Lacan - Hamlet

  • View
    287

  • Download
    2

Embed Size (px)

Text of Lacan - Hamlet

  • 7/28/2019 Lacan - Hamlet

    1/100

    JACQUES LACAN

    HAMLET

  • 7/28/2019 Lacan - Hamlet

    2/100

    Zoja Skuek-MonikGLEDALIE KOT OBLIKASPEKTAKELSKE FUNKCIJESlavoj iekHEGEL IN OZNAEVALECBraco RotarGOVOREE FIGURE

    Rastko MonikMESEEVO ZLATOMladen DolarSTRUKTURAFAISTINEGA GOSPOSTVA

    Rado RihaFILOZOFIJA V ZNANOSTIValentin KalanTUKIDIDES, LOGOSZGODOVINE IN RAZREDNI BOJ

    ZbornikGOSPOSTVO. VZGOJA, ANALIZAMenad MicviJEZIK KOT DEJAVNOST

    JureMikuPODOBA ROKESlavoj iekFILOZOFIJA SKOZIPSIHOANALIZO

    Sigmund FreudDVE ANALIZIZbornikHITCHCOCK

    Rado Riha. Slavoj iekPROBLEMI TEORIJE FETIIZMAZbornikOD GALILEJA DO PLATONA

  • 7/28/2019 Lacan - Hamlet

    3/100

    HAMLET

  • 7/28/2019 Lacan - Hamlet

    4/100

  • 7/28/2019 Lacan - Hamlet

    5/100

    JACQUES LACAN

    HAMLETTekst je uredil Jacques-Alain Miller

    LJUBLJANA 1988

  • 7/28/2019 Lacan - Hamlet

    6/100

    Zbirka ANALECTAIzdajatelj : Drutvo za teoretsko psihoanalizoUreja uredniki odbor: Miran Boovi, Mladen Dolar. Rado Riha,Slavoj iek (predsednik)Izredna tevilka revije ProblemiIzdajatelj Problemov: RK ZSMS, Ljubljana, Dalmatinova 4Za Probleme: odgovorni urednik in v. d. glavnega urednika SlavojiekSlika na naslovnici: John Everett Millais, Of elijaTisk: Koevski tisk, KoevjeNaklada: 1200Cena: 8000 dinIzdajo knjige je sofinancirala Kulturna skupnost Slovenije.

    Sedem Lacanovih predavanj o Hamletu je vzetih iz njegovega seminarja elja in njena interpretacija (19581959). Tekst je v izvirniku izel v reviji Ornicar? 24/1981, 25/1982, 2627/1983. Posamezna predavanja so prevedli: Marjan imenc (I), Jelica Sumi-Riha(II), Stojan Pelko (III, IV), Slavoj iek (V), Mladen Dolar (VI),Miran Boovi (VII).Redakcija prevoda; Miran Boovi in Slavoj iek.Sola Sigmunda Freuda dovoljuje Hamlet kot prironik sluateljemteajev prve in druge stopnje, vendar na prvi stopnji ne priporoabranja brez ustreznega uiteljevega komentarja.

  • 7/28/2019 Lacan - Hamlet

    7/100

    DISPOZICIJA

    Hamlet in Ojdip.Vedel je, da je mrtev.Zloin, da eksistiramo.

    Strukturalno analizo sanj pacienta Elle Sharp sem prignal dovolj dale, da sem vam zadnji lahko podal dvojno pravilo treh.Opozarjam vas na tisto, kar se nahaja desno spodaj veliki I,namre idealna, prvotna identifikacija, identifikacija z materjo.Opazili boste, da sem v enabi, ki se nanaa na jermenke sandalnjegove sestre, na to mesto vpisal zgolj x. Ta x je, se razume, falos.Pomembno pa je mesto, na katerem je mesto I-ja.Kajti kaj hoe ta subjekt? Kot nauk e od nekdaj ui, subjektskua ohraniti falos matere. Zanika, zavraa kastracijo Drugega,

    kar izraa reko, da noe izgubiti svoje dame. Vasih postavi ElloSharpe na mesto idealiziranega falosa, in o tem jo opozori s pokaljevanjem, preden vstopi v prostor da bi odstranila sledove.Morda bomo letos glede idealiziranega falosa imeli prilonost,da se vrnemo k Lewisu Carollu, in videli boste, da dve znamenitiAlici, Alice in V/onderland in Journey in the Looking Glass, oblikujeta veliko pesnitev falinih preobrazb. 2e sedaj jih lahko zanetepo malem prebirati. A sedaj nam bo prilo prav nekaj drugega.V tistem, kar sem vam povedal o pacientu Elle Sharpe in karzadeva njegovo umeenost glede na falos, sem poudaril opozicijomed biti in imeti. Opozoril sem vas, da se mu je zastavljalo vpraanje biti, vpraanje hiti ali ne biti falos, in da bi moral biti falos,ne da bi ga imel s tem opredeljujem ensko pozicijo. In gotovovam je prilo na misel tisto, kar se sicer vsiljuje ob celoti tega zapaanja, gotovo so vam na misel prile besede to be or not to be. Taformula, ki nam poda znailnost Hamletovega poloaja, je malonepostala burka. Ne ostaja pa ni manj enigmatina in e se trudimo,da bi jo doumeli, nas privede k eni najizvornejih tem Freudovemisli.

  • 7/28/2019 Lacan - Hamlet

    8/100

    Freud je Hamleta dejansko takoj postavil na poloaj, enakovreden ojdipski temi.Ojdipov kompleks v njegovem delu nastopi s prvo izdajoTraumdeutung leta 1900 nedvomno je Freud Ojdipa e pred tem

    imel v mislih kot mesto, kjer se v isti obliki organizira pozicijaelje; to vemo iz njegovih pisem, toda ta niso bila namenjena objavi.Od te prve izdaje se pojavljajo opazke o Hamletu nahajajo se vopombi, brez sprememb pa bodo prele v glavni tekst v letih19101914.Hamleta so se po Freudu pogosto lotevali. Prvi je bil Jones. TudiElla Sharpe se je poskusila na njem in zagovarjala stvari, ki nisonezanimive; Shakespearjeva praksa je bila v srediu njenega for

    miranja.No, jaz pa se ga lotevam, ker mislim, da bom z analizo Hamletautrdil nao razdelavo kompleksa kastracije in zapopadel, kako seartikulira v konkretnem nae izkunje.

    1Kaj nam je Freud skual povedati, ko je pritegnil Hamleta?Njegova zapaanja zasluijo, da jih preberemo na zaetku naeraziskave. Za vas jim bom v grobem umestil.Freud je pravkar prvi govoril o Ojdipovem kompleksu in niodve povedati, kdaj ga vpelje vpelje ga ob sanjah o smrti oseb,ki so nam drage. Gre torej za ene od teh sanj, ki sem jih bil izbral,ker so najbolj preproste in so nam omogoile tega se gotovospomnite , da smo ilustrirali razmerje subjekta z njegovim ne

    zavednim.Na nai shemi sta predstavljena dva nivoja superponiranihintersubjektivnosti. Na nivo pozicije subjekta smo umestili on nivedel, kolikor oe, ki ga sanjalec evocira kot nezavednega, uteleaprav subjektovo nezavedno. Za kakni nezavedni subjekt gre? zasubjekt njegove ojdipske elje, za subjekt njegove elje smrti, naperjene proti oetu. Zelja, da bi se spoznal, to je nekdo drugi, ki jenaklonjen temu tu, ki nad svojega oeta klie tolailno smrt.Nezavedno, ki je tisto subjekta, kar zadeva njegovo ojdipsko eljo,je tu prezentificirano v podobi sanj, v obliki tega, da oe ne ve on ne ve, absurdno pravijo sanje, da je mrtev. Tu se tekst sanj

  • 7/28/2019 Lacan - Hamlet

    9/100

    ustavi. Cesar subjekt ne formulira, a kar fantazmatskemu oetune uide, to je v skladu z njegovo eljo, kar Freud restituir, konam ree, da se tu nahaja oznaevalec, ki ga moramo obravnavatikot potlaen.Drugo nae veliko tragino del, pravi Freud, ShakespearjevHamlet, korenini v istih tleh kot Kralj Ojdip. Toda popolnoma drugana uporaba iste snovi pria, kakne so spremembe v intelektualnem ivljenju teh obdobij, in kako je napredovala potlaitev

    v ustvenem ivljenju beseda ustveno je priblina. V Ojdipu seelje otroka pojavijo in so realizirane kot v sanjah.

    Dejansko je Freud zelo vztrajal na dejstvu, da so ojdipske sanjenekakni poganjki nezavednih elja, ki se vselej znova pojavijo,in Ojdipa je vselej imel govorim o Sofoklovem Ojdipu, o grkitragediji za fabuliranje tistega, kar vznikne od teh elja.

    V Hamletu so potlaene prav te otrokove elje, in tako kot prinevrozah za njihovo eksistenco zvemo ele iz njihovega uinkovanja.Nenavadno je, da je drama vselej imela znaten vpliv, pa se vendarnikdar niso mogli sporazumeti glede znaaja njenega junaka. Deloje zgrajeno na Hamletovih oklevanjih, ali naj izpolni maevanje,za katerega je zadolen. Tekst ne pove, kateri so razlogi in motiviza ta oklevanja.

    Tega ni uspelo odkriti niti tevilnim poskusom razlage. Po Goetheju ta koncepcija je prevladujoa e danes Hamlet predstavlja loveka, katerega dejavnost obvladuje pretirani razvojmiljenja, katerega sila delovanja je paralizirana: boleha za bledicomiljenja. Drugi menijo, da je poet skual predstaviti bolehni,neodloni in nevrastenini karakter. Toda iz vsebine dela vidimo, daHamlet ni nesposoben za delovanje. Dvakrat deluje, najprej v nasilnem izbruhu strasti, ko ubija loveka, ki prislukuje za tapeto.Veste, da gre za Polonija, in da ga Hamlet ubije med pogovoroms svojo materjo, ki nikakor ni odloilen, kajti v tem delu ni nikdarni odloilno razen zakljuka, kjer se v nekaj trenutkih v oblikitrupel nakopiijo vsa vozlia dejanja, ki so bila do tedaj odlagana.

    Potem premiljeno in premeteno, ko s popolno ravnodunost j orenesannega princa izroi dva dvorjana gre za Rozenkrancain Gildensterna, ki sta nekakna lana prijatelja smrti, ki je bilanamenjena njemu. Kaj ga ovira pri izpolnitvi naloge, ki mu jo jebil naloil duh njegovega oeta?

  • 7/28/2019 Lacan - Hamlet

    10/100

    Treba je priznati, da je to narava Hamletove naloge. Hamletlahko deluje, ne more pa se maevati loveku, ki je odstranil oetain zavzel njegovo mesto poleg matere. Dejansko je to nekaj groznega,nekaj, kar bi ga moralo gnati v nmevanje, toda le-to je nadomeeno z oitki, s skrupuli vesti. V zavestne termine sem prevedeltisto, kar v junakovi dui ostaja nezavedno.

    S tem tako pravilnim, tako uravnoteenim, s tem tako jasnimprvim izrazom Freudovega uvida moramo povezati vse, kar se namponuja kot pregled ali kot detajl. Videli boste, da bodo vasihprecej oddaljeni od Freuda, da pa se bomo trudili, da bi Hamletavselej obdrali na mestu, kamor ga je on postavil.Avtorji, ki so pri.li za Freudom, so se od njega odmikali, da

    bi pospeevali analitine raziskave. Pozornost so raznoliko usmerilina mesta, na katera vasih naletimo v Hamletu, vendar na kodostrogosti, s katero je Freud od vsega zaetka umestil vpraanje.Dejansko, pri Freudu je vse umeeno in to je najslabeizkoriena, najmanj izpraana stran njegovih zapaanj na nivoskrupulov vesti. Gre torej za konstrukcijo, za zavestni izraz tistega,kar v dui junaka ostaja nezavedno. Iz tega izhaja tako se mizdi , da se lahko upravieno vpraamo, kako je to artikulirano v

    nezavednem.Mi sledite? Gotovo je, da se simptomalne tvorbe kot so skrupulivesti ne nahajajo v nezavednem. Ce so torej zavestni, e so nastali sposredovanjem obrambe, se je gotovo upravieno spraevati o tem,kar jim ustreza v nezavednem.Dokonal bom tisti malo, kar je e ostalo od razdelka izTraumdeutung. Freudu ni bilo treba dosti asa, da je postaviltisto, kar je vsekakor bil prvi most preko brezna, ki ga predstavlja

    Hamlet. Vse do njega je bil Hamlet popolna literarna uganka. Tone pomeni, da ni ve toda