja
problematike drog in novih trendov, predvsem tistih, ki vključujejo uporabo več drog
hkrati in spremljanje strategij, rešitev, ki so bile uporabljene v boju z drogami ter
ugotavljanje njihovega učinkovanja ter izločanja najboljših rešitev in praks. Omogoča
vzdrževanje hitrega informacijskega sistema ter ocenjevanje tveganja novih
psihoaktivnih substanc ter ustvarjanje orodij in instrumentov za pomoč evropski
komisiji in članicam Evropske unije za spremljanje in ocenjevanje njihove politike na
29
področju drog. Za dobro informiranost in osveščenost vladnih agencij skrbi center za
spremljanje drog in zasvojenosti z drogami s svojo mrežo REITOX. REITOX mrežo
sestavljajo informacijske točke za področje drog v državah članicah Evropske unije.
Glavna naloga REITOX mreže je informacijski sistem EDDRA (The Exchange on Drug
Demand Reduction Action), ki je baza podatkov o aktivnostih, projektih, programih
itd. na področju boja s prepovedanimi drogami. Pomagala naj bi predvsem
strokovnjakom in oblikovalcem zakonodaje ter politike na področju drog
(www.europa.eu).
5.2 Slovenija
Republika Slovenija ima za področje omejevanja kriminalitete prepovedanih drog dva
strateška dokumenta. Prvi je Resolucija o nacionalnem programu omejevanja in
zatiranja kriminalitete, ki se formulira na novo vsaka 4 leta ter nacionalni program
na področju drog, ki je bolj dolgoročen.
5.2.1 Omejevanje kriminalitete prepovedanih drog po resoluciji o
nacionalnem programu
Slovenija velja za državo, v kateri je možnost uporabe prepovedanih drog dokaj
visoka, predvsem zaradi velike dostopnosti. Veliko dostopnost in dosegljivost
omogoča dejstvo, da je Slovenija tranzitna država, kjer delujejo organizirane
kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s preskrbo evropskega trga kot tudi domačega.
Dostopnost drog pa ni odločilen in edini razlog za uživanje le-teh. Dejavniki, ki
povročajo začetek jemanja, so različni; užitek kratkotrajnega učinka drog,
razburjenje, ki je povezano s tveganjem, nizka samopodoba, nezadovoljstvo,
premajhna ozaveščenost o posledicah itd. Rešitve, ki jih predlaga resolucija, so
izboljšanje medsebojnih povezav in komunikacije tako med resorji kot tudi v
vertikalni smeri med ministrstvi na eni strani ter izvajalci programov in njihovimi
uporabniki na drugi. Resolucija predlaga tudi krepitev medresorskega sodelovanja na
ravni lokalne skupnosti in raziskovanje področja zasvojenosti ter izboljšanje
sodelovanja pri načrtovanju in usmerjanju posebnih skupin programov, na primer
preventivnih programov usmerjenih na ljudi, ki eksperimentirajo z drogami. Prav
tako je treba izboljšati ažurnost podatkov o prepovedanih drogah ter splošno
informiranje in obveščanje na nacionalni ravni o vseh razsežnostih uporabe drog in
razviti vse alternativne oblike kaznovanja, ko se kršilci zakonodaje usmerijo v
programe zdravljenja in socialno obravnavo, vključno z nadomestnim kaznovanjem.
Širiti je treba ozaveščenost družbe o vseh vidikih problematike prepovedanih drog v
30
družbi in s tem v zvezi primerno opredeliti pomembnost in potrebnost ukrepov
odkrivanja in preprečevanja uporabe prepovedanih drog, vključno z zagotovitvijo
konkretnih prioritet dela organov odkrivanja in pregona. Organi odkrivanja in
pregona, ki zajemajo ukrepe odkrivanja, preprečevanja uporabe in ponudbe
prepovedanih drog, pa morajo področje drog obravnavati celoviteje in ciljno
naravnano (Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009,2004).
Zagotoviti je treba možnosti za uspešno odkrivanje kaznivih dejanj in prekrškov s
področja prepovedanih drog. Število uporabnikov prepovedanih drog je potrebno
zmanjšati ter zagotoviti univerzalne, selektivne in indicirane preventivne dejavnosti
za preprečevanje uporabe drog in zmanjševanje z njo povezane kriminalitete
(Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009,2004).
Permanentno je treba spremljati in opredeljevati vlogo posameznih skupin
organizirane kriminalitete, tako tistih, ki delujejo na ozemlju Republike Slovenije,
kot tistih, ki delujejo širše. To pa zahteva okrepitev kriminalistične obveščevalne
dejavnosti, vzpostavitev analitike za področje prepovedanih drog, usmerjanje in
načrtovanje dejavnosti, učinkovit boj zoper organizirano kriminaliteto na področju
prepovedanih drog, centralno voden pristop pri delu, boj proti čezmejnemu prometu
s prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami ter kompleksnejšo obravnavo
storilcev kaznivih dejanj. To so temeljne strateške dejavnosti in ukrepi, ki so
navedeni v resoluciji.
Zmanjševanje povpraševanja po prepovedanih drogah je pomemben del boja proti
drogam, ki vključuje oblikovanje življenjskih okolij, ki omogočajo in podpirajo
odločitve za neuporabo drog in dejavnosti na različnih ravneh preventive vse do
zmanjševanja negativnih zdravstvenih in socialnih posledic uporabe drog,
zdravljenja, socialne obravnave in ponovne socialne vključitve oseb, nekdaj odvisnih
od drog, in oseb po prestani kazni zapora v družbo. Posebno pozornost velja nameniti
promociji duševnega zdravja, skrbi za mladostnike in ženske – predvsem noseče
uporabnice drog – ter preventivi okužbe z virusom HIV in drugimi nalezljivimi
obolenji. Na ravni države se zagotavljata celovitost in uravnoteženost različnih
programov in dejavnosti (Resolucija o nacionalnem programu omejevanja in
zatiranja kriminala 2012-2016., 2012).
Preventivna dejavnost mora biti enako vrednotena kot ostale dejavnosti, ki se že
spopadajo z odvisniki in tovrstnim kriminalom. Univerzalna preventiva je široko
usmerjena in namenjena splošni populaciji ali veliki populacijski skupini ljudi. S
31
sporočili in programi želi preprečiti ali odložiti uporabo drog. Njena prednost je, da
zajame veliko ljudi. Selektivna preventiva je usmerjena na specifično populacijo – na
ranljive skupine ali skupnosti, katerih člani bi lahko zaradi različnih dejavnikov
tveganja začeli zlorabljati droge. Z osredotočanjem intervencij na določene skupine
se poveča možnost zadovoljevanja potreb teh skupin kot tudi verjetnost, da bo
intervencija uspešna. Indicirana preventiva je usmerjena na posameznike, pri katerih
je zaznano povečano tveganje za razvoj zasvojenosti v kasnejšem življenju. Namen
indicirane preventive sta prepoznava in ciljna obravnava posameznikov z zgoraj
omenjenimi težavami. Preventivni programi potekajo na lokalni in državni ravni
(Resolucija o nacionalnem programu omejevanja in zatiranja kriminala 2012-2016.,
2012).
5.2.2 Nacionalni program na področju drog
Nacionalni program na področju drog ima cilj in nalogo podpirati programe
preprečevanja uporabe prepovedanih drog s ciljem zmanjševanja števila novih
uporabnikov drog med mlajšo generacijo ter zmanjševanja števila prekrškov in
kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Preventivo na področju
preprečevanja uporabe drog usklajuje Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z
devetimi resornimi ministrstvi. Koordinacija teh politik je zagotovljena prek Komisije
vlade RS za droge. Sodelujejo vladne in nevladne ustanove in društva, lokalne
oblasti, univerze, raziskovalne ustanove. Osrednja ciljna skupina preventive so
najpogosteje otroci in mladina, sledijo pa starši. Prav tako je cilj podpirati
programe, ki pomagajo ohraniti in znižati število okuženih s HIV in hepatitisom B in C
ter smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka, podpirati programe psihosocialne
obravnave uporabnikov drog, terapevtskih skupnosti in komun ter programe
reintegracije nekdanjih zasvojenih oseb. V resoluciji o nacionalnem programu na
področju drog 2004-2009 navajajo, da mora biti obravnava uporabnikov drog
celovita, nenehna ter dostopna. Zagotovljeno mora biti sodelovanje med različnimi
programi zdravljenja, psihosocialne obravnave in rehabilitacije. Programi morajo biti
dostopni vsem skupinam uporabnikov prepovedanih drog, hkrati pa zagotavljati
individualnost obravnave in prilagojenost posamezniku. Država zagotavlja sredstva iz
različnih virov, glede na zakonodajo. Posameznika se v sistemu obravnava v okviru
zdravstva, socialnega varstva ter v okviru nevladnih organizacij. Programi zdravljenja
v vseh teh okvirih morajo biti medsebojno usklajeni. (Resolucija o nacionalnem
programu na področju drog 2004-2009,2004). Program podpira koordinativne
strukture na področju drog na krajevni in državni ravni, dejavnosti proti
32
organiziranemu kriminalu, prepovedanemu prometu z drogami in s prekurzorji,
pranju denarja ter proti drugim oblikam kriminala v povezavi z drogami. Zagotoviti in
ohraniti skuša delujoč informacijski sistem na področju zbiranja, urejanja,
obdelovanja in dajanja podatkov s področja drog ter okrepiti dejavnosti proti
organiziranemu kriminalu, prepovedanemu prometu z drogam, pranju denarja ter
proti drugim oblikam kriminala v povezavi z drogami.
Pri zmanjševanju ponudbe prepovedanih drog si Resolucija o nacionalnem programu
prizadeva zlasti za dosego teh ciljev:
1. izboljšanje obveščevalnega in analitičnega dela pri odkrivanju kaznivih
dejanj,
2. dvig strokovne ravni znanja organov odkrivanja in pregona,
3. krepitev mednarodnega sodelovanja z drugimi državami in
mednarodnimi organizacijami ter dejavno sodelovanje pri njihovem
delu z namenom zmanjševanja ponudbe prepovedanih drog,
4. zajezitev pretoka drog na t.i. "balkanski poti",
5. zagotavljanje zgodnje prepoznave novih sintetičnih drog in njihova
regulacija,
6. zmanjšanje nezakonite proizvodnje sintetičnih drog in prometa z
njimi,
7. okrepitev sistema za preprečevanje vnosa drog v zapore in vojašnice,
8. povečanje dejavnosti policije na lokalni ravni,
9. celovitejše obravnavanje storilcev kaznivih dejanj v zvezi s
prepovedanimi drogami,
10. vzpostavitev strateške analitike za področje prepovedanih drog,
11. zagotovitev ustreznega nadzora na mejah zaradi preprečevanja vnosa
drog v Slovenijo,
12. okrepitev dejavnosti proti organiziranemu kriminalu v zvezi z
nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami,
13. okrepitev dejavnosti na področju pranja denarja ter drugih oblik
kriminala v povezavi z drogami,
14. okrepitev sodelovanja policije, carine in pravosodja in njihovo
usklajeno sodelovanje v državi in Evropski uniji;
15. ohranitev nadzora predhodnih sestavin in na tem področju razviti
sodelovanje med carino in policijo ter proizvajalci in prevozniki
33
predhodnih sestavin, da bi tako zagotovili nadzor nad proizvodnjo
predhodnih sestavin, prometom z njimi in njihovim prevozom.
Uporaba drog predstavlja poleg nevarnosti posamezniku tudi nevarnost v prometu,
nevarnost javnemu redu in miru in na mnogih drugih področjih. Predvideva se, da se
trend uporabe drog v Sloveniji povečuje, na kar kaže večja ponudba drog na
slovenskem trgu ter večje povpraševanje. Čedalje več je tudi dizajnerskih drog, po
katerih posega veliko mladih. V letih med 2004 in 2009 se je število kaznivih dejanj s
področja prepovedanih drog povečalo za več kot 80 odstotkov. Število zasegov in
količina zaseženih prepovedanih drog v Sloveniji narašča. Vzrok za takšno stanje je
tudi geografski položaj Slovenije, saj ležimo na tako imenovani »balkanski poti«, po
kateri poteka promet s heroinom iz jugovzhodne Evrope v srednje in
zahodnoevropske države. V obratni smeri pa poteka promet s sintetičnimi drogami.
Ker je narava trgovine s prepovedanimi drogami izrazito mednarodna, so takšni tudi
ukrepi za bojevanje. Učinkovito preprečevanje in odkrivanje kriminalitete
prepovedanih drog zahteva dinamičen in usklajen odziv širše mednarodne skupnosti
in Slovenije. Informacije morajo biti ažurne in sproti analizirane. Trgovino s
prepovedanimi drogami obvladuje predvsem organiziran kriminal. Potrebno je zbirati
vrsto podatkov, kot so način dela, motiv, profil združbe, dinamika delovanja, poti
transporta ter te podatke med seboj deliti. Razmere v državi ali pa na lokalni ravni
prispevajo oziroma determinirajo razmah organizirane kriminalitete. Poleg policije in
drugih uradov je v omejevanju trgovine s prepovedanimi drogami prisotna tudi vojska
(Nacionalni program na področju drog 2011-2020, 2011).
Slovenija kot pravna država se mora držati lastne zakonodaje, ustave, različnih
konvencij ter evropskih predpisov za resnično pravično delovanje. Nacionalna
strategija upošteva načela, ki so si enakovredna.
Načelo ustavnosti in zakonitosti - Predpisuje delo, ki se ga opravlja v okviru zakonov
in predpisov. Hkrati je potrebno spremljati različne pobude za spremembo
zakonodaje na področju problematike prepovedanih drog.
Načelo varovanja človekovih pravic - Omejevanje kriminalitete prepovedanih drog
naj se izvaja v okviru zakonodaje in v okviru ustavnih pravic. Vsak si zasluži pravico
do poštenega sojenja in enakopravne obravnave. V procesu odkrivanja,
preprečevanja ter pregona kriminalitete prepovedanih drog se morajo upoštevati vse
temeljne človekove pravice, zlasti, ko so vključeni otroci. Upoštevati je potrebno
34
vsakega posameznika posebej, saj ljudje izhajajo iz različnih socialnih okolij. Z
načelom zagotavljamo primerno ter enakovredno vključevanje uporabnikov drog,
zdravljencev in rehabilitiranih nekdanjih uporabnikov drog v vsakodnevno življenje.
Zagotavljati moramo enakopravno vključevanje odvisnikov v izobraževalni,
zdravstveni, socialni ter zaposlitveni sistem.
Načelo celovitega in sočasnega reševanja problematike drog - Reševanje
problematike drog je naloga različnih sektorjev s področij socialnega varstva,
zdravstva, šolstva, pravosodja, notranjih zadev, financ in obrambe. Del reševanja
problema so lahko tudi lokalne skupnosti in seveda laični posamezniki.
Načelo globalnosti pojava drog in posledično globalnega sodelovanja - Pojav drog je
globalen problem. Slovenija mora sodelovati in delovati mednarodno. Povezovati se
mora z evropskimi in svetovnimi organizacijami. Potrebno je usklajevati različne
konvencije, deklaracije, resolucije itd. Te dejavnosti usklajujeta Komisija za droge in
pristojno ministrstvo.
Načelo decentralizacije - Zagotavlja enakomerno razporeditev programov boja s
problematiko drog po vsej Sloveniji. Zagotavlja se centralizacija dejavnosti, ki so
skupne, decentralizacija dejavnosti, ki so potrebne v lokalni skupnosti ter
samostojnost usklajevalnih teles na lokalni ravni.
Načelo zagotavljanja varnosti prebivalcev Republike Slovenije - Izhaja iz ustavne
pravice po varnosti in varovanju premoženja. Uporaba drog in preprečevanje uporabe
drog je ogrožanje varnosti. Država mora zagotoviti takšno politiko, ki bo najbolje
varovala pred škodljivimi posledicami drog.
Načelo prilagojenosti različnim skupinam prebivalstva - Zagotoviti je potrebno
različne programe zdravljenja, preventive, socialne reintegracije itd. za različne
ciljne skupine, od otrok do starejših občanov.
Načelo zagotavljanja možnosti za odgovorno sprejemanje odločitev o neuporabi drog,
še posebej med otroki in mladostniki - Država je preko vzgojno-izobraževalnih
sistemov dolžna izvajati različne pristope za obvarovanje mladih pred pojavom drog.
Načelo uravnoteženosti pristopov - Politika preprečevanja pojava drog vključuje
primarno preventivo, zmanjševanje tveganj in škode, rehabilitacijo, socialno
zaposlovanje, zdravljenje in nadzor nad ponudbo. Cilj države je zmanjševanje
povpraševanja in zmanjševanje ponudbe drog med državljani (Nacionalni program na
področju drog 2011-2020, 2011).
35
5.3 Nemčija
5.3.1 Odbor za droge in odvisnost
Odbor za drogo in odvisnost je svetovalni organ »poslanca za drogo«. »Poslanec za
drogo« je predstavnik oddelka za drogo znotraj Ministrstva za zdravje, katerega
naloge so koordiniranje programov za ozaveščanje prebivalstva o nevarnosti
odvisnosti in zlorabe prepovedanih drog. Svetovalni organ sestavljajo strokovnjaki s
področja znanosti, politike, uprave in s področja zdravstva. Naloga poslanca ter
celotnega odbora je tudi vodenje statistike ter dajanje priporočil.
5.3.2 Nacionalni okviri za ukrepe proti odvisnosti
Ukrepi proti odvisnosti v Nemčiji se opirajo na štiri stebre :
Prevencija (Ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po drogah.)
Svetovanje, terapije, rehabilitacije (Odvisnost se mora odkriti kar se da hitro in tako
začeti podporo v boju proti njej.)
Pomoč za preživetje, zmanjšanje, odprava povzročene škode (Odvisniki morajo dobiti
hitro in učinkovito zdravljenje.)
Represija (Uveljavljanje obstoječih pravnih prepovedi s policijskimi in pravosodnimi
sredstvi) (Pfeiffer-Gerschel et al., 2012).
5.3.3 Internacionalni ukrepi za boj proti kriminaliteti drog
Nemški ilegalni trg je pretežno oskrbljen z drogami proizvedenimi zunaj Zvezne
republike Nemčije. Že nekaj časa izvirajo zasežene droge v večini iz Afganistana,
južnoameriških držav (Kolumbija) in Nizozemske. Učinkovit boj proti kriminaliteti
drog, poleg nacionalnih ukrepov, predstavljajo tudi ukrepi in sodelovanje s tujimi
državami, še posebno z državami, v katerih se droge proizvajajo in od koder izvirajo.
Mednarodno policijsko sodelovanje je tukaj zelo pomembno. Primer že ustaljenega
sodelovanja predstavljajo agencije, kot so Europol, Interpol, kakor tudi policijski in
sodni ter pravni sistemi v skupnem prostoru Evropske unije. Sodelovanje s temi
agencijami, uradi in s tujimi državami ter predvsem izmenjava in medsebojna analiza
sta pomemben dejavnik pri prevzemu dela odgovornosti v boju proti mednarodni in
posledično državni kriminaliteti drog. Sem spada prepoznava struktur
transnacionalnega organiziranega kriminala prekupčevanja z narkotiki. V spopadanju
s kriminaliteto drog se v Nemčiji ukvarja Ministrstvo za notranje zadeve in »Zvezni
preiskovalni urad« (Bundeskriminalamt –BKA) v sodelovanju z uradom Združenih
36
narodov za boj proti drogam in kriminalno prevencijo (United Nations Office on Drugs
and Crime). Cilj tega skupnega sodelovanja je poleg izmenjave informacij o razvoju
in obstoju kriminalitete, povezane z drogami, in izdelave ustreznih medsebojnih,
skladnih, strateških in operativnih konceptov za boj proti drogam, tudi podpora in
iniciacija globalnih ukrepov.
Ministrstvo za notranje zadeve in »zvezni preiskovalni urad« (BKA) sodelujeta še
posebno s tistimi državami, v katerih se mamila proizvajajo in od koder izvirajo v
Evropo. Za primer: Nemčija sodeluje z Afganistanom, ki je že dolgo glavni
proizvajalec opija, ki se predela v heroin, še posebej za zahodno Evropo. Eden od
ukrepov za boj proti trgovanju z drogami je postavitev in izgradnja učinkovitega
nadzora meddržavnih meja oziroma nadzor prehajanja med državami. Nemčija se že
od leta 2002 močno angažira pri učinkoviti postavitvi in izobraževanju enot za mejno
kontrolo v Afganistanu. Prav tako se zavzema in pomaga pri postavitvi dobrega
zakonskega sistema in uveljavljanju človekovih pravic in svoboščin. Nemčija v
Afganistanu sodeluje tudi pri načrtovanju in delovanju afganistanske policije za droge
(Pfeiffer-Gerschel et al., 2011).
5.3.4 Nacionalna strategija za boj proti kriminaliteti drog
Odbor za droge in odvisnost je za bojevanje proti kriminaliteti drog določil temeljne
cilje in ukrepe za uresničitev le-teh, ki se izvajajo v okviru nacionalne strategije za
boj proti drogam in odvisnosti.
Eden od ciljev celotne države, torej vseh posameznih agencij in uradov, ki so
zadolženi za tovrstno problematiko, je hitrejši in učinkovitejši spopad z novimi
sintetičnimi drogami. V zakonu o drogah (BtMG – Betäubungsmittelgesetz) so nove
sintetične droge velikokrat še neopredeljene, saj so nove, iz prej znanih sestavin,
morda popolnoma zakonitih, sestavljene v na novo iznajdene droge. Tudi že znane
droge se velikokrat samo kemično preoblikujejo, da ne spadajo več pod kategorijo
prepovedanih drog, opredeljenih v zakonu o prepovedanih drogah. V praksi se droge
spreminjajo hitreje, kot se prilagaja zakon. Tako bi bilo potrebno zakon spisati tako,
da ne bi bile opisane posamezne in dotične droge, temveč določena skupina sestavin,
ki tvorijo te droge (Die Drogenbeauftragte der Bundesregierung, 2012).
Vzpostavitev selektivne prevencije na področju nezakonitih drog je cilj, ki ima
poslanstvo izboljšati iskanje določenih ogroženih skupin ljudi, ki so podvrženi
možnemu uživanju drog. Čeprav se uporaba in odvisnost od ilegalnih drog nanaša na
manjšo skupino ljudi v družbi, se njen škodljiv učinek pozna na celotni družbi. Tako
37
je in ostaja cilj zvezne vlade uživanje ilegalnih drog še naprej zmanjšati. Predvsem
je treba preprečiti, da bi mladi začeli z uživanjem in kriminaliteto drog. Ravno na
področju drog moramo biti previdni pri selektivni prevenciji, temeljiti predstavitvi
drog mladim, saj ima lahko obratne, negativne posledice v obliki spodbude mladih k
drogam. Pretekle izkušnje so pokazale, da kampanje proti drogam ne bi smele biti
usmerjene zgolj na masovne medije, temveč naj bi se približale posamezniku preko
individualne in osebne komunikacije, prav tako pa preko internetno osebnih ukrepov.
Še posebej internet se je izkazal kot učinkovit dostop do ciljnega občinstva, to so
odraščajoči mladi, ki uživajo kanabis in druge droge. V Nemčiji je Zvezni urad za
zdravstveno ozaveščanje populacije (BZgA – Die Bundeszentrale für gesundheitliche
Aufklärung) ustvaril portal www.drugcom.de, ki je osrednji element v prostoru
družbene prevencije zlorabe drog. Predstavlja internetno pomoč v obliki anonimnih
informacij in svetovanj, mlade uživalce drog pa na nevsiljiv način ozavešča, da
jemljejo svojo slabo razvado kritično. Na voljo je še internetna stran »quit the shit«
(www.quit-the-shit.net). Z informacijami o posameznih substancah in njihovemu
škodljivemu delovanju obstaja možnost odpraviti ali pa vsaj zmanjšati uporabo
kanabisa (Die Drogenbeauftragte der Bundesregierung, 2012).
Eden od ciljev predvideva tudi izgradnjo določene prevencije in terapije za ljudi s
tveganim uživanjem kanabisa. Svetovalne službe bodo odvisnike od kanabisa dosegle
prej in bolj močno, če iskanje in pomoč nista usmerjena v splošno naravnano smer,
torej pomoč odvisnikom, temveč je pomoč specializirana in individualizirana. V
preteklosti so se tovrstne svetovalne službe osredotočale predvsem na odvisnike od
alkohola in opiatov, zadnja leta pa se jemlje v ozir tudi uživalce kanabisa. Osebe z
različnimi vzorci uživanja kanabisa naj bi tudi različno obravnavali in posamezniku
priredili ukrepe. Zvezna vlada je v preteklosti že preizkusila različne modele in
ukrepe, naredila preiskave, kjer so nekateri ukrepi že obrodili podatke, nekateri pa
jim še sledijo. Vlada bo podprla z izkušnjami in sredstvi tovrstne ukrepe in pristope
na lokalnem in občinskem območju. Ponovno se je vzpostavila internetna stran za
kanabis odvisnike, www.averca.de. Veliko odvisnikov od kanabisa kaže tudi na
nevarno uživanje alkohola. Tudi za tovrstne probleme so naredili internetno
svetovalno službo realize-it (www.realize-it.org).
Projekt SKOLL (selbstkontrolltraining) je projekt, ki promovira izgradnjo
samodiscipline in se ne osredotoča samo na kanabis, temveč na vse »zasvojljive«
substance. Namen projekta je, da se fokusira na odnose in vedenja v svetu
odvisnosti. Doseči želi sekundarno prevencijo, cilj pa ni abstinenca, torej prenehanje
38
uporabljanja droge, temveč predvsem zmanjšanje uporabe. SKOLL se obrača na
mlade od 16 leta naprej, z različnimi stopnjami odvisnosti (Die Drogenbeauftragte
der Bundesregierung, 2012).
Krepitev zdravstveno-preventivnih ukrepov za zmanjšanje škode za zdravje pri
jemanju drog je cilj, ki se dotika zdravstvene strani boja proti kriminaliteti drog in
njenim posledicam. Nemčija ima na izbiro na področju ukrepov za zmanjšanja
posledic jemanja mamil veliko programov, od distribucije igel do nadomestil za
drogo. Primer: odvisniki od opiatov in kokaina so kar pogosti uporabniki tovrstnih
drog, tako se na tem področju agencije osredotočajo tudi na ukrepe proti hepatitisu-
C. V boju proti virusu hepatitisa C so sprejeti posebni ukrepi. Preizkušajo se različne
metode, kot so ozaveščanje uporabnikov o tveganih postopkih uživanja drog, o
testiranju uporabnikov itd. (Die Drogenbeauftragte der Bundesregierung, 2012).
Zagotoviti količinsko in kvalitetno visoko ponudbo »nadomestnih sredstev« za
odvisnike predstavlja cilj, ki obravnava zdravljenje odvisnikov. Oskrba pacientov,
odvisnih od opiatov z nadomestnimi sredstvi za pomoč pri odvisnosti, se je v Nemčiji
v zadnjih desetih letih opazno izboljšala. Število tovrstnih pacientov se je povečalo in
vključuje že približno 77.000 ljudi, število zdravnikov (2.700), ki zdravijo te primere,
pa ostaja isto. Cilj nadomestne terapije zdravljenja odvisnosti od opiatov je, da se
odvisnikom vzpostavi normalno življenje in izboljša splošno zdravje ter tako poizkuša
podaljšati ali pa obdržati abstinenco. Zvezna vlada si še naprej želi obdržati preskrbo
pacientov z nadomestnimi drogami na visokem nivoju , v prihodnosti pa pridobiti na
svojo stran čim več zdravnikov, ki bi sodelovali pri tovrstni terapiji. Vlada je na tem
področju za informativne namene naredila tudi raziskavo. Ključen za razmah in
obstoj tovrstne terapije je Zakon o diamorfinu iz leta 2009. Takšna terapija ima
lahko tudi negativne posledice, zato so vsa dejanja pod drobnogledom zvezne
komisije. Nadzor velja za sedem bolnic, ki sodelujejo pri nadomestilih odvisnikov od
heroina z diamorfinom in tudi za ustanavljanje novih bolnic (Die Drogenbeauftragte
der Bundesregierung, 2012).
Prevencija kriminalitete povezane z drogami je temeljni cilj za boj proti drogam.
Poleg zdravstvenih težav in negativnih socialnih posledic družbi, spremljajo uživanje
drog tudi prekrški in kriminal. Zvezni kriminalni urad (BKA) razlikuje v svojih
statistikah kriminaliteto povezano z drogami, prekrški in zločini, ki so opredeljeni v
zakonu o narkotikih in primere pridobitniških zločinov, ki so tudi lahko povezani z
drogami, kot so kraja in rop. V letu 2010 je bilo zabeleženih 231.007 deliktov
39
povezanih z drogo (Rauschgiftdelikte). V primerjavi s prejšnimi leti so se številke
ponovno znižale.
Socialno zdravstveni cilj je izboljšati življenjske razmere odvisnikom, ki so že v
starejših letih. Statistike kažejo na to, da je delež starejših ljudi, odvisnih od drog, v
zadnjih desetih letih narastlo. To kaže po eni strani, da ljudje z odvisnostjo dandanes
dlje preživijo, po drugi pa, da vse manj mladih poseže po opiatih, kot je heroin.
Temeljni vzroki za dolgo življenjsko dobo odvisnikov je ravno vpeljevanje strategij za
zmanjšanje škode. Že od sredine osemdesetih let so se načini zdravljenja in
ozaveščanja spremenili tako, da niso več zaprti in da lažje doseže cilj abstinence vse
več odvisnikov. Odvisnike se je tudi učilo o »pravilni« uporabi mamil na način, da se
HIV virus ne širi, da se ne predozirajo in vse to je pripeljalo do višje življenjske dobe.
V Nemčiji je mnogo agencij in institucij, ki skrbijo ali za odvisnike ali za splošno
zdravje. Vse agencije bi morale sodelovati v izmenjavi informacij pri pomoči
starejšim odvisnikom. Strokovnjaki celo omenjajo, da bi za starejše odvisnike ali pa
za starejše, ki so se že odvadili odvisnosti, ustanovili posebne bivalne skupnosti,
združene z medicinsko pomočjo, saj imajo oboji zdravstvene posledice (Die
Drogenbeauftragte der Bundesregierung, 2012).
Eden od ciljev nacionalne strategije je tudi izboljšanje situacije zapornikov, odvisnih
od drog. Število zaprtih v zaporu, inkriminiranih po Zakonu o drogah, je bilo v letu
2009 9.283, leta 2008 pa 9.540. To število predstavlja 15 odstotni delež (2008: 16,3
%) vseh zaprtih. Od vseh zaprtih moških predstavljajo odvisniki 16,2 odstotka, pri
ženskah pa 17 odstotkov (2008: 18,9 %). Delež mladoletnih, ki so storili zločin proti
zakonu o drogah, je v letu 2009 5,1 % moških in 10,5 % žensk. Popravne ustanove se
kljub manjšim sredstvom za pomoč odvisnikom v zaporu bojujejo proti odvisnosti.
Poleg programov detoksikacije z abstinenčno terapijo imajo možnost zdravljenja tudi
s terapijo nadomestnih drog. Navodilo Zvezne združbe zdravnikov, ki velja od leta
2010, je, da pri nadomestnih terapijah za pomoč odvisnosti od opiatov ta institucija,
v katero je bil sprejet, prevzame popoln nadzor nad zdravljenjem, v kolikor odvisnik
zamenja institucije, kot so bolnica, rehabilitacijski center ali pa zapor (Die
Drogenbeauftragte der Bundesregierung, 2012).
Vztrajno in trajajoče bojevanje proti mednarodno organizirani mreži kriminalitete
drog je cilj, ki temeljno vpliva na boj proti kriminaliteti drog, saj je tovrstna
kriminaliteta močno mednarodno zaznamovana. Poleg zmanjšanja povpraševanja po
ilegalnih drogah se je treba osredotočiti tudi na boj proti kriminaliteti drog.
Ustavitev ilegalne proizvodnje in uvoza drog, kakor tudi nezakonite trgovine z
40
drogami in zaseg nezakonitih drog, trajno razbitje organizacij, zaznava in zaplemba
nezakonito pridobljenih koristi, kot tudi otežitev vhoda drog v državo, so naloge
policije in carine.
Če želimo učinkovit in trajnosten boj proti internacionalni kriminaliteti drog, se
moramo povezati z mednarodno mrežo varnostnih agencij in aparatov. V povezani
Evropi, brez državnih meja, je še toliko bolj pomembno in smiselno povezovanje in
osredotočanje na skupne evropske iniciative. Obstaja tudi možnost uporabe skupne
preiskovalne ekipe, ki pooseblja meddržavno sodelovanje. Ob hitro spreminjajočem
se trgu drog so zgodnja prepoznava, temeljit opis in številni drugi podatki izredno
pomemben faktor v boju proti drogam (Die Drogenbeauftragte der Bundesregierung,
2012).
41
6 Zaključek
6.1 Verifikacija hipotez
Hipoteza 1: Slovenija in Nemčija imata zaradi vpetosti v Evropsko unijo podobno
zakonodajo ter ukrepe proti kriminaliteti drog, hkrati pa tudi podobne strateške
dokumente.
Ob izdelavi diplomskega dela in obravnavi področja kriminalitete zlorabe drog je bilo
neizbežno preučevanje zakonodaje. Temelji za omejevanje kriminalitete zlorabe
drog ali pa kriminalitete na splošno so uradni zakoni, dani s strani zakonodajalca.
Velik del pregona storilcev kaznivih dejanj je odvisen od tega, kako so zakoni
napisani. Vsekakor pa so poleg zakonov pomembni tudi strateški dokumenti, ki
narekujejo smer, način ter metode boja proti kriminaliteti. Primerjava dveh držav,
kot sta Republika Slovenija in Zvezna republika Nemčija, je zanimiva z vidika, da sta
obe državi članici Evropske unije. Ker nas veže skupen evropski prostor, v katerem se
pojavljajo enake direktive, je pričakovati tudi podobne strateške dokumente,
resolucije ter skupne, evropske cilje. Trg prepovedanih drog je izrazito mednaroden,
zato so potrebna mednarodna sodelovanja na vseh področjih omejevanja
kriminalitete prepovedanih drog. Ob pregledu dokumentov je opaziti močno
podobnost strateških dokumentov pri obeh državah. Sicer vsaka država zase tvori
svoje cilje in ukrepe, ki pa se med seboj močno ne razlikujejo. Na podlagi podatkov,
ki so zapisani v tem diplomskem delu, lahko hipotezo 1 sprejmemo.
Hipoteza 2: Nemčija ima večje število odkritih kaznivih dejanj nedovoljene
trgovine s prepovedanimi drogami na 100.000 prebivalcev kot Slovenija.
Za pregled stanja kriminalitete prepovedanih drog so zelo koristni in nujno potrebni
za razbranje stanja statistični podatki obeh držav. Statistični podatki so produkt
zbiranja podatkov različnih vladnih in nevladnih agencij, največkrat pa kar policije. V
obeh državah je imela policija najbolj obsežne statistične podatke, ki so bili obdelani
in prikazani z veliko podobnostjo, kar olajša pregled. Hipoteza 2 se nanaša na
statistične podatke, ki prikazujejo število kaznivih dejanj s področja drog na 100.000
prebivalcev. V nemški statistiki je bil podatek dostopen, medtem ko v Sloveniji
takšnega podatka ni, oziroma ga je bilo potrebno izračunati. Ob pregledu podatkov
opazimo, da se pogostost kaznivih dejanj v primerjavi z Nemčijo s tega področja iz
leta v leto zvišuje, vendar je število kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog na
100.000 prebivalcev v Sloveniji občutno manjše. Statistični podatki obeh držav
kažejo na trikrat manjšo kriminaliteto v Sloveniji, v nekaterih letih pa tudi večjo.
42
Tako lahko hipotezo 2 sprejmemo, saj ima po podatkih Nemčija večje število odkritih
kaznivih dejanj nedovoljene trgovine s prepovedanimi drogami na 100.000
prebivalcev.
Podobnosti in razlike v boju zoper zlorabe prepovedanih drog v Republiki Sloveniji in
Zvezni republiki Nemčiji odkrijemo pri preučevanju zakonodaje in različnih uradnih
dokumentov obeh držav, narejenih za področje prepovedanih drog. Slovenija in
Nemčija imata podobno zakonodajo za pregon kaznivih dejanj zlorabe prepovedanih
drog. Obe državi se zavzemata za močno prevencijo, saj je preventiva temeljna
dejavnost za dosego zmanjšanja število uporabnikov prepovedanih drog, kar vodi
posledično tudi k zmanjšanju kriminalitete prepovedanih drog. Prevencije se dotika
program rehabilitacije, ki je pomemben del odpravljanja posledic uporabe
prepovedanih drog in čigar program je dobro razvit v obeh državah. Prav tako si obe
državi prizadevata za izboljšanje trenutnih programov rehabilitacije. Problematika
prepovedanih drog so tudi sintetične droge, ki se v primerjavi z ostalimi skupinami
drog spreminjajo relativno hitro. Njihova sestava se spreminja tako, da ostane
legalna. Obe državi sta si zadali cilj, da izboljšata hitrost prepoznavanja novih
sintetičnih drog in da so temu posledično spisani zakoni, ki prepovedujejo le-te snovi.
Državi stremita k temu, da bi bila napisana ustrezna zakonodaja, ki bi prepoznala in
kaznovala že sestavine sintetičnih drog ter njihovo kombinacijo. Nemčija ima odprte
državne meje, saj jo obkrožajo države članice Evropske unije, medtem ko ima
Slovenija le delno odprtost, saj varuje schengensko območje. Državi si prizadevata za
izboljšanje internacionalnega sodelovanja ter usklajenost pravosodja, carine, policije
ter ostalih organov, pristojnih za omejevanje kriminalitete zlorabe prepovedanih
drog znotraj Evropske unije. Temeljna dejavnost obeh držav je bojevanje proti
mednarodno organizirani mreži kriminalitete drog. Nemčija ima program
sodelovanja z državami, iz katerih droge izvirajo. Pomagajo pri vzpostavitvi
učinkovitega policijskega dela ter nudijo strokovno pomoč pri boju proti drogam.
Slovenija lahko povzame podoben program sodelovanja z državami, ki so strateško
pomembne pri kriminaliteti prepovedanih drog ter z njimi sodeluje. Ovira za tovrstno
dejavnost so lahko denarna sredstva, saj Slovenija nima na razpolago toliko sredstev
kot Nemčija. Nemški nacionalni program navaja tudi pomoč odvisnikom od drog v
starejših letih. Z izboljšanjem življenjskih razmer in zaradi ozaveščanja uporabnikov
drog pred več desetletji se pojavlja v današnjem času veliko starejših odvisnikov.
Temeljni vzroki za dolgo življenjsko dobo odvisnikov je ravno vpeljevanje strategij za
zmanjšanje škode. Nemčija predvideva pomoč tovrstni ciljni skupini. Strokovnjaki
celo omenjajo, da bi za starejše odvisnike ali pa za starejše, ki so se že odvadili
43
odvisnosti, ustanovili posebne bivalne skupnosti, združene z medicinsko pomočjo, saj
imajo oboji zdravstvene posledice. Takšne programe lahko oblikuje tudi Slovenija.
44
7 Uporabljeni viri
Bah, B., Bergant, N., Božank, B., Jandl, M., Kašnik Janet, M., Klavs, I., et al. (2010)
Nacionalno poročilo 2010 o stanju na področju prepovedanih drog v Republiki
Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Bergant, N., Božank, B., Cerar, M., Čuk Rupnik, J., Drev, A., Jeriček Klanšček, H., et
al. (2009). Nacionalno poročilo 2009 o stanju na področju prepovedanih drog
v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike
Slovenije.
Betäubungsmittel-Außenhandelsverordnung-BtMAHV. (2001). Betäubungsmittelgesetz
Fundstellennachweis, (2121-6-24-2).
Betäubungsmittel-Binnenhandelsverordnung – BtMBinHV. (2011).
Betäubungsmittelgesetz Fundstellennachweis, (2121-6-24-1).
Brisach, C., Ullmann, R., Sasse, G.,Hübner, E. in Desch, R., (2001). Planung der
Kriminalitätskontrolle. Stuttgart, München, Hannover, Berlin, Weimar,
Dresden: Boorberg.
Brvar, M., Delfar, N., Drev, A., Gostič, T., Hiti, A., Hočevar, T., et al. (2011).
Nacionalno poročilo 2011 o stanju na področju prepovedanih drog v Republiki
Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Die Drogenbeauftragte der Bundesregierung, Bundesministerium für Gesundheit.
(2011). Drogen- und Suchtbericht. Pridobljeno na
http://drogenbeauftragte.de/fileadmin/dateien-
dba/Service/Publikationen/Drogen_und_Suchtbericht_2011_110517_Drogenbe
auftragte.pdf
Die Drogenbeauftragte der Bundesregierung, Bundesministerium für Gesundheit.
(2012). Nationale Strategie zur Drogen- und Suchtpolitik. Pridobljeno na
http://drogenbeauftragte.de/fileadmin/dateien-
dba/Presse/Downloads/Nationale_Strategie_Druckfassung-Dt.pdf
Drev, A., Štokelj, R., Krek, M., Kvaternik, I., Hren, J., Poldrugovac, M., et al. (2012).
Nacionalno poročilo 2012 o stanju na področju prepovedanih drog v Republiki
Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
45
Dvoršek, A., Frangež, D., Kokol, V.V., Selinšek, L., Šepec, M., Kranjc, A., et al.
(2011). Prepovedane droge v Sloveniji, kazensko pravni, kriminalistični in
kriminološki vidiki.Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
Gesetz über den Verkehr mit Betäubungsmitteln. (1994). Betäubungsmittelgesetz
Fundstellennachweis (2121-6-24).
Kazenski zakonik (KZ-1). (2008). Uradni list RS, (55/08).
European Monitoring Center for Drugs and Drug addiction. (2012). Legal topic
overviews: classification of controlled drugs. Pridobljeno na
http://www.emcdda.europa.eu/html.cfm/index146601EN.html
Nacionalni program na področju drog 2011-2020 (2011). Ljubljana: Ministrstvo za
zdravje Republike Slovenije.
Pfeiffer-Gerschel, T., Kipke, I., Flöter, S., Jakob, L., Hammes, D., Raiser, P., et al.
(2011). Bericht 2011 des nationalen REITOX-knotenpunkts an die EBDD,
Deutschland, Drogensituation 2010/2011. Deutschland: European Monitoring
Centre for Drugs and Drug Addiction.
Pfeiffer-Gerschel, T., Kipke, I., Flöter, S., Jakob, L., Hammes, D., Rummel, C., et al.
(2012). Bericht 2012 des nationalen REITOX-knotenpunkts an die EBDD,
Deutschland, Drogensituation 2011/2012. Deutschland: European Monitoring
Centre for Drugs and Drug Addiction.
Poročilo s področja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji. (2007). Ljubljana:
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009. (2004). Uradni list
RS, (28/04).
Resolucija o nacionalnem programu omejevanja in zatiranja kriminala 2012-2016.
(2012). Uradni list RS, (83/12).
Situation in Deutschland (17. 1. 2013). Die Drogenbeauftragte der Bundesregierung.
Pridobljeno na http://drogenbeauftragte.de/drogen-und-sucht/illegale-
drogen/heroin-und-andere-drogen/situation-in-deutschland.html
46
Svet evropske unije. (2012). Strategija EU na področju drog (2013-2020). Pridobljeno
na http://eur-
lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2012:402:0001:0010:SL:PDF
Verordnung über das Verschreiben, die Abgabe und den Nachweis des Verbleibs von
Betäubungsmitteln. (2012). Betäubungsmittel-Verschreibungsverordnung
Fundstellennachweis, (2121-6-24-).
Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD). (1999) Uradni list
RS, (108/99).
