KRIMINALISTIKAKRIMINALISTIKA

doc. dr. Polona SELIČdoc. dr. Polona SELIČ

Pojem kriminalistikePojem kriminalistike

Kriminalistika je znanost, ki se Kriminalistika je znanost, ki se ukvarja z:ukvarja z:

odkrivanjemodkrivanjem,, preiskovanjem preiskovanjem in in dokazovanjem KD dokazovanjem KD

in z odkrivanjemin z odkrivanjem storilcev storilcev teh KDteh KD

Hevristična in silogistična Hevristična in silogistična kriminalistikakriminalistika

Hevristična kriminalistika je usmerjena Hevristična kriminalistika je usmerjena pretežno v policijsko dejavnost, ki je pretežno v policijsko dejavnost, ki je zgolj operativno-taktičnega značaja in zgolj operativno-taktičnega značaja in ima ima iskalno spoznavno vrednostiskalno spoznavno vrednost..

Silogistična kriminalistika je usmerjena Silogistična kriminalistika je usmerjena v zbiranje sodnih dokazov s v zbiranje sodnih dokazov s formalnimi preiskovalnimi dejanjiformalnimi preiskovalnimi dejanji..

Predmet kriminalistikePredmet kriminalistike Predmet kriminalistike so vse praktične Predmet kriminalistike so vse praktične

dejavnosti pri odkrivanju in preiskovanju dejavnosti pri odkrivanju in preiskovanju KD in njihove teoretične podlage – KD in njihove teoretične podlage –

kako kako odkriti KD in storilcaodkriti KD in storilca kako ugotoviti vse kako ugotoviti vse okoliščine v zvezi s okoliščine v zvezi s

KDKD kako kako izslediti in prijetiizslediti in prijeti storilca storilca kako kako zbrati materialne in osebne zbrati materialne in osebne

dokazedokaze..

Tripartitna delitev Tripartitna delitev kriminalistikekriminalistike

Kriminalistična tehnikaKriminalistična tehnika razvija in vključuje tehnična sredstva in njihovo uporabo pri razvija in vključuje tehnična sredstva in njihovo uporabo pri

odkrivanju in dokazovanju KD – gre za metode s področja odkrivanju in dokazovanju KD – gre za metode s področja naravoslovnih in tehničnih znanosti, s katerimi je mogoče naravoslovnih in tehničnih znanosti, s katerimi je mogoče iskati, zavarovati in ocenjevati mikro in makrosledi in iskati, zavarovati in ocenjevati mikro in makrosledi in predmete KD.predmete KD.

Kriminalistična taktikaKriminalistična taktika preučuje oblike KD, motive in cilje storilcev, njihovo preučuje oblike KD, motive in cilje storilcev, njihovo

tipologijo, načine izvrševanja KD (MO), psihološke tipologijo, načine izvrševanja KD (MO), psihološke značilnosti storilcev (in/ali drugih udeležencev) in taktične značilnosti storilcev (in/ali drugih udeležencev) in taktične metode odkrivanja in preiskovanja KD (taktike zaslišanja metode odkrivanja in preiskovanja KD (taktike zaslišanja obdolžencev in prič, izvajanje ogleda, rekonstrukcije, hišne obdolžencev in prič, izvajanje ogleda, rekonstrukcije, hišne in osebne preiskave ipd.).in osebne preiskave ipd.).

Kriminalistična metodikaKriminalistična metodika združuje taktiko in tehniko pri preiskovanju posameznih združuje taktiko in tehniko pri preiskovanju posameznih

vrst KD – značilnosti in posebnosti preiskovanja konkretnih vrst KD – značilnosti in posebnosti preiskovanja konkretnih vrst KD.vrst KD.

Kriminalistika in kazensko Kriminalistika in kazensko procesno in materialno procesno in materialno

pravopravo Dokazni pomen imajo samo tista Dokazni pomen imajo samo tista

kriminalistična opravila, ki so izvedena kriminalistična opravila, ki so izvedena skladno z določili ZKP, sicer imajo le skladno z določili ZKP, sicer imajo le spoznavni (hevristični) pomen. spoznavni (hevristični) pomen. Kriminalistika je v funkciji kazenskega Kriminalistika je v funkciji kazenskega procesnega pravaprocesnega prava..

Rezultat kazenskega postopka je odvisen od Rezultat kazenskega postopka je odvisen od ustrezne pravne kvalifikacije in uspešnosti ustrezne pravne kvalifikacije in uspešnosti preiskovanja, ki mora najprej potrditi preiskovanja, ki mora najprej potrditi obstoj obstoj KDKD, , objektivne elementeobjektivne elemente KD in KD in subjektivne elementesubjektivne elemente (npr. motiv). (npr. motiv).

Kriminalistika, kriminologija in Kriminalistika, kriminologija in viktimologijaviktimologija

Kriminalistika se ukvarja z odkrivanjem, Kriminalistika se ukvarja z odkrivanjem, preiskovanjem in dokazovanjem KD in preiskovanjem in dokazovanjem KD in njihovih storilcev, njihovih storilcev, kriminologijakriminologija raziskuje raziskuje vzroke za nastanek kriminalitete, vzroke za nastanek kriminalitete, inkriminacije in dekriminacije, družbene inkriminacije in dekriminacije, družbene odzive na kriminaliteto in deviantnost, odzive na kriminaliteto in deviantnost, kriminalitetno politiko, kaznovalno politiko kriminalitetno politiko, kaznovalno politiko ipd.ipd.

ViktimologijaViktimologija je ekskluzivna veda o žrtvi – je ekskluzivna veda o žrtvi – preučuje osebnost žrtve in proces, da nekdo preučuje osebnost žrtve in proces, da nekdo postane žrtev KD.postane žrtev KD.

Kriminalistika in sodna Kriminalistika in sodna medicinamedicina

Sodna medicina je medicinska specialna Sodna medicina je medicinska specialna stroka, ki posreduje medicinske stroka, ki posreduje medicinske ugotovitve pravnim forumom v ugotovitve pravnim forumom v kazenskih in civilnih zadevah – kazenskih in civilnih zadevah – področja: področja:

smrt in spremembe na truplu, smrt in spremembe na truplu, identifikacija (živih oseb in trupel), identifikacija (živih oseb in trupel), telesne poškodbe, telesne poškodbe, zadušitve, detomor, zastrupitve ipd. zadušitve, detomor, zastrupitve ipd.

(KD zoper življenje in telo)(KD zoper življenje in telo)

Kriminalistika in psihologijaKriminalistika in psihologija Sodobna psihologija z različnih vidikov preučuje Sodobna psihologija z različnih vidikov preučuje

človekovo bivanje in delovanje, pri čemer je - najbolj človekovo bivanje in delovanje, pri čemer je - najbolj splošno vzeto - mogoče kot predmet te vede opredeliti splošno vzeto - mogoče kot predmet te vede opredeliti pojave in procese, ki so posledica delovanja pojave in procese, ki so posledica delovanja visokoorganizirane materijevisokoorganizirane materije, predvsem živčnega , predvsem živčnega sistema. sistema.

To so To so duševni pojaviduševni pojavi, , osebnostosebnost in in obnašanjeobnašanje. . Razumevanje človeka kot celote duševnega, telesnega Razumevanje človeka kot celote duševnega, telesnega

in družbenega, povezuje psihologijo s fiziologijo, in družbenega, povezuje psihologijo s fiziologijo, kemijo in biologijo na eni strani, oziroma sociologijo, kemijo in biologijo na eni strani, oziroma sociologijo, socialno antropologijo in filozofijo na drugi. socialno antropologijo in filozofijo na drugi.

Psihologija kot uporabna znanost se dotika Psihologija kot uporabna znanost se dotika najrazličnejših področij človeških dejavnosti, zato se najrazličnejših področij človeških dejavnosti, zato se njen predmet preučevanja prepleta z disciplinami, kot njen predmet preučevanja prepleta z disciplinami, kot so pravo, ekonomija, tehnične znanosti in kriminologija so pravo, ekonomija, tehnične znanosti in kriminologija in kriminalistika.in kriminalistika.

Kriminalistika in psihologijaKriminalistika in psihologijaČe so naloge in predmet kriminalistike, kako Če so naloge in predmet kriminalistike, kako

odkriti kaznivo dejanje, storilca in vse odkriti kaznivo dejanje, storilca in vse okoliščine, kako storilca izslediti in prijeti, okoliščine, kako storilca izslediti in prijeti, kako zbrati in zagotoviti kar največ kako zbrati in zagotoviti kar največ materialnih in osebnih dokazov, torej vse materialnih in osebnih dokazov, torej vse praktične dejavnosti odkrivanja in praktične dejavnosti odkrivanja in preiskovanja, bi lahko po analogiji o preiskovanja, bi lahko po analogiji o kriminalistični psihologijikriminalistični psihologiji razpravljali kot o razpravljali kot o uporabni psihološki disciplini znotraj uporabni psihološki disciplini znotraj kriminalistikekriminalistike. .

Pri tem povezujemo kriminalistično psihologijo Pri tem povezujemo kriminalistično psihologijo s kriminalistiko kot vedo in ne s kriminalisti s kriminalistiko kot vedo in ne s kriminalisti kot operativnimi delavci (pretežno) v kot operativnimi delavci (pretežno) v predkazenskem postopku.predkazenskem postopku.

Forenzična psihologijaForenzična psihologija

Forenzična psihologija zajema pojmovne Forenzična psihologija zajema pojmovne sklope sklope prištevnosti in odgovornostiprištevnosti in odgovornosti in in njune juridične implikacije, njune juridične implikacije, psihološke psihološke vidike in dejavnike priznanjavidike in dejavnike priznanja, , psihofiziologijopsihofiziologijo in in grafološko grafološko diagnostikodiagnostiko ter ter psihološke temelje psihološke temelje pričevanja in izpovedipričevanja in izpovedi. V svoji opredelitvi . V svoji opredelitvi je širša in "nadredna" psihologiji v in ob je širša in "nadredna" psihologiji v in ob kriminalistiki ali kriminologiji.kriminalistiki ali kriminologiji.

Forenzična psihologija se odziva na Forenzična psihologija se odziva na vprašanja kriminalitete in viktimologije, vprašanja kriminalitete in viktimologije, osrednji pojem je osrednji pojem je nasiljenasilje in vpliv nasilja na in vpliv nasilja na različne akterje.različne akterje.

Uvajanje novih metod v Uvajanje novih metod v

kriminalistično prakso – merilakriminalistično prakso – merila Fryev test:Fryev test: Presoja relevatnosti znanstvenega dokaza in Presoja relevatnosti znanstvenega dokaza in sprejetost odkritja/novosti na področju, iz katerega sprejetost odkritja/novosti na področju, iz katerega

izhajaizhajaStališče vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Stališče vrhovnega sodišča ZDA v zadevi

Daubert:Daubert: preverljivost/preverjenost metodepreverljivost/preverjenost metode diseminacija – ideja objavljena/posredovana v diseminacija – ideja objavljena/posredovana v

mnenje strokovnjakommnenje strokovnjakom upoštevane dejanske ali potencialne možnosti upoštevane dejanske ali potencialne možnosti

zmotezmote splošna sprejetost v določenem znanstvenem okoljusplošna sprejetost v določenem znanstvenem okolju

Kriminalistična načelaKriminalistična načela n. n. tehnično-taktične svobodetehnično-taktične svobode pri vodenju pri vodenju

predkazenskega in kazenskega postopka in n. predkazenskega in kazenskega postopka in n. zakonitostizakonitosti (znanje, taktika, tehnika, ZKP)(znanje, taktika, tehnika, ZKP)

n. n. metodičnosti in načrtovanjametodičnosti in načrtovanja (verzije - zgodbe) (verzije - zgodbe) n. n. načelo kritičnosti in samokritičnostinačelo kritičnosti in samokritičnosti (sum, dvom) (sum, dvom) n. n. načelo hitrosti in presenečenjanačelo hitrosti in presenečenja (reakcijski čas, odziv, (reakcijski čas, odziv,

napaka storilca) –napaka storilca) –vendar ne na škodo resničnostivendar ne na škodo resničnosti

n. n. temeljitosti in vztrajnostitemeljitosti in vztrajnosti n. n. objektivnostiobjektivnosti (nepristranost pri preiskovanju) (nepristranost pri preiskovanju) n. n. enotnega vodenjaenotnega vodenja in sodelovanja in sodelovanja n. n. ekonomičnostiekonomičnosti (hitrost pred/kazenskega postopka, (hitrost pred/kazenskega postopka,

cena, opustitev nepotrebnega, brez škode za tretje osebe, cena, opustitev nepotrebnega, brez škode za tretje osebe, upoštevanje načela sorazmernosti, poenostavitev pri lažjih upoštevanje načela sorazmernosti, poenostavitev pri lažjih dejanjih; ne na škodo resnice in človekovih pravic)dejanjih; ne na škodo resnice in človekovih pravic)

n. n. diskretnosti in tajnostidiskretnosti in tajnosti n. n. etičnostietičnosti

Etika v praksi preiskovanja KD (etična Etika v praksi preiskovanja KD (etična

vprašanja)vprašanja)

Različne taktike zasliševanjaRazlične taktike zasliševanja, ki lahko , ki lahko privedejo do priznanja osumljenegaprivedejo do priznanja osumljenega

Preslepitev, zvijača, prisilaPreslepitev, zvijača, prisila Strokovno korekten ogled kraja KD Strokovno korekten ogled kraja KD

(O.J.Simpson)/podtikanje dokazov, (O.J.Simpson)/podtikanje dokazov, spreminjanje dejanskega stanjaspreminjanje dejanskega stanja

Rekonstrukcija dejanjaRekonstrukcija dejanja Hišna in osebna preiskavaHišna in osebna preiskava Tajno policijsko delovanje Tajno policijsko delovanje – neetično in nestrokovno delovanje – neetično in nestrokovno delovanje

ima konkretne posledice, zato je pomembno, da se tako delovanje minimalizira ali celo odpraviima konkretne posledice, zato je pomembno, da se tako delovanje minimalizira ali celo odpravi

Tajni policijski sodelavciTajni policijski sodelavci

PRIMER*PRIMER*Moški srednjih let je bil v noči s sobote na Moški srednjih let je bil v noči s sobote na nedeljo umorjen v svoji sobi. Neznani storilec(i) nedeljo umorjen v svoji sobi. Neznani storilec(i) je/so uporabil(i) hladno in strelno orožje. je/so uporabil(i) hladno in strelno orožje. Obducent je ugotovil, da sta bili smrtni dve Obducent je ugotovil, da sta bili smrtni dve poškodbi (strelna in vbodna rana). Sledovi na poškodbi (strelna in vbodna rana). Sledovi na kraju so kazali, da je med žrtvijo in storilcem(i) kraju so kazali, da je med žrtvijo in storilcem(i) prišlo do spopada in prerivanja, v katerem je/so prišlo do spopada in prerivanja, v katerem je/so storilec(i) zmagal(i) šele po uporabi strelnega storilec(i) zmagal(i) šele po uporabi strelnega orožja. Storilec je za sabo pustil krvave odtise orožja. Storilec je za sabo pustil krvave odtise stopal. stopal. Obducent je na truplu identificiral dva tipa Obducent je na truplu identificiral dva tipa poškodb – vreznine in vbodnine in strelne poškodb – vreznine in vbodnine in strelne poškodbe. Vbodnine so bile zadane iz različnih poškodbe. Vbodnine so bile zadane iz različnih smeri, vreznine pa je opredelil kot obrambne smeri, vreznine pa je opredelil kot obrambne poškodbe. Poleg teh je bilo na truplu še nekaj poškodbe. Poleg teh je bilo na truplu še nekaj površinskih poškodb – odrgnin in podplutb.površinskih poškodb – odrgnin in podplutb.

Načrtovanje preiskovanja in Načrtovanje preiskovanja in verzije – zlata vprašanja verzije – zlata vprašanja

kriminalistikekriminalistike OBJEKTIVNA STRAN KD:OBJEKTIVNA STRAN KD: KajKaj (se je zgodilo)? (se je zgodilo)? KdajKdaj (se je zgodilo)? (se je zgodilo)? KjeKje (se je zgodilo)? (se je zgodilo)? KakoKako (se je zgodilo)? (se je zgodilo)? S čimS čim (se je zgodilo)? (se je zgodilo)?

SUBJEKTIVNA STRAN KD:SUBJEKTIVNA STRAN KD: KdoKdo (je storilec)? (je storilec)? ZakajZakaj (je storil dejanje)? (je storil dejanje)?

Dodatni vprašanji:Dodatni vprašanji: S komS kom (je bilo storjeno – sostorilci)? (je bilo storjeno – sostorilci)? Proti komuProti komu (je bilo storjeno – žrtev)? (je bilo storjeno – žrtev)?

Kaj je verzijaKaj je verzija

Verzija je Verzija je miselna hipoteza o miselna hipoteza o dejanju in storilcudejanju in storilcu. .

Delo z verzijami je povezano z Delo z verzijami je povezano z indicialno metodo odkrivanjaindicialno metodo odkrivanja ter v zvezi z ter v zvezi z neposrednimi neposrednimi dokazidokazi (izjave prič, očividcev, (izjave prič, očividcev, priznanje osumljenca).priznanje osumljenca).

Možnosti algoritmizacije pri planiranju Možnosti algoritmizacije pri planiranju in izvajanju operativnih in preiskovalnih in izvajanju operativnih in preiskovalnih

dejanjdejanj

Algoritmizacija preiskovanja je natančno Algoritmizacija preiskovanja je natančno predpisan sistem izvajanja predpisan sistem izvajanja preiskovalnih dejanj in operacij, ki preiskovalnih dejanj in operacij, ki vodijo k rešitvam nalog iste vrste. vodijo k rešitvam nalog iste vrste.

Metodika preiskovanja KD terja serijo Metodika preiskovanja KD terja serijo algoritmov, ki bi z večjo/manjšo algoritmov, ki bi z večjo/manjšo verjetnostjo omogočili rešitev verjetnostjo omogočili rešitev posameznih nalog, zato posameznih nalog, zato algortmizacija algortmizacija ne more nadomestiti logičnega in ne more nadomestiti logičnega in kreativnega mišljenja preiskovalcakreativnega mišljenja preiskovalca..

Merila pri logičnem in kreativnem Merila pri logičnem in kreativnem

postavljanju verzijpostavljanju verzij

ŠteviloŠtevilo verzij – kolikšno število verzij so verzij – kolikšno število verzij so postavili preiskovalcipostavili preiskovalci

Popolnost krogaPopolnost kroga verzij – kakšne verzij – kakšne verzijo so postavljene: ena, najbolj verzijo so postavljene: ena, najbolj verjetna, realna/e, teoretično možna/everjetna, realna/e, teoretično možna/e

UtemeljenostUtemeljenost verzij – dobro/delno verzij – dobro/delno utemeljen, nelogičneutemeljen, nelogične

VerjetnostVerjetnost verzij (kriterij: izkušnje) verzij (kriterij: izkušnje) NenavadnostNenavadnost (domiselnost, (domiselnost,

kreativnost) kreativnost)

Sistemska teorija, kibernetika Sistemska teorija, kibernetika in kriminalistična analitikain kriminalistična analitika

SistemSistem = kompleks povezanih elementov, = kompleks povezanih elementov, element sistema višjega reda (= podsistem), element sistema višjega reda (= podsistem), elementi so sistemi nižjega reda, sprememba elementi so sistemi nižjega reda, sprememba elementa -> sprememba sistema; delovanje elementa -> sprememba sistema; delovanje povratne zveze, homeostaza; propustnost - povratne zveze, homeostaza; propustnost - odprtost/zaprtostodprtost/zaprtost

KibernetikaKibernetika je veda o upravljanju sistemov s je veda o upravljanju sistemov s pomočjo informacijpomočjo informacij

Kriminalistična analitikaKriminalistična analitika je umetni, abstraktni je umetni, abstraktni sistem, odprt do okolja, deluje dinamično po sistem, odprt do okolja, deluje dinamično po sistemu povratne zveze: -> vhodni podatki (input) sistemu povratne zveze: -> vhodni podatki (input) -> obdelava podatkov -> izhodni podatki (output) -> obdelava podatkov -> izhodni podatki (output) ->povratna zveza/krmiljenje ->povratna zveza/krmiljenje

Funkcionalna delitev Funkcionalna delitev

kriminalistične analitikekriminalistične analitike Strateška analitikaStrateška analitika – narava in tip KD, – narava in tip KD,

obseg in trend določenih vrst kriminalitete, obseg in trend določenih vrst kriminalitete, določanje temeljev za opredelitev določanje temeljev za opredelitev določenih prednostnih področij – celota določenih prednostnih področij – celota analitskih tehnik, ki omogočajo ugotavljanje analitskih tehnik, ki omogočajo ugotavljanje povezave med podatki o kriminaliteti in povezave med podatki o kriminaliteti in kontekstualnimi podatki in omogočajo kontekstualnimi podatki in omogočajo razlago pojava kriminaliteterazlago pojava kriminalitete

Operativna analitikaOperativna analitika – celota analitskih – celota analitskih tehnik, ki omogočajo preiskovanje tehnik, ki omogočajo preiskovanje konkretne kriminalne dejavnosti konkretne kriminalne dejavnosti posameznika ali skupin – kratkoročni cilji s posameznika ali skupin – kratkoročni cilji s takojšnjimi učinki takojšnjimi učinki

Objekt kriminalistične Objekt kriminalistične analizeanalize

KDKDStorilec/žrtevStorilec/žrtevMetode nadzora Metode nadzora

kriminalitetekriminalitete

Metode operativne analitikeMetode operativne analitike Analiza primeraAnaliza primera (rekonstrukcija poteka določene (rekonstrukcija poteka določene

kriminalne dejavnosti) – diagram pretoka dobrin, kriminalne dejavnosti) – diagram pretoka dobrin, dogodkovni diagram, aktivnostni diagramdogodkovni diagram, aktivnostni diagram

Primerjalna analiza primerovPrimerjalna analiza primerov (primerjava (primerjava informacij o podobnih KD) – sistematično iskanje v informacij o podobnih KD) – sistematično iskanje v podatkovnih bazah, verjetnostne ocenepodatkovnih bazah, verjetnostne ocene

Analiza specifičnega profilaAnaliza specifičnega profila (profiliranje storilca (profiliranje storilca (serije) KD)(serije) KD)

Analiza kriminalnih skupinAnaliza kriminalnih skupin (strukturiranje (strukturiranje informacij o znani skupini storilcev) – verižni diagram informacij o znani skupini storilcev) – verižni diagram (sociogram, diagram povezav), matrika povezav, (sociogram, diagram povezav), matrika povezav, diagram pretoka dobrin, dogodkovni diagram, diagram pretoka dobrin, dogodkovni diagram, aktivnostni diagramaktivnostni diagram

Analiza preiskavAnaliza preiskav (evalvacija posameznih (evalvacija posameznih preiskovalnih dejavnosti v konkretni preiskovalni preiskovalnih dejavnosti v konkretni preiskovalni situaciji – usmerjanje nadaljnje preiskave)situaciji – usmerjanje nadaljnje preiskave)

Ogled kraja KD – ključne Ogled kraja KD – ključne

nalogenaloge Iskanje, odkrivanje, zavarovanje operativnih Iskanje, odkrivanje, zavarovanje operativnih

in dokaznih informacij (dejstva in dokazi), in dokaznih informacij (dejstva in dokazi), zlasti zlasti sledisledi in drugih in drugih materialnih dokazovmaterialnih dokazov, , ki so posledica dejanja in so na kraju dejanjaki so posledica dejanja in so na kraju dejanja

Preučitev Preučitev stanja na krajustanja na kraju dejanja in dejanja in konstrukcija miselnega modela stanja ob KD konstrukcija miselnega modela stanja ob KD in in miselne rekonstrukcijemiselne rekonstrukcije dejanjadejanja

Sestavljanje in preverjanje možnih Sestavljanje in preverjanje možnih verzijverzij o o dejanju in storilcu, glede na konkretno dejanju in storilcu, glede na konkretno stanjestanje

Preverjanje Preverjanje izjavizjav prič, očividcev, prič, očividcev, osumljenca, žrtve ter drugih osumljenca, žrtve ter drugih informacijinformacij, ki , ki jih zberejo preiskovalci jih zberejo preiskovalci

Vrste ogledaVrste ogleda

Ogled kot Ogled kot operativno taktičnooperativno taktično dejanje, predkazenski postopek, dejanje, predkazenski postopek, izvaja kriminalist/policistizvaja kriminalist/policist

Ogled kot Ogled kot formalno formalno preiskovalnopreiskovalno dejanje, v dejanje, v preiskavi, med glavno obravnavo preiskavi, med glavno obravnavo ali izven nje, izvaja preiskovalni ali izven nje, izvaja preiskovalni sodnik/sodnik sodnik/sodnik

Faze ogledaFaze ogleda

Prihod in Prihod in zavarovanjezavarovanje kraja kraja dejanjadejanja

OrientacijaOrientacija na kraju na kraju StatičnaStatična faza ogleda faza ogleda DinamičnaDinamična faza ogleda faza ogleda DokumentiranjeDokumentiranje stanja stanja

Statična faza ogledaStatična faza ogleda Najprej z očmi, nato z rokami!Najprej z očmi, nato z rokami! (Žerjav)(Žerjav) Iskanje odgovorov na Iskanje odgovorov na zlata vprašanja kriminalistikezlata vprašanja kriminalistike – kaj, kdaj, kje, – kaj, kdaj, kje,

kako, s čim, kdo, zakajkako, s čim, kdo, zakaj Kako je storilec prišel na kraj dejanjaKako je storilec prišel na kraj dejanja Kje vse se je gibal na kraju dejanjaKje vse se je gibal na kraju dejanja Kdaj (čas) je bil navzoč na krajuKdaj (čas) je bil navzoč na kraju Čas storitveČas storitve Vremenske razmere v času storitve KDVremenske razmere v času storitve KD Vremenske razmere v času opravljanja ogledaVremenske razmere v času opravljanja ogleda Sredstva in čas izvršitve dejanjaSredstva in čas izvršitve dejanja Število ljudi na kraju v času izvršitve dejanjaŠtevilo ljudi na kraju v času izvršitve dejanja Točen kraj izvršitve, položaj storilca in žrtveTočen kraj izvršitve, položaj storilca in žrtve Kraji, od koder je bilo mogoče videti in slišati dogajanjeKraji, od koder je bilo mogoče videti in slišati dogajanje Negativna dejstvaNegativna dejstva Motiv za dejanjeMotiv za dejanje Pot, po kateri je storilec zapustil krajPot, po kateri je storilec zapustil kraj Ali je na kraju ostal predmet, s katerim je bilo storjeno dejanje, ali kak Ali je na kraju ostal predmet, s katerim je bilo storjeno dejanje, ali kak

drug predmet, ki pripada storilcu drug predmet, ki pripada storilcu

Taktika opravljanja Taktika opravljanja ogledaogleda

Ogled se opravljaOgled se opravlja iz okolice proti iz okolice proti

središčusredišču

Dokumentiranje ogleda – Dokumentiranje ogleda – zapisnikzapisnik

Opis Opis pristopapristopa do kraja dejanja do kraja dejanja Opis Opis ožjega krajaožjega kraja dejanja dejanja Opis Opis središčasredišča dejanja oziroma dejanja oziroma

objekta napadaobjekta napada Specialni zapis Specialni zapis

izvedencev/strokovnjakov (sodna izvedencev/strokovnjakov (sodna medicina, kriminalistična tehnika)medicina, kriminalistična tehnika)

Priloge – skice, fotografije, Priloge – skice, fotografije, videoposnetkivideoposnetki

Rekonstrukcija dogodkaRekonstrukcija dogodka

Rekonstrukcija dogodka je Rekonstrukcija dogodka je samostojno preiskovalno samostojno preiskovalno

dejanjedejanje – – preverjanje že zbranih dokazov, preverjanje že zbranih dokazov,

odkrivanje novih dejstevodkrivanje novih dejstev

Preiskovalni eksperimentPreiskovalni eksperiment

Preiskovalni eksperiment je namenjen Preiskovalni eksperiment je namenjen preverjanju različnih okoliščin in preverjanju različnih okoliščin in dejstev, ki so v zvezi s KDdejstev, ki so v zvezi s KD: :

verodostojnost izjav prič, verodostojnost izjav prič, nastanek sledi, nastanek sledi, MO, MO, zanesljivost alibija, zanesljivost alibija, vzročnost med pojavivzročnost med pojavi

Operativna kriminalistična Operativna kriminalistična analiza primeraanaliza primera

OKA je namenjena:OKA je namenjena: dopolnitvi manjkajočih informacijdopolnitvi manjkajočih informacij odkrivanju ustreznih pristopov za odkrivanju ustreznih pristopov za

nadaljevanje preiskovanjanadaljevanje preiskovanja oceni in napovedi vedenja oceni in napovedi vedenja

storilcastorilca izdelavi profila storilcaizdelavi profila storilca

Potek OKAPotek OKA Zbrane informacijeZbrane informacije o dejanju o dejanju KlasifikacijaKlasifikacija (po FBI crime classification manual, (po FBI crime classification manual,

ocena primarnega motiva storilca, ocena tveganja ocena primarnega motiva storilca, ocena tveganja žrtve in storilca)žrtve in storilca)

RekonstrukcijaRekonstrukcija (miselna rekonstrukcija) (miselna rekonstrukcija) Značilnosti primeraZnačilnosti primera – določitev značilnosti primera: – določitev značilnosti primera:

ponovna klasifikacija motiva, stopnja načrtovanosti ponovna klasifikacija motiva, stopnja načrtovanosti dejanja, izbira žrtve in kraja, stopnja nadzora nad dejanja, izbira žrtve in kraja, stopnja nadzora nad žrtvijo, stopnja/povečevanje nasilja, žrtvijo, stopnja/povečevanje nasilja, prikrivanje/spreminjanje kraja dejanja, prikrivanje/spreminjanje kraja dejanja, dinamika/dogajanje na kraju)dinamika/dogajanje na kraju)

ProfilProfil storilca storilca Napotki za preiskovanjeNapotki za preiskovanje Pomen dejanjaPomen dejanja (postavitev dejanja v širši kontekst (postavitev dejanja v širši kontekst

dogodkov in življenja storilca) dogodkov in življenja storilca)

Neposredni in posredni Neposredni in posredni dokazidokazi

Neposredni dokazi so vezani na Neposredni dokazi so vezani na neposredno neposredno ugotavljanje pravno relevantnih dejstevugotavljanje pravno relevantnih dejstev::

izjave prič in očividcevizjave prič in očividcev izjava storilca, žrtveizjava storilca, žrtve video in avdio posnetki dejanjavideo in avdio posnetki dejanja neposredni materialni dokazineposredni materialni dokazi

Indici so posredni dokazi, na podlagi katerih je šele Indici so posredni dokazi, na podlagi katerih je šele posredno, z logičnim sklepanjemposredno, z logičnim sklepanjem, mogoče priti , mogoče priti do pravno relevantnih dejstev:do pravno relevantnih dejstev:

sledovisledovi predmetipredmeti izjaveizjave okoliščine (motiv)okoliščine (motiv)

Vrste indicevVrste indicev ČASOVNOČASOVNO Indici pred dejanjemIndici pred dejanjem: značaj, motiv, pripravljalna : značaj, motiv, pripravljalna

dejanja, sumljivo obnašanje, predkaznovanost, telesne in dejanja, sumljivo obnašanje, predkaznovanost, telesne in duševne lastnosti za izvršitev dejanja, ne/poznavanje duševne lastnosti za izvršitev dejanja, ne/poznavanje določenih okoliščindoločenih okoliščin

Indici med dejanjemIndici med dejanjem: navzočnost na kraju/alibi, posest : navzočnost na kraju/alibi, posest sredstev za izvršitev/sodelovanjesredstev za izvršitev/sodelovanje

Indici po dejanjuIndici po dejanju: sledi KD, korist od dejanja, psihične : sledi KD, korist od dejanja, psihične posledice KD na storilcuposledice KD na storilcu

Materialni indiciMaterialni indici: sledi KD, predmeti, stanje na kraju : sledi KD, predmeti, stanje na kraju dejanjadejanja

Psihološki indiciPsihološki indici: motiv, značaj, psihofizične reakcije, : motiv, značaj, psihofizične reakcije, vrnitev na kraj dejanja, samoprijavavrnitev na kraj dejanja, samoprijava

Odkrivanje/pridobivanje Odkrivanje/pridobivanje

indicevindicev Indice odkrivamo z Indice odkrivamo z operativno-taktičnimi in tehničnimi operativno-taktičnimi in tehničnimi

metodamimetodami in s in s preiskovalnimi dejanjipreiskovalnimi dejanji::

zbiranje obvestil od občanovzbiranje obvestil od občanov lastno delo policije (opazovanje, poizvedovanje)lastno delo policije (opazovanje, poizvedovanje) iz sredstev javnega obveščanja, govoriciz sredstev javnega obveščanja, govoric iz anonimnih prijaviz anonimnih prijav z operativno-taktičnimi dejanji: zaseda, racijaz operativno-taktičnimi dejanji: zaseda, racija s posebnimi metodami in sredstvi: sledenje, tajno s posebnimi metodami in sredstvi: sledenje, tajno

opazovanje, prisluškovanje, uporaba tajnih sodelavcev, opazovanje, prisluškovanje, uporaba tajnih sodelavcev, psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafompsihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom

z ogledom kraja dejanja, rekonstrukcijo in eksperimentomz ogledom kraja dejanja, rekonstrukcijo in eksperimentom s hišno in osebno preiskavos hišno in osebno preiskavo na podlagi strokovnih in izvedenskih mnenjna podlagi strokovnih in izvedenskih mnenj z zaslišanjem obdolženca, prič, oškodovancaz zaslišanjem obdolženca, prič, oškodovanca

Razlika med indici, pridobljenimi s Razlika med indici, pridobljenimi s preiskovalnimi ali operativnimi preiskovalnimi ali operativnimi

metodamimetodami

Procesna vrednostProcesna vrednost – – dokazni pomen imajo indici, dokazni pomen imajo indici,

pridobljeni na dopusten pridobljeni na dopusten procesni načinprocesni način

Osebni viri informacijOsebni viri informacij

Osebni viri informacij so Osebni viri informacij so neposrednineposredni – izjave očividcev, žrtev, storilca. – izjave očividcev, žrtev, storilca.

Izjava osebe pri razgovoru ali Izjava osebe pri razgovoru ali zaslišanju je odvisna od: zaslišanju je odvisna od:

pravilne pravilne zaznavezaznave in razlage in razlage dogodka,dogodka,

pravilnega pravilnega vtisnjenjavtisnjenja v spomin in v spomin in točnega točnega priklicapriklica..

Razgovor in zaslišanjeRazgovor in zaslišanje

Bistvo razgovora in zaslišanja je Bistvo razgovora in zaslišanja je izpoved izpoved o dogodku in drugih pomembnih o dogodku in drugih pomembnih dejstvihdejstvih, ki jo dopolnimo/preverimo z , ki jo dopolnimo/preverimo z vprašanji:vprašanji:

dopolnilna vprašanja – okoliščine, ki dopolnilna vprašanja – okoliščine, ki niso bile omenjeneniso bile omenjene

precizirajoča vprašanja – podrobnostiprecizirajoča vprašanja – podrobnosti vprašanja za izboljšanje spomina (brez vprašanja za izboljšanje spomina (brez

sugestibilnih)sugestibilnih) kontrolna vprašanja. kontrolna vprašanja.

Razgovor v kriminalistični praksiRazgovor v kriminalistični praksi Razgovor v kriminalistični praksi opredelimo kot Razgovor v kriminalistični praksi opredelimo kot posebno posebno

socialno situacijosocialno situacijo, za katero je značilna določena delitev , za katero je značilna določena delitev vlog (hierarhična postavitev vlog). Komunikacijski sistem, ki vlog (hierarhična postavitev vlog). Komunikacijski sistem, ki se oblikuje, je lahko diadni ali triadni, v obeh primerih pa gre se oblikuje, je lahko diadni ali triadni, v obeh primerih pa gre za srečanje dveh komplementarnih vlog (eden nekaj ve, za srečanje dveh komplementarnih vlog (eden nekaj ve, drugi želi to izvedeti). drugi želi to izvedeti).

Pod pojmom razgovor razumemo več kot samo besedni vidik Pod pojmom razgovor razumemo več kot samo besedni vidik srečanja med kriminalistom in občanom. Razgovor je srečanja med kriminalistom in občanom. Razgovor je dejansko samo ena od oblik in načinov sovplivanja dejansko samo ena od oblik in načinov sovplivanja (interakcije), medosebne izmenjave, ki poteka vsaj na treh (interakcije), medosebne izmenjave, ki poteka vsaj na treh ravneh:ravneh:

besednibesedni (razgovor kot besedna izmenjava, vključno s (razgovor kot besedna izmenjava, vključno s parajezikovnimi vodili, znaki kot so barva glasu, hitrost in parajezikovnimi vodili, znaki kot so barva glasu, hitrost in ritmičnost govora in podobna), ritmičnost govora in podobna),

nebesedninebesedni (vedenjski) in (vedenjski) in empatičniempatični (tudi projekcijski). (tudi projekcijski).

Razgovor v kriminalistični praksiRazgovor v kriminalistični praksi

Cilj razgovora je zbiranje informacijCilj razgovora je zbiranje informacij (obvestil) – to ni (obvestil) – to ni zasebni pogovor; ne glede na pristnost odnosa, ne glede zasebni pogovor; ne glede na pristnost odnosa, ne glede na kraj srečanja - gre za srečanje med kriminalistom in na kraj srečanja - gre za srečanje med kriminalistom in občanom. občanom.

Pri kriminalistu bi morala biti (poklicna) vloga v ospredju (v Pri kriminalistu bi morala biti (poklicna) vloga v ospredju (v prvem planu), osebnost pa v ozadju (v drugem planu). prvem planu), osebnost pa v ozadju (v drugem planu). Delitev in jasnost, prepoznavnost vlog je nujni pogoj, ki Delitev in jasnost, prepoznavnost vlog je nujni pogoj, ki zagotavlja določene vedenjske standarde: kriminalist naj zagotavlja določene vedenjske standarde: kriminalist naj bi bil bi bil depersonalizirani depersonalizirani (razosebljeni) udeleženec, lahko (razosebljeni) udeleženec, lahko pa pooseblja institucijo (nadosebno silo). pa pooseblja institucijo (nadosebno silo).

V praksi kriminalist ne more biti in nikoli ni povsem (ali pa V praksi kriminalist ne more biti in nikoli ni povsem (ali pa sploh ne) depersonalizirani udeleženec v komunikaciji, in sploh ne) depersonalizirani udeleženec v komunikaciji, in da v mnogih primerih težišče razgovora sloni na da v mnogih primerih težišče razgovora sloni na empatični in ne na besedni ravni, kar pomembno vpliva empatični in ne na besedni ravni, kar pomembno vpliva na način in vrednost tako zbranih »obvestil«. na način in vrednost tako zbranih »obvestil«.

Razgovor v kriminalistični praksiRazgovor v kriminalistični praksi

Pri razgovorih, kakršni naj bi bili na Pri razgovorih, kakršni naj bi bili na področju preiskovanja kaznivih dejanj področju preiskovanja kaznivih dejanj upoštevamo tudi upoštevamo tudi aksiome aksiome medosebnega sporazumevanjamedosebnega sporazumevanja: :

človek občasno govori in neprestano človek občasno govori in neprestano nekaj nekaj sporočasporoča, ,

človek včasih razmišlja, ves čas pa nekaj človek včasih razmišlja, ves čas pa nekaj občutiobčuti in in

na vsako srečanje dveh ali več oseb na vsako srečanje dveh ali več oseb vplivajo vplivajo stališčastališča, , pričakovanja pričakovanja in in predstave predstave vsake od teh oseb. vsake od teh oseb.

Prepovedane metode Prepovedane metode zaslišanjazaslišanja

Uporaba sile, grožnjeUporaba sile, grožnjeSugestija in preslepitev Sugestija in preslepitev

Prepoznava in soočenjePrepoznava in soočenje

Prepoznava in soočenje sodita med osebne Prepoznava in soočenje sodita med osebne vire dokazov, lahko sta preiskovalni ali vire dokazov, lahko sta preiskovalni ali operativno-taktični dejanji. Prepoznati operativno-taktični dejanji. Prepoznati osebo pomeni osebo pomeni ugotoviti njeno ugotoviti njeno istovetnostistovetnost (tudi predmet, truplo, kraj). (tudi predmet, truplo, kraj).

Soočenje je Soočenje je posebna oblika zaslišanjaposebna oblika zaslišanja, , ko se hkrati zaslišujeta dve že zaslišani ko se hkrati zaslišujeta dve že zaslišani osebi, ki sta na prejšnjih zaslišanjih osebi, ki sta na prejšnjih zaslišanjih podlagi različne izpovedi glede podlagi različne izpovedi glede pomembnih dejstev. pomembnih dejstev.

Kriminalistična tehnika – forenzične Kriminalistična tehnika – forenzične

preiskavepreiskave daktiloskopijadaktiloskopija biološke sledibiološke sledi – sledi človeškega izvora: kri, sperma, slina, – sledi človeškega izvora: kri, sperma, slina,

ostali telesni izločki, tkiva, kosti in zobje; sledi živalskega in ostali telesni izločki, tkiva, kosti in zobje; sledi živalskega in rastlinskega izvorarastlinskega izvora

preiskave tekstilnih vlakenpreiskave tekstilnih vlaken preiskave laspreiskave las fizikalne preiskave – balistika, mehanske sledi, promet, steklo fizikalne preiskave – balistika, mehanske sledi, promet, steklo

in zemljain zemlja prepovedane droge in prekurzorjiprepovedane droge in prekurzorji sledi pri požarihsledi pri požarih forenzične preiskave barvforenzične preiskave barv preiskave dokumentovpreiskave dokumentov forenzične preiskave rokopisov in podpisovforenzične preiskave rokopisov in podpisov preiskovanje sledi obuvalpreiskovanje sledi obuval sledi na kraju eksplozijesledi na kraju eksplozije forenzične preiskave govoraforenzične preiskave govora

Preiskovalna podporaPreiskovalna podpora

Psihofiziološka preiskava Psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav s verodostojnosti izjav s poligrafompoligrafom

Profiliranje NN storilca KD z Profiliranje NN storilca KD z elementi nasiljaelementi nasilja

Posebne tehnike razgovora Posebne tehnike razgovora (razgovor v paru moški – ženska)(razgovor v paru moški – ženska)

Psihofiziološka preiskava Psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom – verodostojnosti izjav s poligrafom –

temeljni pojmitemeljni pojmi Poligraf Poligraf (konvencionalni ali analogni) je medicinska (konvencionalni ali analogni) je medicinska naprava, ki pri testirani osebi zapisuje psihofiziološke naprava, ki pri testirani osebi zapisuje psihofiziološke odzive na zastavljena vprašanja in/ali druge zunanje odzive na zastavljena vprašanja in/ali druge zunanje dražljaje. Sestavljen je iz štirih ali petih eno ali več dražljaje. Sestavljen je iz štirih ali petih eno ali več komponentnih modulov.komponentnih modulov.

Poligrafska preiskavaPoligrafska preiskava so vse dejavnosti poligrafskega so vse dejavnosti poligrafskega preiskovalca, namenjene uspešnemu preverjanju preiskovalca, namenjene uspešnemu preverjanju verodostojnosti izjav: verodostojnosti izjav:

poligrafski ogled kraja kaznivega dejanja, poligrafski ogled kraja kaznivega dejanja, zbiranje informacij in posvetovanje z različnimi zbiranje informacij in posvetovanje z različnimi

forenzičnimi strokovnjaki, forenzičnimi strokovnjaki, priprava testov, priprava testov, psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav z uporabo psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav z uporabo

poligrafa, poligrafa, priprava mnenj, poročil in analiza celotnega izvedenega priprava mnenj, poročil in analiza celotnega izvedenega

postopka. postopka.

Psihofiziološka preiskava Psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom – verodostojnosti izjav s poligrafom –

temeljni pojmitemeljni pojmiPoligrafski preiskovalecPoligrafski preiskovalec je strokovnjak, ki za preverjanje je strokovnjak, ki za preverjanje

verodostojnosti izjav uporablja poligraf, njegovo delo pa temelji verodostojnosti izjav uporablja poligraf, njegovo delo pa temelji zlasti na spoznanjih forenzične psiho(fizio)logije in kriminalistike.zlasti na spoznanjih forenzične psiho(fizio)logije in kriminalistike.

Psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafomPsihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom so vse tiste dejavnosti poligrafskega preiskovalca, ki jih opravi v so vse tiste dejavnosti poligrafskega preiskovalca, ki jih opravi v poligrafskem laboratoriju. Neposredno se navezujejo na testirano poligrafskem laboratoriju. Neposredno se navezujejo na testirano osebo (stranko). Gre za osebo (stranko). Gre za

razgovor pred poligrafskim testiranjem, razgovor pred poligrafskim testiranjem, poligrafsko testiranje (aplikacijo poligrafskih testov), poligrafsko testiranje (aplikacijo poligrafskih testov), analizo poligramov in analizo poligramov in razgovor po poligrafskem testiranju. razgovor po poligrafskem testiranju. Strokovni javnosti bolj znana sopomenka je Strokovni javnosti bolj znana sopomenka je poligrafska metodapoligrafska metoda. . Pojem in koncept poligrafske preiskave je nadreden pojmu in Pojem in koncept poligrafske preiskave je nadreden pojmu in

konceptu psihofiziološke preiskave verodostojnosti izjav s konceptu psihofiziološke preiskave verodostojnosti izjav s poligrafom. poligrafom.

Profiliranje NN storilca KD z Profiliranje NN storilca KD z elementi nasiljaelementi nasilja

Proces konstrukcije profila: od analize zbranih Proces konstrukcije profila: od analize zbranih informacij (vključno s pravno relevatnimi informacij (vključno s pravno relevatnimi dejstvi) in njihovega razvrščanja, prek dejstvi) in njihovega razvrščanja, prek rekonstrukcije dogodka do oblikovanja profila. rekonstrukcije dogodka do oblikovanja profila.

1. korak: ustrezno 1. korak: ustrezno ovrednotiti zbrane ovrednotiti zbrane podatkepodatke

2. korak: 2. korak: rekonstruirati dinamiko, ki je rekonstruirati dinamiko, ki je privedla do deliktne situacijeprivedla do deliktne situacije

3. korak postaviti 3. korak postaviti hipotezehipoteze 4. korak: 4. korak: konstrukcija profilakonstrukcija profila 5. korak: preverjanje 5. korak: preverjanje ustreznosti profilaustreznosti profila ter ter

zbiranje povratnih informacij. zbiranje povratnih informacij.

Potrebne informacije za Potrebne informacije za nadomeščanje informacijskih nadomeščanje informacijskih

primanjkljajevprimanjkljajev Nujna osnova za uporabo profiliranja in/ali Nujna osnova za uporabo profiliranja in/ali

poligrafske preiskave sta kakovostno poligrafske preiskave sta kakovostno opravljen ogled kraja kaznivega dejanja in opravljen ogled kraja kaznivega dejanja in ustrezna količina zbranih informacij. ustrezna količina zbranih informacij.

Preiskovalna podpora je neuporabna, če Preiskovalna podpora je neuporabna, če kriminalistično delo ne dosega zadostne kriminalistično delo ne dosega zadostne stopnje strokovnosti. stopnje strokovnosti.

Uporaba metod preiskovalne podpre se Uporaba metod preiskovalne podpre se začne z ogledom in poteka v zaporednih začne z ogledom in poteka v zaporednih fazah. fazah.

Zbiranje informacij mora biti ekstenzivno. Zbiranje informacij mora biti ekstenzivno.

Potrebne informacije za nadomeščanje informacijskih Potrebne informacije za nadomeščanje informacijskih primanjkljajevprimanjkljajev

Za izdelavo profila neznanega storilca umora potrebujemo več skupin Za izdelavo profila neznanega storilca umora potrebujemo več skupin podatkov oziroma materialov:podatkov oziroma materialov:

fotografije in/ali video posnetkifotografije in/ali video posnetki podatki o soseski (umestitev kraja kaznivega dejanja in/ali najdbe podatki o soseski (umestitev kraja kaznivega dejanja in/ali najdbe

trupla v socio-kulturni in etnični okvir)trupla v socio-kulturni in etnični okvir) sodnomedicinsko poročilo (vključno z opažanji, občutki, pomisleki in sodnomedicinsko poročilo (vključno z opažanji, občutki, pomisleki in

opozorili obducenta, ki v obdukcijskem zapisniku niso zabeležena)opozorili obducenta, ki v obdukcijskem zapisniku niso zabeležena) podatki o gibanju in aktivnostih (delovanju) žrtve pred smrtjo (med podatki o gibanju in aktivnostih (delovanju) žrtve pred smrtjo (med

storilcem in žrtvijo je mogoča krajevna in časovna (situacijska), storilcem in žrtvijo je mogoča krajevna in časovna (situacijska), familiarna ali kakšna druga stičnost oziroma povezanost)familiarna ali kakšna druga stičnost oziroma povezanost)

celovito in izčrpno poročilo o ogledu in zapisi o vseh zbranih celovito in izčrpno poročilo o ogledu in zapisi o vseh zbranih obvestilih (pomembno je sprotno dokumentiranje razgovorov, saj so obvestilih (pomembno je sprotno dokumentiranje razgovorov, saj so kasnejši zapisi osiromašeni zaradi pozabljanja, (re)organiziranja in kasnejši zapisi osiromašeni zaradi pozabljanja, (re)organiziranja in kategoriziranja informacij, neredko tudi selekcije in vrednotenja)kategoriziranja informacij, neredko tudi selekcije in vrednotenja)

izčrpni podatki o žrtviizčrpni podatki o žrtvi (podatki o življenjski poti in zgodovini, ki (podatki o življenjski poti in zgodovini, ki temeljijo na opažanjih in ocenah različnih ocenjevalcev, pisni temeljijo na opažanjih in ocenah različnih ocenjevalcev, pisni materiali – pisma, dnevniki, pesmi, sporočila; zdravstvena materiali – pisma, dnevniki, pesmi, sporočila; zdravstvena anamneza, navade in razvade, hobiji, socialne veščine, prijatelji in anamneza, navade in razvade, hobiji, socialne veščine, prijatelji in znanci, sovražniki in podobno). znanci, sovražniki in podobno).

Temeljna premisa, iz katere Temeljna premisa, iz katere izhaja konstrukcija profilaizhaja konstrukcija profila

Temeljna premisa: Temeljna premisa: intrapsihična strukturaintrapsihična struktura (način (način mišljenja, čustvovanja in podobno) mišljenja, čustvovanja in podobno) usmerja usmerja človekovo ravnanječlovekovo ravnanje

Postulat o psihologični zvezi med Postulat o psihologični zvezi med osebnostnimi značilnostmiosebnostnimi značilnostmi (strukturo) in (strukturo) in vedenjskimi manifestacijamivedenjskimi manifestacijami - vedenje - vedenje razumemo in razlagamo kot rezultat sovplivanja razumemo in razlagamo kot rezultat sovplivanja (interakcije) med osebnostjo in situacijskimi pogoji - (interakcije) med osebnostjo in situacijskimi pogoji - interakcijo med situacijo (ki je na primer privedla do interakcijo med situacijo (ki je na primer privedla do kaznivega dejanja) in osebnostnimi lastnostmi kaznivega dejanja) in osebnostnimi lastnostmi posameznika (storilca) je smiselno opredeliti s posameznika (storilca) je smiselno opredeliti s psihičnimi fenomeni kot so želje, pričakovanja, psihičnimi fenomeni kot so želje, pričakovanja, motivi in interesi, ki vsi vplivajo na ustvarjanje in motivi in interesi, ki vsi vplivajo na ustvarjanje in izbiranje situacij določene vrste. izbiranje situacij določene vrste.

PRIMER*PRIMER*Moški srednjih let je bil v noči s sobote na Moški srednjih let je bil v noči s sobote na nedeljo umorjen v svoji sobi. Neznani storilec(i) nedeljo umorjen v svoji sobi. Neznani storilec(i) je/so uporabil(i) hladno in strelno orožje. je/so uporabil(i) hladno in strelno orožje. Obducent je ugotovil, da sta bili smrtni dve Obducent je ugotovil, da sta bili smrtni dve poškodbi (strelna in vbodna rana). Sledovi na poškodbi (strelna in vbodna rana). Sledovi na kraju so kazali, da je med žrtvijo in storilcem(i) kraju so kazali, da je med žrtvijo in storilcem(i) prišlo do spopada in prerivanja, v katerem je/so prišlo do spopada in prerivanja, v katerem je/so storilec(i) zmagal(i) šele po uporabi strelnega storilec(i) zmagal(i) šele po uporabi strelnega orožja. Storilec je za sabo pustil krvave odtise orožja. Storilec je za sabo pustil krvave odtise stopal. stopal. Obducent je na truplu identificiral dva tipa Obducent je na truplu identificiral dva tipa poškodb – vreznine in vbodnine in strelne poškodb – vreznine in vbodnine in strelne poškodbe. Vbodnine so bile zadane iz različnih poškodbe. Vbodnine so bile zadane iz različnih smeri, vreznine pa je opredelil kot obrambne smeri, vreznine pa je opredelil kot obrambne poškodbe. Poleg teh je bilo na truplu še nekaj poškodbe. Poleg teh je bilo na truplu še nekaj površinskih poškodb – odrgnin in podplutb.površinskih poškodb – odrgnin in podplutb.

»Klavec«»Klavec« ženska ali moški nižje rasti (do 170 cm)ženska ali moški nižje rasti (do 170 cm) telesna teža ne presega 65-70 kgtelesna teža ne presega 65-70 kg socio-kulturni izvor v okolju, ki daje prednost hladnemu orožjusocio-kulturni izvor v okolju, ki daje prednost hladnemu orožju možna pripadnost etnični manjšini/posebni etnični skupini (na primer romski)možna pripadnost etnični manjšini/posebni etnični skupini (na primer romski) oseba nevešča borilnih veščinoseba nevešča borilnih veščin oseba nevešča rokovanja s hladnim orožjemoseba nevešča rokovanja s hladnim orožjem oseba brez lastne (sekundarne) družine, intimno ne vezana ali le šibko vezanaoseba brez lastne (sekundarne) družine, intimno ne vezana ali le šibko vezana ne pripada organizirani kriminalni združbi ne pripada organizirani kriminalni združbi zgolj poprečna fizična močzgolj poprečna fizična moč žrtve osebno ne poznažrtve osebno ne pozna v paru podrejen(a) in vodljiv(a)v paru podrejen(a) in vodljiv(a) intelektualno inferioren(a)intelektualno inferioren(a) nezmožen(a) načrtovanja in anticipacije dogodkovnezmožen(a) načrtovanja in anticipacije dogodkov nezmožen(a) učinkovitega reševanja problemske situacijenezmožen(a) učinkovitega reševanja problemske situacije k dejanju pritegnjen (a), da opravi »umazano delo«k dejanju pritegnjen (a), da opravi »umazano delo« od dejanja pričakuje materialno koristod dejanja pričakuje materialno korist nagnjen(a) k paničnemu odzivanjunagnjen(a) k paničnemu odzivanju slab nadzor nad impulzislab nadzor nad impulzi velika možnost dekompenzacijevelika možnost dekompenzacije travmatiziranost zaradi dogodka – mogoče motnje spanja, zloraba alkohola in/ali travmatiziranost zaradi dogodka – mogoče motnje spanja, zloraba alkohola in/ali

drog kot posledica drog kot posledica

Stresorji pri delu kriminalistovStresorji pri delu kriminalistov Delovni položajDelovni položaj - za delovni položaj mnogih kriminalistov sta značilni - za delovni položaj mnogih kriminalistov sta značilni

preobremenjenost in prenasičenost z delovnimi nalogami. Tako po eni preobremenjenost in prenasičenost z delovnimi nalogami. Tako po eni strani govorimo o času in pozornosti, ki naj bi ju kriminalist/ka namenil/a strani govorimo o času in pozornosti, ki naj bi ju kriminalist/ka namenil/a vsakemu primeru (preiskovanju vsakega kaznivega dejanja), po drugi vsakemu primeru (preiskovanju vsakega kaznivega dejanja), po drugi strani pa mu/ji obseg dela to velikokrat onemogoča. Z delovnim strani pa mu/ji obseg dela to velikokrat onemogoča. Z delovnim položajem je povezan tudi položajem je povezan tudi delovni časdelovni čas, ki sooblikuje celoten način , ki sooblikuje celoten način življenja tistih kriminalistov, ki delajo tudi popoldan in ponoči.življenja tistih kriminalistov, ki delajo tudi popoldan in ponoči.

Pomanjkanje kontrolePomanjkanje kontrole – velik del kriminalistov nima delovne – velik del kriminalistov nima delovne avtonomije, možnosti svobodnega odločanja in časovne razporeditve, avtonomije, možnosti svobodnega odločanja in časovne razporeditve, neredko nimajo niti možnosti soodločanja. neredko nimajo niti možnosti soodločanja.

Kontrola in avtonomija sta povezani z ravnijo v hierarhiji tudi znotraj Kontrola in avtonomija sta povezani z ravnijo v hierarhiji tudi znotraj sistema kriminalistične policije – vodja skupine/oddelka/sektorja ima sistema kriminalistične policije – vodja skupine/oddelka/sektorja ima pomembno več kontrole in avtonomije kot na primer kriminalist/ka pomembno več kontrole in avtonomije kot na primer kriminalist/ka začetnik/ca. Nesporno pa lahko v situacijah omejene avtonomije ljudje začetnik/ca. Nesporno pa lahko v situacijah omejene avtonomije ljudje zdrsnemo v pasivnost in izogibanje odgovornosti. S kontrolo je do neke zdrsnemo v pasivnost in izogibanje odgovornosti. S kontrolo je do neke mere povezana možnost svobodnega odločanja in izbire prostočasnih mere povezana možnost svobodnega odločanja in izbire prostočasnih dejavnosti, kar je lahko realna težava tistih kriminalistov, ki ne delajo dejavnosti, kar je lahko realna težava tistih kriminalistov, ki ne delajo samo dopoldne, ampak tudi popoldan in ponoči. Brez dvoma je zaradi samo dopoldne, ampak tudi popoldan in ponoči. Brez dvoma je zaradi takšnega delovnega ritma okrnjeno oziroma spremenjeno njihovo takšnega delovnega ritma okrnjeno oziroma spremenjeno njihovo družabno in družinsko življenje, ki je lahko izpostavljeno dodatnim družabno in družinsko življenje, ki je lahko izpostavljeno dodatnim preizkušnjam.preizkušnjam.

Stresorji pri delu kriminalistovStresorji pri delu kriminalistov Ponavljajoča se opravilaPonavljajoča se opravila – to povzroča občutke prenasičenosti in je povezano – to povzroča občutke prenasičenosti in je povezano

s pomanjkanjem kontrole. Zaradi ponavljajočih se opravil je kriminalistu/ki lahko s pomanjkanjem kontrole. Zaradi ponavljajočih se opravil je kriminalistu/ki lahko še toliko težje namesto “zadeve” videti in začutiti (so)človeka (na primer med še toliko težje namesto “zadeve” videti in začutiti (so)človeka (na primer med razgovorom), saj se prenasičenosti neredko pridruži apatija in manjša razgovorom), saj se prenasičenosti neredko pridruži apatija in manjša občutljivost za svet okoli sebe.občutljivost za svet okoli sebe.

Odgovornost za drugeOdgovornost za druge – dejanska odgovornost, predvsem pa občutek – dejanska odgovornost, predvsem pa občutek odgovornosti za blagostanje drugih (na primer žrtev) prinaša mnoge dodatne odgovornosti za blagostanje drugih (na primer žrtev) prinaša mnoge dodatne napetosti, skrbi in včasih tudi težave v medosebnih odnosih (s sodelavci, tudi v napetosti, skrbi in včasih tudi težave v medosebnih odnosih (s sodelavci, tudi v zasebnem življenju). Občutek odgovornosti za druge lahko zavira uspešno zasebnem življenju). Občutek odgovornosti za druge lahko zavira uspešno spoprijemanje s stresnimi obremenitvami in tudi odločanje. Pri kriminalistih naj spoprijemanje s stresnimi obremenitvami in tudi odločanje. Pri kriminalistih naj bi se odgovornost za kar največjo kakovost lastnega dela prepletala z bi se odgovornost za kar največjo kakovost lastnega dela prepletala z odgovornostjo za druge, vendar slednja ne bi smela prevladati, oziroma postati odgovornostjo za druge, vendar slednja ne bi smela prevladati, oziroma postati razmeram neustrezna in pretirana.razmeram neustrezna in pretirana.

Konfliktnost vlogKonfliktnost vlog – pojavi se, kadar se kriminalist/ka znajde v primežu različnih – pojavi se, kadar se kriminalist/ka znajde v primežu različnih pritiskov s strani nadrejenih in podrejenih, sodelavcev in občanov (tudi medijev). pritiskov s strani nadrejenih in podrejenih, sodelavcev in občanov (tudi medijev). Takšno stanje poslabša oziroma zmanjša bio-psiho-socialno blagostanje, zato ni Takšno stanje poslabša oziroma zmanjša bio-psiho-socialno blagostanje, zato ni dovolj, da se ga zavedamo in ga omenjamo, ampak bi si bilo smiselno dovolj, da se ga zavedamo in ga omenjamo, ampak bi si bilo smiselno prizadevati za kar največjo jasnost in preglednost vloge kriminalista/ke (z vidika prizadevati za kar največjo jasnost in preglednost vloge kriminalista/ke (z vidika odgovornosti, možnosti, pristojnosti in omejitev). S tem se konfliktom seveda ne odgovornosti, možnosti, pristojnosti in omejitev). S tem se konfliktom seveda ne bi povsem izognili, najverjetneje pa bi sooblikovali bolj realna pričakovanja bi povsem izognili, najverjetneje pa bi sooblikovali bolj realna pričakovanja (zlasti pri sodelavcih in v zainteresirani javnosti).(zlasti pri sodelavcih in v zainteresirani javnosti).

Stresorji pri delu kriminalistovStresorji pri delu kriminalistov

NevarnostNevarnost – nekatera opravila so lahko zelo – nekatera opravila so lahko zelo nevarna. Pri tem je ključnega pomena občutenje nevarna. Pri tem je ključnega pomena občutenje in/ali zavedanje, da je neko početje (delo) in/ali zavedanje, da je neko početje (delo) nevarno. Če je takšno stanje dolgotrajno, lahko nevarno. Če je takšno stanje dolgotrajno, lahko pride celo do okvar zdravja – ne zaradi pride celo do okvar zdravja – ne zaradi »resnične« ampak zaradi percipirane »resnične« ampak zaradi percipirane nevarnosti.nevarnosti.

Stresorji okoljaStresorji okolja – vročina, onesnaženost zraka, – vročina, onesnaženost zraka, hrup, prah in podobno, so v nekaterih primerih hrup, prah in podobno, so v nekaterih primerih in pogojih dela izrazito patogeni dejavniki in in pogojih dela izrazito patogeni dejavniki in povzročajo mnoge, tudi težje bolezni. povzročajo mnoge, tudi težje bolezni.

ŠTUDIJSKA LITERATURAŠTUDIJSKA LITERATURAOBVEZNAOBVEZNA MAVER, DarkoMAVER, Darko. . Kriminalistika : uvod, taktika, tehnikaKriminalistika : uvod, taktika, tehnika . Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2004. 620 str., . Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2004. 620 str.,

ilustr., preglednice. ISBN 961-204-311-6. ilustr., preglednice. ISBN 961-204-311-6. SELIČ, Polona. SELIČ, Polona. Psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom - uporabnost in učinkovitost v realnih in Psihofiziološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom - uporabnost in učinkovitost v realnih in

eksperimentalnih pogojiheksperimentalnih pogojih. V: ŠUGMAN, Katja (ur.), GORKIČ, Primož, ŠUGMAN, Katja, JURATOVEC, Andrej, SELIČ, . V: ŠUGMAN, Katja (ur.), GORKIČ, Primož, ŠUGMAN, Katja, JURATOVEC, Andrej, SELIČ, Polona, MAVER, Darko, MARINKO, Janko, PETROVEC, Dragan, ŠUPERINA, Marijan, SIJERČIĆ-ČOLIĆ, Hajrija. Polona, MAVER, Darko, MARINKO, Janko, PETROVEC, Dragan, ŠUPERINA, Marijan, SIJERČIĆ-ČOLIĆ, Hajrija. Poligraf v Poligraf v kazenskem postopkukazenskem postopku. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2005, str. 37-51. . Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2005, str. 37-51.

SELIČ, PolonaSELIČ, Polona. Novi odročnik : nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo. Novi odročnik : nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo . Ljubljana: Inštitut za psihofiziološke . Ljubljana: Inštitut za psihofiziološke študije Pares, 2007. 235 str., ilustr. ISBN 978-961-92179-0-0. študije Pares, 2007. 235 str., ilustr. ISBN 978-961-92179-0-0.

PRIPOROČENAPRIPOROČENA SELIČ, Polona. SELIČ, Polona. Posebnosti in prednosti razgovora v troje - moški in ženska kot par sogovornikovPosebnosti in prednosti razgovora v troje - moški in ženska kot par sogovornikov . . Rev. krim. Rev. krim.

kriminol.kriminol., 1999, let. 50, št. 2, str. 138-147. , 1999, let. 50, št. 2, str. 138-147. SELIČ, Polona. SELIČ, Polona. Razgovor z osumljenim težjega kaznivega dejanjaRazgovor z osumljenim težjega kaznivega dejanja . . Rev. krim. kriminol.Rev. krim. kriminol., jan./mar.2000, letn. 51, št. , jan./mar.2000, letn. 51, št.

1, str. 42-49. 1, str. 42-49. SELIČ, Polona. Psihološki oris značilnosti storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. SELIČ, Polona. Psihološki oris značilnosti storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Rev. krim. kriminol.Rev. krim. kriminol., ,

jul./sept.2000, let.51, št. 3, str.228-234. jul./sept.2000, let.51, št. 3, str.228-234. SELIČ, Polona. Psihologija v kriminalistični teoriji in praksi = [Psychology in criminal investigation theory and SELIČ, Polona. Psihologija v kriminalistični teoriji in praksi = [Psychology in criminal investigation theory and

practice]. practice]. Rev. krim. kriminol.Rev. krim. kriminol., jan./mar.2001, let. 52, št. 1, str. 43-49. , jan./mar.2001, let. 52, št. 1, str. 43-49. MAVER, Darko, SELIČ, Polona. MAVER, Darko, SELIČ, Polona. Operativna kriminalistična analiza in njena uporaba v praksi preiskovanja umorovOperativna kriminalistična analiza in njena uporaba v praksi preiskovanja umorov . .

VarstvoslovjeVarstvoslovje, 2001, letn. 3, št. 3, str. 159-169. , 2001, letn. 3, št. 3, str. 159-169. SELIČ, Polona. Uporaba poligrafske metode pri obravnavi storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. SELIČ, Polona. Uporaba poligrafske metode pri obravnavi storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.

Rev. krim. kriminol.Rev. krim. kriminol., apr./jun 2003, let. 54, št. 2, str. 125-136. , apr./jun 2003, let. 54, št. 2, str. 125-136. SELIČ, Polona, JURATOVEC, Andrej. SELIČ, Polona, JURATOVEC, Andrej. Odnos med profiliranjem in poligrafsko preiskavo pri preiskovanju kaznivih Odnos med profiliranjem in poligrafsko preiskavo pri preiskovanju kaznivih

dejanj z elementi nasiljadejanj z elementi nasilja. . VarstvoslovjeVarstvoslovje, jun. 2004, letn. 6, št. 2, str. 171-179. , jun. 2004, letn. 6, št. 2, str. 171-179. SELIČ, Polona. Raziskovalni izzivi sodobnega psihofiziološkega preiskovanja verodostojnosti izjav s poligrafom. SELIČ, Polona. Raziskovalni izzivi sodobnega psihofiziološkega preiskovanja verodostojnosti izjav s poligrafom.

Rev. krim. kriminol.Rev. krim. kriminol., okt.- dec. 2006, letn. 57, št. 4, str. 340-348. , okt.- dec. 2006, letn. 57, št. 4, str. 340-348. MAVER, Darko. Vloga in pomen klasifikacij kaznivih dejanj za kriminalistično preiskovanje. V: MEŠKO, Gorazd (ur.), MAVER, Darko. Vloga in pomen klasifikacij kaznivih dejanj za kriminalistično preiskovanje. V: MEŠKO, Gorazd (ur.),

PAGON, Milan (ur.), DOBOVŠEK, Bojan (ur.). PAGON, Milan (ur.), DOBOVŠEK, Bojan (ur.). Izzivi sodobnega varstvoslovjaIzzivi sodobnega varstvoslovja . 1. izd. Ljubljana: Fakulteta za . 1. izd. Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede, 2005, str. 245-257. policijsko-varnostne vede, 2005, str. 245-257.

MAVER, Darko. Kriminalistična policija ter njena vloga in pomen v predkazenskem in kazenskem postopku. V: MAVER, Darko. Kriminalistična policija ter njena vloga in pomen v predkazenskem in kazenskem postopku. V: KANDUČ, Zoran (ur.). KANDUČ, Zoran (ur.). Kriminaliteta, družbeno nadzorstvo in postmodernizacijski procesiKriminaliteta, družbeno nadzorstvo in postmodernizacijski procesi . Ljubljana: Inštitut za . Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2005, str. 77-87. kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2005, str. 77-87.