· DECEMBER * 82

AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA Ei' KAJ DELA Z zadnje letošnje seje predsedstva

Delegati slovenskih letalskih organi­zacij so se 10. decembra polnoštevilno zbrali na 4. seji predsedstva skupščine ZLOS, da bi se po štirih urah trdega dela prebili skozi obsežen dnevni red.

Med pregledovanjem sklepov zadnje ' seje so ugotovili, da nekateri niso uresničeni v celoti zaradi drugih , ne­kate ri pa tudi zaradi nas samih ne . Predmet osrednjega zanimanja na tej seji je bila problematika društva ama­terskih graditeljev letal Bloke . Dru­štvo, ki je bilo ustanovljeno decemb ra 1975, smo spomladi 1977 sprejeli med člane ZLOS in imenovali stro­kovno komiSijo predsedstva, ki pa se je sestala samo enkrat - jeseni 1978. Zadnja skupščina društva je bila maja 1980. Zato so prisotni toliko bolj pozorno prisluhnili poročilu predsed­nika strokovne komisije Tarasa Kri­venka , ki je v malo manj kot eni uri nanizal vrsto zanimivosti o "preminu­lem" članu DAGL. Izkazalo se je , da član le ni še čisto preminul , da pa je bila dejavnost res močno zavrta , ker zvezni komite za promet in zveze toliko časa ni potrdil pravilnika o amaterski gradnji letal. Krivenko je rekel : "Letala delamo zato , da bi na njih leteli!" in v tem je najbrž vsa resnica, drži pa tudi, da takole doma, pod kozolcem, letala ni mogoče nare­diti v nekaj pOl'oldnevih (povprečna doba gradnje v Svici je 6 let), da pri nas ni mogoče dobiti vseh potrebnih gradiv in da so bili naši "samogradite­lji" v svojih prizadevanjih večkrat precej osamljeni.

V razpravi, ki se je razvila po tem poročilu, so se izoblikovali sklepi, ki jih je povzel predsednik GojčiČ: več

Uprava revije KRILA sporoča vsem tistim naročnikom, ki plačujejo letno n;,ročnino s položnico sami na naš naslov, da znaša naročnina za leto 1983

300 dinarjev ki naj jih nakažejo s "splošno položni­co" na pošti ali banki na tekoči račun ZLOS, številka 50101-678-51077.

moramo narediti za propagando ama­terske gradnje letal , za to pa so odgovorni društvo, ter strokovna ko­misija in propagandna komisija ZLOS. Amaterski graditelji naj se scstanejo tudi z zmajerji , ki jih zanima amater­ska gradnja motornih zmajev. Predsed­nik komisije naj ostane Taras Kriven­ko , osnovne organizacije pa so pri­pravljene pomagati graditeljem z de­narjem in organizacijsko. V naslednji točki o nač rtih revije KRILA za

(Nadaljevanje na 30. strani)

* ••••••• ~~ •••••• ~ •••••••• * * * * * * ~ * * * * * * * * * * * * * * * * * * t * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * :: "Zlati orel" Leticevi :: * * :: BEOGRAD - Marija Letic, ja-: tdralna letalka iz Subotice, je bila v * * letošnji letalski sezoni najuspešnej - :: :: ša članica jugoslovanske letalske:: :: zveze, tako da je za svoje športne :: * uspehe dobila najvišje jugoslovan- * :: sko priznanje, "zlatega orla". :: :: Leticeva je letos maja skupaj s:: * tovariši iz kluba obletela 500 kilo- * :: metrski trikotnik in dosegla tudi:: :: ženski državni rekord, na držav-:: * nem prvenstvu pa je v konkurenci * :: 43 tekmovalcev pristala na 18.:: * mestu. * :: Drugi najuspešnejši športniki le-:: :: talske zveze Jugoslavije pa so - :: :: padalstvo: Dušan Intihar (ALC Le-:: * see) in Radmila Dimic (AK Saraje-* :: vo); akrobatsko letenje : Benjamin:: :: Ličer (AK Portorož); natančno * * motorno letenje: Oto Verbančič:: :: (LC Maribor) ; letalski rally: Mijo:: :: Ban (Osijek); letalsko modelarstvo : * * Oton Velunšek (Ptuj); raketno mo-:: :: delarstvo: Miodrag Radic (Bg). :: ~ Po Delu :: *~ ••• ~.~~ •••••••• ~~ •••• ~.*

naslovna

str. 4

str. 10

str. 12

str. 22

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XII * DECEMBER 82 * ST. 12

Tako smo bolj ali manj srečno prijadrali do zadnje številke XII. letnika naše revije. Tudi ta iz znanih streznitvenih razlogov ni preobsežna, pa vendar smo skušali v njej objaviti vse, kar morate še letos zvedeti. Daljši prispevki, ki tokrat niso prišli na vrsto, bodo tiskani v naslednjem letniku, statut in drugi "paragrafi" pa v Letalskem vestniku, ki bo januarja tudi spet izšel. - Z uvodnim prispevkom predstavljamo. tokrat našega starega znanca Gustava Ajdiča -marljivega sodelavca KRI L in nekdanjega pilota partizana. B ila je to lepa priložnost, da v razgovoru s še živo pričo nastajanja našega vojnega letalstva zaključimo letošnje jubilejno leto VL in PZO. Letos smo vendarle bolje sodelovali z vojaškimi viri informacij in to se je poznalo tudi pri vsebini -današnjo naslovnico z našim novim šolskim reaktivcem G-4 lahko tako z veseljem posvetimo prazniku naše ljudske armade in se tako pridružimo iskrenim čestitkam iz vse dežele. (Foto: M. Moškon)

V zgodovini bo tudi mesto zanj Letalska pošta Bloudkova nagrada Alpskemu letalskemu centru Svetovno prvenstvo šola za naše Zima, zima bela Osamljeni borec je bil Miha Klavora Sim XI - akrobat Humor

4 8

10 12 16 22 28 31

n'l" Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani . Lepi pot 6 {: Revija izhaja vsak """sec . razen julija in avgusta tr Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejrt:le samo avtor fotografije, uporabljene za.naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv . Za točnost

vsebine svoj ih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodeluje y reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo. motorno letenje. raketarstvo, zmajarstvo in balonar­stvo. Uredni!tvo si pridržuje pravico skraj!ati . dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji '* Uredniški odbor: Gustav Ajdič. Mirko Bitenc. Stane Bizilj . Janez Brezar, Jurij Franko, Dominik Gregl . Belizar Ker!ič. Leon Mesarič. Jure Mežnar!ič . Franček Mordej. Marjan Mo!kon (glavni in odgovorni urednik). Jože Perhavc . Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček {: Naslov uredni!tva: Marjan Mo!kon. po!tni predal 33. 68001 Novo mesto 1l Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredni~tvu najpozneje do 10. dne v mesecu . pred mesecem, v katerem izide naslednja !tevilka - Rokopisov in slik ne vračamo. razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami * Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6. poštni predal 496. 61001 LJUBLJANA. teleion (061) 222·504. tekoči račun pri ZLOS. ~tev . 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napiši~e stari in novi naslov. upravi revije sporočite tudi . če revije ne prejemate redno "cl Letna naročnina 200 din . cena posamezne Mevilke 25 din tr Lektori ranje rokopisov. grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

Čeprav je nab dolžnost, da bralcem KRIL končno predsta­vimo tudi Gustava Ajdiča, ki ga sicer poznajo po številnih prispevkih (mnogi pa najbrše tudi osebno), ta naloga ni ravno lahka. Predstaviti člove­ka, ki je sam avtor številnih predstavitev slovenskih letal­skih entuzijastov, pisca, ki v vsako predstavitev vloži obilo

V zgodovini bo mesto tudi zanj truda in študija, avtorja ses­tavkov, ki so oteli pozabi pomembna dejstva ne tako kratke zgodovine slovenskega letalstva, bi seveda zahtevalo enako . profesionalen pristop. Če se ni posrečilo, naj bralci in seveda tudi tovariš Ajdič ne zamerijo preveč.

Na pomenek je prišel strumno zravnan, "pokoncu mož", bi zapisal Oton Župančič. Prav presenečen sem bil, ko je povedal, da je bil rojen 19. s~ptembra leta 1917 v Gorenji Straži. Svojih dobrih šest križev re­snično ne kaže niti s čilim korakom niti z bistrim spominom.

Kaj te je gnalo, da si pričel raziskovati našo letalsko pretek­lost, obljavl;ati svoje izsledke in mnogokrat predstavljati tudi da­našnjo sedanjost? je bilo vpraŠ<\nje.

"Po diplomi na srednji tehnični šoli v Ljubljani sem odšel leta 1939 služit vojaški rok v pilotsko šolo. S tenl sem praktično odšel iz Slove­nije, kamor sem se dokončno vrnil leta 1975. V svojih dijaških letih sem bil že navdušen letalec, član akademskega aerokluba v Ljubljani. Na srednji tehnični šoli sem bil tudi vodja delavnice, v kateri smo izdelali dva .. vrabca", z njima smo letali na Blokah, kjer sem opravil tudi ifpit A in B. Kasneje sva z dijakpm Samom Jenkom gradila enosedežno motor-

40. LET VL ln PZO

Fotografija na Izkaznici jadral­

nega A pilota leta 1936

Skupina Ikarus v Begunjah 13. aprila 1939, ko je bli opravljen prvi polet s Sv. Petra (Ajdič pr-

vi z desne v drugi vrsti)

no letalo, inž. Kuhelj pa je bil nad­zornik gradnje.

Še in še je bilo spominov na le­talstvo in letalce. Ko sem se dokončno vrnil v Slovenijo, sem hotel dopolniti znanje ter zapolniti vrzeli mojega vedenja o slovenskem letalstvu, ki jih je zarezala tako dolga odsotnost. Zahajal sem v uni­vezitetno knjižnico ter iskal knjige, poročila in dokumente o slovenskih

letalcih in njihovem delu. Na žalost sem vedno bolj spoznaval, kako malo je o tem napisanega - in še to je največkrat rastreseno po različnih časopisih . Še živih prič in do­kumentov je iz dneva v dan manj. Čas in vojna sta zarezala praznino med sedanjo živo generacijo in med najstarejše letalske generacije, ki so bile tudi presenetljivo aktivne.

Od takrat sem domala ves svoj čas posvetil zbiranju podatkov, do­kumentov, slik in načrtov, osebnih pričevanj in pripovedi očividcev, da bi tako ohranil čimveč pričevanj o zgodovini slovenskega letalstva.

Opravil sem nešteto potovanj širom Slovenije in veš, kaj sem ravnokar odkril? Helikopter, ki ga je zgradil kmalu po prvi svetovni vojni neki kovač na Gorenjskem."

Iz zajetne črne aktovke, polne slik, načrtov in dokumentov potegne izredno dobro ohranjeno fotografijo ogromnega helikopterja, ki ga občuduje množica sovaščanov .

In kak~na je bila tvoja pot po Jugoslaviji?, je bilo vprašanje, čeprav nisem dobil odgovora, kako bi se pisec Ajdič pogovarjal z le­talcem Ajdičem.

"Motorno pilotsko šolo sem ko­nčal v Smederevski Palanki. Prvi samostojni polet sem opravil z le­talom "fizir FN" pred tem pa je bil na zadnjem kontrolnem poletu z menoj naš slavni pilot Križaj. Leta 1 'HO sem končal še vojno pilotsko šolo v Pančevu, po kateri sem bil razporejen v 1. bombardersko eskadriijo v Novem Sadu."

Po končanem šolanju in odsluže­nju vojne obveznosti je bil Gustav Ajdič kot oficirski pripravnik teh­nične stroke dodeljen preizkusni skupini vojnega letalstva, kjer se je specializiral za električne instalacije v letalih. Ob tej priložnosti je spoz­nal tudi inž. Cijana, ki je kot preiz­kusni pilot tovarne IKARUS piloti­ral nove "hurricane", ki so prihajali iz tovarne in jih je prevzemala preiz­kusna skupina.

ICeft4 6

Pilot­učenec Ajdič v vojalki pilotski 1011 v Pančevu

1.1940

Piloti 3.eskadrllJe

422.Jurllnega polka 42.ju­rllne diviziJe

NOVJ na srem­ski fronti. Ajdič stoJI pod vlJa-

kom IL-2 v komblnezonu, pred nJim ko­

mandir eskadri­lJe Smolič

Bližala se je aprilska vojna. Preiz­kusna skupina se je premestila v Kraljevo, kjer je bil Gustav Ajdič nekaj dni pred pričetkom vojne priča zajetju nemškega letala "messer­schmit 110." S tem istim letalom, ki ga je pilotiral letalski poročnik inž. Dimčovic. sta z Ajdičem v prvih dneh vojne preletela iz Kraljeva v

40. LET VL ln PZO

Zemun. OJ tu je Ajdič nadaljeval polet z "bueckerjem" do Rume v bombardersko eskadriijo. kjer je imel vojni razpored.

Vendar bilo je že vsega konec. Kapitulacija, kamufliranje v bolni­šnici. kasneje pa bolezen. so ga tepli. obenem pa tudi reševali . Še vedno bolan je našel sredi poletja možnost. da se je v Bosni priključil Kozarske­mu odredu. Kmalu je že bil v znani 1. letalski bazi V. korpusa NOV pri Sanskem Mostu. Kasneje je bil dodeljen skupini pilotov, ki naj bi šla na prešolanje v Italijo. Namesto preleta pa so sledili naporni prehodi preko Cme gore in Peci do Niša, od tu pa že z vlakom v osvobojeni Beograd.

Sledilo je prcšolanje v pilotski šoli v Pančevu. V skupini jurišnikov. Dva poleta z PO-2 in nato šolanje na IL-2. Po šolanju je bil Gustav Ajdič razporejen v slavni 422 jurišni polk. Zgodovina in pomen teh naših prvih letalskih polkov za obrambo sremske fronte. izgon okupatorja ter dokončno osvoboditev sta znana. Gustav Ajdič ima v svoji letalski

40. LET VL in PZO

Ajdič je prvi po-letel

na terenu danainjega

ALe z Inko 13. aprila 1939, da­nes pa je v ja­dralnem letalu največkrat med Izpiti - na dru-

gem sedežu kot Izpralevalec

knjižici vpisanih 11 bojnih poletov. Bombardiranje in obstreljevanje sov­ražnikovih enot v Sarajevu. Doboju. Sabcu.. . Sam se bi težko odločil . kateri od teh poletov je bil težji in zahtevnejši.

Prišla je osvoboditev. vojne je bilo konec. Polk je bil zbran na letaliUu Lučko pri Zagrebu. Pričela se je obnova porušene domovine. Gusta­va Ajdiča so kot specialista elektro stroke dodelili letalskemu območne­mu poveljstvu v Skopju. Tu je s svojimi sodelavci in 900 nemškimi vojnimi ujetniki usposobil skopsko letališče .

Sledila je premestitev v gradbeni oddelek poveljstvu jugoslovanskega vojnega letalstva. kjer je ostal vse do leta 1959. Posebej se je posvetil inže­nirski mehanizaciji ter vdrl ali sodeloval pri gradnji številnih han­garjev in drugih letaliških objektov.

Leta 1959 je bil imenovan za načel­nika inženirskega odseka območne­ga poveljstva v Sarajevu. šest let kasneje je bil upokojen v činu podpolkovnika ter na položaju polkovnika.

Vendar si se vrnil v Slovenijo šele deset let kasneje? sem bil radoveden.

"Točno. Upokojitve vojnih le­talcev prihajajo zgodaj. Imel sem še obilo izkušenj in moči . da sem us­pešno sodeloval pri elektrifikaciji proge Sarajevo - Kardeljevo in vo­diI odsek od Konjica do Mostarja. Kasneje pa sem bil zastopnik Iju-

ICerL" 7

bljanske ELME za BiH -in Črno goro. Na koncu me je pot le pripelja­la nazaj v rodno Slovenijo".

Pozna te pa tudi širok krog športnih letalcev.

"Razumljivo. saj sem bil vse od 1947 leta stalno član vsakokratnega najbližjega aerokluba. V Zemunu sem bil nekaj časa celo neprofesio­naIni upravnik letalske šole. Zadnjih deset. dvanajst let sodelujem vsako poletje pri šolanju jadralnega letenja gojencev vojaške gimnazije maršala Tita. Resnično rad delam z mladimi ."

Slišim, da pri nekaterih mladih naklonjenost ni obojestranska, posebno če SI član izpitne komisije.

Seveda sem strog. Za vzgled mi je vedno moj prvi učitelj motornega letenja. Njegova natančnost in strogost sta marsikdaj reševali življe­nja nas. njegovih učencev . "

Tak je Gustav Ajdič. Strog. na­tančen in dosleden. Mladosten ter poln delovnega poleta. tudi kot predsednik propagandne komisije ZLOS in vnet zbiralec gradiva za zgodovino slovenskega letalstva ter letalcev. Zgodovino. v kateri bo mesto tudi zanj.

CIRIL TRČEK

IDA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER

Motorni internat "Ptuj 82" Dne 27. junija letos smo se zbrali na

letališču na Moškanjcih pri Ptuju. Po se!ektivnih izpitih v Ljubljani nas je ostalo 6 iz štirih slovenskih klubov. Iz Ljubljane Aleš Demšar iTI Peter Čučulovič, iz ALe Matjaž Orožim, iz Novega mesta jože Vidrih ter iz Ptuja Slavko Hrnčič in Robert Tetičkovič.

Nastanili smo se v velikem, vojaškem šotoru, ki je bil v času inter­nata naš drugi dom. Neskončno smo si že želeli prvega poleta z domačim letalom Utva-75. Za prvi polet sta nas usposobila učitelja Milan Kralj in jože Lukanc. Z njuno pomočjo smo prišli do prvega samostojnega leta, bilo je JOjulija. Zvder je sledil letalski krst, po katerem smo sedeli na precej vročih zadnjicah.

Naslednje dni smo nabirali samostojne lete, s katerimi smo izpolnjevali tehniko letenja. Vse vd smo leteli samostojno, bolj in bolj smo spoznavali letalo, letenje je postajalo vse večji užitek.

Po nekaj samostojnih urah smo se z učitelji podali na prvo križarjenje po Sloveniji. Prva maršruta je bila PT -SG-NM-PT. Veliko dela smo imeli z vodenjem navigacije, hk­rati pa smo spoznavali tudi slovenska letališča . Drugi dan smo poleteli iz Ptuja proti Murski Soboti, od tam pa v sosednjo H rvatsko, v Čakovec, čez Varaždin na Lučko pri Zagrebu.

Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, zato je bilo tudi letenje pravi užitek.

Naše knjižiu letenja so se vedno bolj polnile s podatki o naletu, prav tako pa tudi rubrika " pripombe učite­lja". Bili smo prva skupina, ki so ji omogočili tudi skupinsko letenje. Ta­ko smo imeli prijetno doživetje več.

Internat se je bližal koncu, prišel je čas za izpitni let. Kljub veliki tremi smo ga vsi uspešno odleteli. Konecje bilo samo intemata, vse ostalo nam je ostalo: veliko čudovitih užitkov med nebom in zemljo, tovarištvo in prijateljstvo.

Zelimo se zahvaliti vsem, ki so nam omogočili šolanje, še posebno tov. Čučku in tov. K repflju, ki sta bila vedno pripravljena prisluhniti našim željam, mehaniku Branku Firštu, ki je neumomo skrbel za " zračno floto", ter Tinetu, ki je ves mesec polnil naše vedno lačne želodce. Največja zahva­la pa gre seveda učiteljema Milanu K ralju in jožetu Lukancu, brez kate­rih ne bi bilo našega odkrivanja sinje­ga neba.

TEČAJNIKI

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objav­ljamo oglase, ki niso daljii od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase poiiljajte na na­slov uredhiitva: Marjan Moikon, D.

p. 33, 68001 NOVO MESTO. .

Prodam dva motorja OS- MAX 61 RC 10 ccm, en motor Webra SP ED 61 RC 10 ccm, trenažni model MIDDLE STICK z razponom 1,5 m za motor 6,5 - 10 ccm. Torkar J anez, Koritno 16 , 64260 BLED.

Prodam epoxy trup za model Piper PA 18 SUPER CUB (1:4) za razpon kril 2,67 m in motor Quadra 32 ccm 2 PS 8000 vrt/min. primeren za isti model , model jadralnega letala DG - lOO v merilu 1:3 (S m). PRISTA­VEC Boštjan, Grič Il , 64260 BLED, tel 064·78-026 .

mA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER Uredništvu Kril!

Korist im to priložnost in se kot član Aero kluba Ljubljana obračam na uredništvo revije "Krila" s prošnjo, da v eni naslednjih številk revijeobja­vi širši prispevek o tem, kako priti do dovoljenja za športnega pilota motornega letenja. Prav lep prispevek je vaša revija objavila v4.letošnji šte­vilki, kako priti do učiteljskega dovoljenja.

Predlagam da v članku pojasnite, katere izpite mora kandidat za športnega pilota motornega letenja opra~'iti. potek in vsebino teoretičnega in praktičnega dela izpita. ter če lahko tisti. ki naredi izpit v tujini. leti pri nas kot član našega aerokluba. Ka­kšni so zdravniški kriteriji in ali se lahko leti z očali. tako da se to vpiše v dovoljenje kot opomba? Če ima kan­didat zaradi očal in dioptrij sitnosti z zdravniško komisijo, na koga se lahko obme? Razvite dciele za to de­javnost na amaterski ravni nimajo tako strogih kriterijev. kot pri nas, pa '.'endar imajo zadostno varnost v letalstvu.

Upam. da boste našli nekoga. da bo napisal predlagani članek in Vas to­variško pozdravljam.

NEVEN BRANDT Ljubljana

Spoštovani urednik! Rad bi predstavil siedell' re­

vije: Bom ln Baltle, War Data, M ili­tary Enthusiast, Pieces of Eight in Famous Ain'raft Of The World.

Revija Bom ln Baltle, War Data in Military Enthusiast so izraelskega izvora. Zato lahko logično sklepamo, da je tematski povdarek v teh revijah izraelsko letalstvo in njegov razvoj. Vendar pa te tri revije niso izključno letalske, čeprav zavzema letalska mov približno 72% vsebine. Najprej je začela izhajati revija Bom ln Baltle in sicer leta 1978. Tema te revije so v glavnem spopadi Izraelcev z Arabci, obenem pa-objavljajo članke o letals­tvu ZDA, SZ il1 Arabskih državah, torej o prisotnih silah v tem delu sveta.

Revija War Data je tematska revi­ja. V saka številka prinaša le eno temo (npr. opis letala F-15 ali Mirage-a J, itd.), ki pa je zelo izčrpno podana tako slikovno kot pisano.

Revija M ilitary Enthusiast je te­matsko zelo podobna reviji Bom ln Baltle.

Naslov uredništva teh revij je: Eshel-Dramit Ltd., P. O. Box 115, Hod Hashason, Israel. Imajo pa tudi svoje predstavništvo v Evropi: Na­tional Magazine Distributors Ltd., T avistoch Road, West Drayton, Middlesex U B 7 7 aE-England.

Cena teh revij: Bom ln BaUle - en izvod ~2, letna naročnina ~ 12.-. War Data - en izvod ~ 2,50, letna naročnina ~ 14.,-. Military Enthusiast - en izvod ~ 1,20, letna naročnina ~ /J.-.

Revija Pieces Of Eiglet je uradna revija 8. Zračne Armade - oddelek za raziskovanje zgodovine. Kot ne­kateri gotovo veste, je bila 8. Zračna Armada (8th USAAF) največja Zra­čna enota v drugi svetovni vojni, delovala pa je v Evropi (Anglija).

,zhaja dokaj neredno, Je pa ,ned poznavalci te literature zelo cenjena. Izvod stane ~ 0,80, predstav­nik za Evropo pa je zaloiba M idiand Gounties Pbc., 24 The Hollow, Easl Shilton, Leicester LE 97NA.

Revija Famous Aircraft Of The World (FAOW) je sestrska revija mesečnika KOKU-F AN. Torej je japonskega izvora. Izhaja vsak drugi mesec, je tematska revija - vsak izvod opiše eno letalo. Poudarek je na letalih druge svetovne {;ojne. trekstaje zelo malo - poudarek je na slikovnem gradivu. Revija je med zbiratelji tovrstne literature zelo cenjena in zato je zelo hitro razproda­na. Tako recimo sedaj (novembra 82) ni več mogoče dobit januarske šte­vilke. Izvod stane DM 8,letna naro­čnina DM 48, predstavnik za Evropo pa je Cristian Schmidt - torej isti kot za KOKU-FAN.

MARKO MALEC Kranj

Bloudkova nagrada Alpskemu letalskemu centru

V skupščinski dvorani mesta I.ju­bij ane je bila na dan 23. obletnice smrti pionirja slovenskega letalstva in športa inž. Stanka Bloudka osem­naj sta podelitev priznanj. ki nosijo njegovo ime. Bloudkove nagrade in priznanja so najvišja slovenska družbena odličja za delo in dosežke v telesni kulturi. Letos je bilo podelje­nih R nagrad in 26 priznanj.

Že drugo leto zapored je to veliko priznanje dodeljeno članu ZLOS. Leta 19R 1 je prejel Bloudkovo na­grado svctovni prvak v modelarstvu Anton Videnšek. letos pa je to od­ličje prejel Alpski letalski center iz Lesc. Iz rok predsednika skupščine TKS ga je prevzel Leon Mesarič.

V povojnem obdobju se je letalska dejavnost v Lescah razvijala izredno uspešno. Ko pa so se vsi gorenjski aeroklubi zdru7.ili v Alpski letalski center. je letalska dejavnost še

hitreje napredovala. Vidnejši športni uspehi so sc pričeli vrstiti. ko je pos­tal upravnik letalske šolc h 'anc Mir­nik-Hakelc. To je bilo \' Ictu 1%7, Usmeril jc dcjavnost \' šport in dosežkc. Padalccm jc dajal \'eliko moralno in strokovno podporo. pod vodstvom .Janeza Brezarja se hitro napredo\'ali do uvrstitev \' državno rt'prczcntanco. Hitro so napredovali tudi jadralni letaki in Mirnikov naj ­boljši učenec Franc ~1 rukelj je dancs naš najuspešnejši jadu1ni letab:. V si številni uspehi so dose7.l'ni \' obdo­hju po letu 1970,

Obrazložitev odbora za podelje­vanje Bloudkovih priznanj je bila na kratko naslednja:

Alpskcmu Ictalskemu centru il' Lesc sc podeljujc Bloudkm'a n:lgrada za:

- uspdno ra;r\' ij;II1)l' j:ldLlllll'ga in motornega Ictl'llj:l lU (;orl'n)skl'l11.

NAGRADE

Bloudkovo na­grado je v Lju­bljani prevzel Leon Mesarič

- šolanje letalcev za licenco jad­ralnega in motomega pilota ter pa­dalca. šolanje do poklicnega pilota in učitelja jadralnega in motomega letenja ter padalstva.

- organizacijo in sodelovanje v organiziranju številnih republiških in državnih prvenstev v letalskem modelarstvu. jadralnem in motor­nem letenju ter padalstvu. velikega števila mednarodnih modelarskih tekmovanj in štirih svetovnih prvenstev v modelarstvu in padal­stvu.

- vzgojo številnih vrhunskih športnikov. ki so kot reprezentanti Jugoslavije tekmovali na številnih mednarodnih. evropskih in svetov­nih prvenstvih. mnogi med njimi pa so danes tudi odlični strokovnjaki piloti v prometnem letalstvu •.

- odlične dosežke. zlasti pa­dalcev in jadralnih letalcev. na tekmovanjih in pri osvajanju zlatih in diamantnih športnih značk ter državnih rekordov.

- za razvoj in delo stranske gospodarske dejavnosti centra. v kateri že 20 let celotno članstvo centra prostovoljno združuje svoje delo. da hi si ustvarilo manjkajoči del sredstev za svojo dejavnost. izob­raže\'anjc in športna tekmovanja.

- visoko stopnjo razvitosti sam­oupravnih odnosov med članstvom centra.

O zares plodnem delu ALe govo­rijo tudi številke. V letih obstoja centra se je šolalo v tečajih za jad-

ICe'i.4 11

ralne in motome leta lce ter padalce več kot 450 jadralnih in 110 motor­nih pilotov in okoli Roo padalcev. Jadralni letalci so osvojili 9 naslovov repuhliških in 5 naslovov državnih prvakov. Dva naslova državnih prvakov so osvojili tudi motomi piloti. Največ so dosegli padalci. Osvojili so 20 zlatih kolajn na repu­bliških in 12 na državn;h prvenstvih. od tega kar sedemkrat zlato kolajno absolutnega prvaka države. pri čemer je bil najuspešnejši Drago Bu­nčič s tremi naslovi. Padalci so osva­jali odličja tudi na mednarodnih tekmovanjih. z veliko uspeha na svetovnem pokalu para-ski in na mednarodnem prvenstvu Avstrije. Člani ALe so 30-krat sodelovali v državni reprezentanci. skupno je na­stopilo 91. posameznikov.

Tudi osvajanje športnih značk kaže na viden napredek v kvaliteti. Doslej so jadralni letalci ALe osv­ojili 48 srebrnih. 20 zlatih in 4 dia­mant ne .. C" značke. Dosegli so še 12 višin preko 5000 metrov. 21 preletov preko 300 in 7 preletov preko 500 kilometrov za diamantno značko. Popravili so več državnih rekordov v preletih. Ivi Šimenc pa je letos dosegel najdaljši prelet v Jugo­slaviji v razdalji 702 kilometra. Pa­dalci so osvojili 3R srebrnih. 36 zlatih in 11 diamantnih .. e" značk.

V si ti dosežki pa postanejo še vrednejši. če pridamo dejstvo. da so člani ALe v preteklih dvajsetih letih pridobivali potrebna sredstva za svojo dejavnost (poprečno 80% vsako leto) z delom v proizvodni delavnici centra in v železarni Jese­nice pri podiranju metalurških peči. prebiranju in nakladanju odpadne ognjevrzdržne opeke. starega železa in škaje.

Bloudkova nagrada je priznanje, ki obvezuje. To ni priznanje samo leškim letalcem. v njem je potrditev pravilnega in družbeno pomembne­ga dela vseh osnovnih organizacij v ZLOS.

F. r .

ICefL.412

Na slavnostni otvoritvi Je za

nale barve sko­čil Darko Sveti­na z domačim

padalom PS-11

PADALSTVO

Svetovno prvenstvo šola za naše

Od 8. do 20. avgusta 1982 je bilov mestu LUČENEC v ČSSR 16. svetovno padalsko prvenstvo v figu­rativnih skokih in skokih na cilj. Sodelovalo je 71 tekmovalk in 121 tekmovalcev iz 24 držav. Jugoslo­vansko reprezentanco so sestavljali vodja Milan Šeferovic (iz Beograda VSJ). trener Srečo Medven. Darko Svetina. Dubn Intihar. Brata Iztok in Bogdan Jug (vsi iz ALC Lesce) ter Uroš Šumar iz Novega Sada. Re­prezentanca je bila občutno oslablje­na. ker je Benjamin Šmid. eden klju-

čnih tekmovalcev za skoke na cilj. zbolel že na pripravah. Nadomestil ga je mladi. osemnajstletni Bogdan Jug. Že tako je bila naša reprezen­tanca najmlajša na prvenstvu in s premalo izkušenosti za tako zahtev­no tekmovanje. za mladega Juga je bila reprezentančna odgovornost prevelika psihična obremenitev in na tekmovanju ni zmogel vsega. kar zna.

Največ smo od naših fantov pričakovali v disciplini skupinskih skokov na cilj. Realno bi se uvrstili pod 10. mesto. če mladi Jug ne bi odpovedal v drugi seriji in doskočil pri 237 cm. S tem je vse splavalo po vodi. Po štirih serijah smo s skupno 285 cm pristali na začelju. na 21. mestu med 24. ekipami.

Skoki na cilj za posameznike so potrdili. da imamo dobre posamez­nike. vendar vsem manjka še veliko izkušenj in hladnokrVnosti za tekmovanje. kot Je svetovno prvenstvo. Prvih 50 uvrščenih tekmovalcev je namreč izredno ize­načenih in vsak med njimi ima možnosti za uvrstitve na sam vrh. Vsaka manjša napaka jih porine daleč nazaj. Doskok. večji od 5 cm, pomeni že izključitev iz borbe za vidnejša mesta.

Svetina je s svojimi 19 cm in z 41. mestom v tej disciplini dosegel solidno uvrstitev. izredno smolo pa je imel, povsem po svoji krivdi, Dušan Intihar, ki je v drugi seriji doskočil na 48 cm od cilja, ob koncu (po lO skokih) pa je imel S5 cm in s tem šele 77. mesto. Od tretjega do desetega skoka je skakal odlično, ta­ko kot je to njegova vrlina, in zbral S kazenskih cm. Ostali trije, oba brata

PADALSTVO

Na tekmoval­nem prostoru v Lučencu: Srečo Medven (trener)

Urol Šumar, Darko Svetina, Iztok Jug, Bog­dan Jug in Du-

lan Intihar

.Ju!-: in Sumar. so imdi po ene!-:a ali dva slabša skoka. kar jih je potisnilo dab: nazaj .

Fi!-:urati\'ni skoki so hili na tem s\'eto\'nem prvenstvu prvič ocenje­\'ani s IXlmočjo \'ideo sistema. V sak skok je bil ponovljen na ekranu in sodniki so lahko zdo realno prisojali kazenske točke. Tako so najboljši zaradi napak dosegli za sekundo in \'('č slabše čase kot na prejšnjem svetovnem prvenstvu. Zmagovalec Maurice fernandez (25 let) iz ZDA, je imd v štirih skokih 3,2 kazenske sekunde. Naši so bili v tej disciplini boljši, kot smo pričakovali. Kot eki­pa so bili 12. figure pa so izvedli dokaj čisto. Najboljši je bil Iztok Jug s 55. mestom in skupnim časom .,6,4Y sekund (3,6 k.t .), Sumar je bil 61. s 37,15 sekundami (2,4 k. t.) in Bogdan .Jug s -'7,32 sekundami 63., vendar je dobil samo 1,2 kazenski sekundi, \. zadnjem četrtem skoku, pa je iz\'edel komplet brez napake. To daje upanje, da se bo raz\'il v

ICIe'L,4 13

dobrega figuratista . Med 484 skoki jih je bilo namreč samo 6 ocenjenih brez kazenskih točk. Intihar in Sve­tina pa sta bila občutilo slabša in sta imela pribitka 6 in 5,4 sekunde.

V generalni razvrstitvi je zmagal vzhodnonemški tekmovalec Bernd \\'iesner (28 let), naš najbolje uvršče­ni pa je bil Darko Svetina na 58. mestu, ekipno pa so ostali naši na 20. mestu.

Med ženskami je postala absolu­tna svetovna prvakinja sovjetska pa­dalka Larisa Koričeva (32 let). V sko­kih na cilj je zmagala Američanka Cherly Stearns (27 let) in v figurativ ­nih skokih Irina Walhkoff (28 let) iz Vzhodne Nemčije. V skupinskih skokih na cilj so presenetljivo zma­gale Bolgarke s 33 cm. Sovjetske pa­dalke so naslov prvakinj izgubile v zadnji seriji te discipline, ko sta njihovi tekmovalki Svackova in Ka­ratkova doskočili 178 cm od cilja.

Dosežki naših tekmovalcev so nas nekoliko razočarali. Kljub temu na

r:re1L414 PADALSTVO

FIGURATIVNI SKOKI

UVR DR SKOKI Z VI(' n m 2000 m SKU -STI TEKI'·!OVALEC ŽAVA PAJ TEV 1 (s ) 2 (s ) 3 (s) 4 (s) SKUPM KAZ .

1 FERNANDEZ r1. ZDA 6 , 57/0. 6 7, 36/0. 8 7,03/ 0 . 8 7 . 58/1. 0 28 , 54 3 , 2 2 ŠAFRANEK JAN ČSSR 7, 27/0 7, 23/0, 8 7,17/0, 2 7 , 32/0, 6 28 , 99 1, 6

3 VALJUNUS VJ . SZ 7,00/ 0,4 7, 36/1,0 7, 20/ 0,1.j· 7, 1+9/1, 4 29 ,05 3 , 2

55 JUG IZTOK YU 9 ,06/0, 8 9 , 77/1,4 8 , 65/0, 8 9 , 01/ 0, 6 36 ,49 3 , 6 61 ŠUMAR UROŠ YU 8 ,70/0, 2 9 , 80/0, 6 10, 38/1,4 8 , 27/ 0, 2 37,1 5 2 ,4

63 JUG BOGDAN YU 9,14/0, 4 9 ,81/0,4 9 ,42/0, 4 8 , 95/0 37, 32 1, 2 68 INTIHAR DU:? AN YU 8, 87/0,6 10,04/2 ,4 9 , 9 0/ 1,4 9 , 67/1, 6 38 ,48 6 ,0

77 SVETINA DARKO YU 10,11/0, 8 10,16/1, 2 10,18/1, 8 9 , 76/1, 6 40, 21 5 ,4

SKOKI NA CILJ - POSAr-1EZNO

UVR TIP SKOKI NA CILJ Z VI~ INE 800 m SKU STI TEKMOVALEC DRŽAVA PADALA PAJ TEV 1 2 3 lj. 5 6 7 tl 9 Ilo (cm)

- 1 WIESNER BERND DDR RL - 12 O O O O O O O O 1 O 1

2 UŠMAJEV NIKOLAJ SZ PA.FOIL O O 1 O O O O 2 O 1 4

3 BOEHME JURGEN DDR RL - 12 1 2 O O O 1 O 1 O O 5 4 PAVLATA JOZEF ČSSR STR-CLO O 2 1 O O O 2 O O 2 7

5 ~UBBE CHRISTIAr FRAN FOIL-RE 1 O 3 2 O O 1 O O O 7

41 SVETINA DARKO YU PS - 11 O 3 2 I 6 2 2 O 1 3 O 19

77 I NTIHAR DUŠAN YU PS - i l 2 48 1 I O O O O 4 O O 55

79 J UG I ZTOK YU PS -11 9 2 1 I 1 23 lo 1 O 7 4 58

~07 JUG BOGDAN YU PS - 11 1 ~17

~ l ~ r~ 2 3 4 O O 204

~13 ŠUMAR UROŠ YU PS -11 O 12 13 8 P78 O 1 314

SKUPNA RAZVRSTITEV ( CILJ + FIGURE POSAMEZNO )

UV R FI GURE CILJ SKUPAJ STI TEKMOVALEC DR ŽAVA TEV r·IESTO TOČK r'1ESTO TOČK TOr. K

1 WIESNER -BERND DDR 7 49 1 1 r,, ~

2 LUBBE CHRISTIAN FRANC 6 36 4 16 52

3 UŠMAJEV NI KOLAJ SZ l o 100 2 4 104

58 SVETINA DAR KO YU 77 5929 41 1681 7610 66 .~ 1 " I ZTOK YU 55 30? 5 79 6241 9266

70 I NTIHAR DUŠAN YU 68 4624 77 5929 10 553 92 JUG BOGDAN YU 63 3969 107 11449 15418

95 ŠUMAR UROŠ YU GI 3721 11 3 1276 9 16490

PADALSTVO

prihodnost ni treba črno gledati. Fantom je treba omogočiti udeležbo na najtežjih mednarodnih tekmova­njih. da se prekalijo tudi v premago­vanju psihičnih napetosti. Vsi so še mladi in čez dve. tri leta lahko priča­kujemo tudi večje mednarodne dosežke. V si. ki poznamo njihovo delo in voljo. v to ne dvomimo. Potrebno je. da jim pomagamo tudi materialno in jih opremimo z naj­boljšimi padali.

Zanimivo je. da je bilo v Lučencu kar 82 odstotkov vseh padal tipa FOJL v različnih izpeljankah in ko­pijah posameznih držav. Pri spre­membi vremena imajo tekmovalci s foili veliko manj težav kot naši pa­dalci z zastarelimi domačimi padali PS-Il. Pričakujemo. da se bo v VS) kaj premaknilo tudi glede izboljšanja

LEON MESARIČ SKUPINSKI SKOKI NA CI LJ

UVR STI DRŽAVA SE R lJA TEV 1 2 3 4- SKUPAJ

1 FRANC IJA 8 12 1 ! 1 22

2 ZAH . NEMČIJA 3 3 13 I 9 28

3 AUSTRALI JA 14- 4- 4- 7 29

21 JUGOSLAVI J A 5 24-1 20 19 285

SVETI NA D. 2 1 1 2 6

šu r~AR U. - - 5 9 14-

INTIHAR D. O 3 1 2 6

J UG B. 1 237 - - 238 JUG I. 2 O 13 6 21

kE!fL1f15

Trikotno reševalno padalo iz Sovj. zveze

II a \~I rij~kl: p.lda I~kl: rnijl: 1':\I.I.SnIlRM SPORT MAGA­Zl~ p(l\/l:mamo W~I in gomil: 1"0\0-gratij\.' nO\I:g41 lipil ral:rvnl:g41 pada-1.1 1.1 uporaho oh krilu . kOl glavnem padalu. R.ll\ili ~o ga v Sovjelski I\'C­

li in ga jI: mO'lIo odpirali ludi oh ne-1l{I\ ril:nl:m glaml:m pildalu , To je i/­rl:dno pomemhno. kl:r je lreh' l pri okrogkm raef\'nem pild'llu gl.lvno padalo pred 1l{lpir'lnjem re/ef\'neg41 I l{IHl:či , "'ovo raf\'no pada lo ima nanul:č IrikolnIllIhiiko I dohrimi a­I:fll{linamičnimi la~lnuslmi. Pf\' ič je hilo prikaz;1011 kl.1 191(0 na Alpskem pokalu \ :\igl:nu v AV~lriji . predsla­\il pa ga ,ic ~lI\jl:l~ki dnami repre­lenlanl lJšm'ljC\ ,

LMI:SARlt

"~'L,4 16

Skldometer hedske firme APECO, kakr­Anega Imamo

tudi na ljubljan­skem letaliAču

POTNiŠKO LETALSTVO

Zima, zima bela ... Bliža se zima in z njo nizke tempe­

rature, sneg, zmrzal. To je čas, ko se utrip enega dela letalstva, tistega športnega, nekoliko umiri . Jadralci pospravijo svoja letala, sem pa tja vidiš kakšnega zmajarja, člani aero­klubov imajo letne skupščine in se pripravljajo na naslednjo sezono. Potniško letalstvo pa tudi pozimi ne sme zastati. Sodobna potniška letala so praktično več ali manj neodvisna od vremenskih razmer (če iz­vzamemo meglo). Vendar letala pris­tajajo na l etališčih in prav letališke površine morajo tudi v zimskem času biti enake kot v ostalem delu leta. To pomeni, da morajo biti vzletno-pristajalna steza, rulna steza in spojnice očiščene od snega in ledu, da omogočijo varne pristanke 111

vz lete ter ru lanje letal.

Čiščenje letaliških manevrskih površin je zadeva letaliških služb. Vsako leto se na letališču Ljubljana že v začetku novembra fonllira sne-

žna ekipa, -katere naloge je zims·ko vzdrževanje vseh manevrskih pov­ršin. Brez sodobne tehnike si dela teh mož seveda ne moremo predsta­vljati. Tehnična sredstva so pred· vsem čistilci snega ROLBA 3000, ROLBA 2000 ter Unimog Schmid, ki odmetavajo sneg tudi do 70 m daleč, ter kamioni s plugom in kr­tačo. Krtača (natančneje: pometal no odpihovalni stro j, tip Schoerling) ima nalogo, da ostanek snega, ki os­tane za plugom, odstrani od podloge in odpihne v stran . Letališke pov­ršine namreč morajo biti popolnoma čiste. če z.elimo. da se bo letalski promet nemoteno odvijal. S č išče­njem je treba pričeti pri največ 2 (dveh) centimetrih snega in sneg je treba očistiti do golega.

Zmrzovanje površin se preprečuje s posipanjem umetnega gnojila -ureje. kar opravlja poseben stroj. Navadna sol namreč zaradi svojih kemičnih lastnosti ni dobra v ta na· men . Spomnimo se samo, kako vpli· va na pločevino osebnih vozil, pri letalih je enako. Po končanem čišče· nju je potrebno opraviti še meritve drsnosti steze. To store s posebno napravo - skidometrom, ki na tra­ku beleži koeficient drsnosti. Te po­datke potem kontrola letenja spor­oča posadki letala. Vsa ta vozila so v nenehni medsebojni radijski zvezi, pod vodstvom vodje izmene. Le z dobro koordinacijo dela vseh se lahko doseže, da so letališke pov­ršine čiste v čim krajšem času.

ln že smo pri ljudeh. Delo, ki ga opravljajo člani snežne ekipe. ni niti najmanj lahko. kar tpet mesecev mo~ ra biti vsak član izmene doma v stalm pripravljenosti, da se ob pozi~u ~a­koj odzove. Vemo, da sneg ne IzbIra časa, kdaj bo začel padati. Če se to

POTNIŠKO LETALSTVO

Snežna ekipa v akciji (Foto: Ju­re MežnarAlč)

zgodi nekje sredi noči, dežurni v čim krajšem času skliče vse člane izmene. Po pregledu sredstev in preizkusu radijskih zvez gredo v akcijo. Vozni­ki razvrstijo sredstva v posebno for­macijo in čiščenje se prične. Zimsko noč zmoti brnenje motorjev in utri-

r~tL4 17

panje rumenih luči . Za en pristanek letala mora vsak voznik prevozi ti okoli 15 kilometrov gor in dol po VPS. Če sneženje ne poneha, je treba pred naslednjim pristankom vse ponoviti . Pri intenzivnem čiUenju opravi dnevno en voznik okoli 200 kilometrov.

Kljub težkim pogojem dela je bila vzletno pristajaIna steza brni~kega letališča še vedno pravočasno pri­pravljena na pristanek ali vzlet letala, o čemer pričajo tudi ~tevilna prizna­nja s strani prevoznikov. Poleg teh­nične opreme in izurjenosti delavcev je temu botrovala tudi osebna prizadevnost vseh članov izmen.

Cista steza pomeni varen pristanek, zanesljivost letali~ča, dohodek leta­lišča, hkrati pa tudi primeren odnos do dela, kar je v dana~njem času vsem nam še kako potrebno.

JuRE MEŽNARŠIČ

"etlII 18

XVIII. Kup republike Ptujčanom

F-1-A Ekipno: 1. Osijek 3594 2. Zrenjanin 3563 3. Ptuj 3561

F-1-8

Ekipno: 1. Visoko 3570 Tre~njevka 3442 Novo mesto 3414

F-1-C

Ekipno: 1. OS Wien 3715

2. Ptuj 3641 3. Sisak 2R93

Tekmovanje je bilo kot vsako leto na letalilču Lučko pri Zagrebu, 16. oktobra. Na tekmovanju je sodelo­val 101 modelar iz 31 klubov Jugo­slavije, Italije, Avstrije, Madhrske in ZR Nemčije.

(47 tekmovalcev, iz ZLOS 16) 1. Bauer Darko (Novo mesto) 1260 + 230 2. Soave Petro (Monfalcone) 1260+

222 3. Silaj P. (Sisak) 1260 + 21R R. Videnkk Tone (Ljubljana) 1260

+ 191 10. Mastnak Milan (EMO Celje) 1260 + lR2 Il. Zrimkk Marjan (Ljubljana) 1260 + IRO 12. Kamer Peter (EMO Celje) 1260 + 170 itd.

(34 tekmovalcev, iz ZLOS 6 tekmovalcev)

1. Kapetanovic M. (Visoko) 1260+ 17R

2. Fichera 1. (Monfalcone) 1260 161 3. Lačimovic E. (N. Pazova) 1242 9. Brudar Martin (Novo mesto)

1173 14. Grebk Bojan (Novo mesto) 1134 15. Stanokovic Dragan (Novo mesto) 1107 itd.

(20 tekmovalcev, izZLOS5) 1. Venuti G. (Monfalcone) 1260 +

240 + 275 2. Kraus W. (Wien) 1260 + 240 +

262 3. Truppe R. (Klagenfurt) 1260 +

240 + 232 4. VelunJek Oton (Ptuj) 1240 6. Janžekovič Konrad (Ptuj) 1229 9. Grokij Janez (N. mesto) 1190

10. Žuran Maks (Ptuj) 1172 itd.

Generalni ekipni plasma:

1. Ptuj 2. Novo mesto 3. Monfalcone 12. Ljubljana 15. EMO Celje

FIA FIB 3562 3000 3392 .1414 24R2 .H62 35R9 32RR

FIC .'\641 1336 1260

skupaj 10203

R142 7104 35R9 .uRR

MODELARSTVO

SOKO KUP pripadel Novomeščanom

Mednarodno modelarsko tekmo­vanje Soko kup. ki pa si 7.aradi slabe organizacije tega ranga ni 7.aslužilo. je potekalo 21.avgusta v razmeroma slabem vremenu in močnem vetru v Mostarju. Precej modelov se je izgu­bilo. med drugimi tudi Videnškov šumpion svetovnega prvenstva . Ne glede na vse težave je bilo tekmova­nje izvedeno do konca . Ekipno in posamezno v Ain C pa tudi general­no so zmagali Novomcščani . ki so tu spet doka7.ali (tudi na državnem pr­venstvu so bili najboljši v generalni uvrstitvi!). da jim v državi ni para . Presenetil je mladi Golobič. kije v F-1-(' ugnal vso državno e1itn. F-1-A, 51 tekmovalcev:

I.Kranjc S. (NM) 1260+238 2.Mastnak M . (EMO) 1260+ 194 3.Bauer D. (NM) 1260+138 5.Žulič D. (NM) 1230

13.Zlgar 1. (Ptuj) 1124 17.Leskošek (EMO) 1080 23 .Karner P. (EMO) 1042

Ekipno: I . Novo mesto 3750 .1 EMO ('c1je 3382

15. Ptuj 1124 22. I.jubljana 720

F-1-B, 35 tekmovalcev: \.Jusutbašic K. (Visoko) 1260

15.Slankmic D. (N .m .) 982 19 .GreŠak Božo (N .m.) 936 28 .Zupanc M . (N.m.) 728

Ekipno: I. Visoko 3522 4 . Novo mesto . 2646

F-1-C, 16 tekmovalcev: I.GolobiČ G. (NM) 1260+240 3.Vclunšek Oton (Ptuj) 1242 4.Grošclj .I. (NM) ' 1235

14.Može Slavko (NM) 885

Ekipno: I . Novo mesto 3380 7. Ptuj 1242

GENERALNA UVRSTITEV: I . Novo mesto 2. Pančevo 3. Nova Pa/ova

II. EMO Ccljc 18 . Ptuj . 27 . Ljubljan"

9776 6276 6264 3382 2J66

720

Padalstvo 1982

i.ETALSlLA. lo~".IDo"lu~ " ,:5R 1"ZJ..° K o '~~ \l~ I~'" 1!;Iw"-i~l>OOIoli'I:P-I'''' - t.t. _1 .. iow+o_ .. ~~"--. ... - .1 - . _L'-_ ~ .. SOLA. ~.,I I~' C ( _.J~ ' '6 .,.KU ....... :] ~ot.. .. I· .. T~ 1'-- %.lC.pz. ... • ,,- ....... ·""-1- .. ..-ol

li i -lU 4 I -1+4 I 2. t' - ~- [A I -1- 1 2500 -'T 40 , 24 I 34- 28 /. A 1. C r: --- - - :.-t-T-. -.- -. --- .----- r ---'--'-+-"---+-" j"OO ti '"\ • ~3 _~~ I_~~ ~?"'7~. 4+'to _+~.3"5 1_~3 .,9 I 32. ~2. 1

Il Cr;'""E l---:. ~. ~. ! - .~ 1-: . L~. i:-!:- -i :- ! __ .. ·· __ ! · ·_· __ · ___ ~_·· __ :3_?() __ _ I __ ~_ ,-~ .. -t" . ~-- _4- I ! " -_.... I!: , I 1: ii i - I I -, ~ r t--t ' -1- .~i . I I --- LJ -I _ , - -: _ : _ . _ ! _ :- , : _ _ -! _ ,_ I II LJUB!--.ot\l.lA. t---=---\---- - - ...... -r-.. - · -L -+--- - -~- -.. .. ---.-. t---.. -.------t_---- -- I 1----. l' ~ i ' 1 : : 1 : ; . - - 'i! ~" ;r------... - ' -4'č-- tTt 2--~ -4 ' "1 - '2-:'j ;::~~T-h- -_ __t__----T-.f:2o·o ! "-;--;~-I3Ot-Zo ; l~tv1ARI~R r· -a-t5- t_~- · t-=:· -1 2 -_L~j~=-~Z5 __ L:A -- r-t79i- -l - ·~Tt461--i9--[~ ... 27J ,: ' 5 I 2. ! 2. : - I - • - : - , -.1 ; 1 450 :'7 19 ! -.16' H ~ i ' Muns c T~---t-- t oo - t ._.1.. _ , __ 1- -- - i- - ' - - , - .. - -. -- +--._ .-!--__ L- .. ~-_--__t ~5 I

·A:JDOVSČ.\"'A~~- + · : --L- =·-- +--:: - i ~ j-I-I-t-·---t- I 24L4'LS I~!L I 5 I ! i - 1 -.1 ' - . - - - - - I~- !s' Ir ...

=" S» ~-

en 3 O N S» -CD .... O

1, IC. 10\ .;)080 ~ - , - ; ! : - ' .- i - 1-' ,.- : 494 ' ~ i <9'7 I S, 8 i ~3 i S +' ~ I~ --t---r--+---+--'~--~--- --'i ---- - ---+.-.- - .. . -- ----."T'.- .--->-- -1 ij , ! _ , - , _. 1 - I - '- , - , - I . I 50 j - ! .3 ! :5 . 3 1 : .... '1 NCVO M.E. <:...T ~--! I 1- -- .. - i- -'- t-- ,- . ;.-- . - .. - - - -t-. - - .. - .---- .. . -- .- - - - -!- "---,--- --- -~-- . --t----1 4- : " - O 1 -- ! - - I - , - i : . ' - I 4~: iZ- 1 - : :3 : .3 ' .3 j I !; -;--t -- - ~-i- -- -~-+-.-i----- -t ---- -- -- - -~ -.-.-----t---. -t-- -- - --t- . ---t-q_- CD !I P I 5 :2. - ' - - : - I - I - , , , 425 : ., 1 2. ! 9 I 3 , ,! OSTO:J~A. ti--- ----- !-- - - t ~ - . 1 . -.. -- ~.- --.-- - +--. -- -- t '--'-- - -r ! ;. CO i ! . • I '1' I 1 -, I . : : il . '-j' : , ---,--1 1; --- .,-----r----~--- .- .f_ - , I ----! ;: "! S I 2. - i - ' - ! - i - i - ! I I 300 ~ .f! 2 4~ : 4 : I

:: P0R.TCR.QZ r-' ... 1 . 1- 1 1- ; r -t r- --- . ----'1---- _.-. - -L_~. - - --1-' ii- -i' -+ - ';'- r- 21 !I N '1 ' • !. T, ,-.-ri-t,lit=i I ----I ... o j-•• -+-• .i--, ..-T'9 ~ 1: PTU:J 1-=-~ · ~~'J:.J ~-i'- r ~ ' ~!-r .~2-5C .~ ~G- · ~ -I -~.~9--- r- ~---!--~~-t~9 nt· -~61 '07 11-= I 1- . - _1 _ '_ -~ I r ~ il Sl.. . ~1:2A.D.Ec.. . --·_- t·--- r- -- -1- -1--~ .=_~~- . -- _. _ -+-~ - --::\I.ELE\.J~E. -~ - ~~ - I - : . --~-. J - -- L-:r:+- ------1--· -- 440 S ~ : ~ I It

I~=. - ---- .. "",p.-= - I

u P.LA.~ - 82. 4S 22 ~ "e I 6 161" ~ 6.5 3 4 76 . 19 ~55 98 -+--t -+-

lIA)

= ---. S»

511 ---REALIZACIJA -821 2~ I w I 4 I 5 i 4 \2121'" I 5.352 238 5.590 I 2'/ I 66 I ~o8 I 77

I LETALSKA I ~OLA

Jadralno letenje 1982 . - - ---===v= -r--r '~I .. i 1 it'o~i-~'J·r-r i I -: ' I . i o ,O~"'I1>o •. ! : &lt.Il.1.. . , I DlJ-I :p .... ~w~ .... 't, I L ~ I I ~ - I.l<. I Sll.~I ,.I>o ... l:~l'~.

'i,rJ'i,? I~~· ;~ tOl cl!ooiH iScoj (. , KM ! e. 0'1 I UI2. 1 ~\Q.· t"V>. 1 t-<IO~"' IIz.~z1 U~ l~i !Iti. · - l ' ,U ; ili 1 I t.~Olo.~

~~ ----,,-.---+rs I b I - ! 2 I 2. .~~_l -- : - : - I - o EJ ·OCO I J ~oo I f.1t j .35' : .59 1 4-t

~:JCCVSc.~~-:_t~l~ : - i ~ t-I i; L-r:I~Uut_- 4-~?'2.oi- ~~~;';3---1~7 ·o5t2s i -.3~ I 39 TSO.30j

A 142. I til 2. i ;3 . e ,' 3 I ~ i .( l . i. : 20.ooo-r I 2 -000 l' 48 : (02 I 80 I 7+ p-

Le:. tul8"t ~ i i i ;' I =--- t= ! - ~ l ::':l-{T 33:S-4T --T - 2.~2:o,, -~! -i"9.3·2.o l{ i -1E;9I 8(,- "9 ,3i·.;cJ1 ~-~-. - - - \ a ! ~ I 2 1 2.~3-:-z -;t:i -10T" -:- -25-.-;'-~O--:-- - - ---T r~72--t-;-aTš2i-7~ I se : I

CL.. 'JC" r--T - -- -.+- -t -. -1 _ -, ___ J~ -- ... -- - - -l - - - -0 - - - - - -.- - .. - - - .--- --- -- -~ .-. --J 2B·0::J' f _.... '8 1 · 1 o - 2. 1 il' o - o 1 I - ! 1 I 3!:-. ?.9?> 1 1. 42.5' o .j. e2~ ' 4~ o iS ! 50 : ~S I 51 ' , r--- ---------r-b~~-:2Tt3 T3:4 -!~-r 1-- r_ .i.~Zo---+ --.- -- - - ~ -i..300 ---t.~is. 1 70 i~-n L "UBL'JAl-.lA ~ 1-.-.- - . ...L . ~ -. --. • . . - , - .. u . _ _ , ._ - -- ----.----- - - - --+---,- - - ----- ~ ---'~830 II ~ ~ : El l e : - , i j 2. ! - : - l i - : - ; IS .3<:,0 ; U90 o ~ . 34-3 · 49 i ~G I S6 : '1'1. ! "2. o II t- ---.. ----.---- -.-- - I I .. - - ---~. ---- .--- ,. -- - -, - ,--- -- --- .-- . - -- - -- -- -,-- oo ---~ - - - t- .------- . - +--~ -- .~

~ MJ\~I~OR ~ ! ~ ~~- ~ -~}_:--~~~.~ :.: ~-= : i-~~i -- . ~- -2.153- __ u; tri~.~ -:- .-~:-~. ~ :-~ :~ -i--~-i ~~o i; ~.-------- .----t-;--,- --- ..;. .. ~ - .- +---.- - :-T-:~---.--.,------.--' - I - i . ---;.-----1l ; Mr : S ; '" :2 2. , !5 ' 2. . ~ : ~ ' . l · ~ . COI'l ; : &0 ; t'l : 4S : . 3l1. . 21 ' . '1 l LlRSV.A .... OBOTA '----. __ o - ~ - ·-- -t---t- -.~ .. . -.. -.--- ~-- - : -... -.--:-.- --.- +- .. -. - - - .-- ,----.....:- -----+-~--. --- ·-·-- , 2,3'.30 ' ; I • ~ i e I J> - I . - 1 - : ol - ' -- : -- , ~o . -40~ : ~ . sc9 eE>'7 ' S8 I "7 : 2.0 · !>" : u. ., li ......... - --- -. - . -- - .- - .- .- I.-.------~--- . -- .- .... --. . - - ---- . - .. ~ -... ---- ----_-- _. -·---- --0" - --- _. - ---- - - '-'- ~-- . -- -- ---- ... -. -_ or, !! \ I i O: : .3 : - .3 .3 : z 1 , ~ ' - I. o ~O · QClO ' " ·000 : 37 : ~'9 , ?~ : 4-2 : . Ii

L~~'~~_ ~E.~_:C __ L~~Tl--~ ~~ ~.~ -~- ~i- L -.-=-: -=--: · :~~~:=-:- f~~~~- _~l:~ ~ ;~~_~-__ -~ . J~. _':~~~~ ·~~i= -3-~-=-~S~- -: 38 l 15 i~ J :, : 4 ; It- : ~ 1 o os : ~ ! - , - - - : 3 .4-cc ' 31t-o ' l5 i I!> -2a ' 17 ' li il POS TO:J).,lA r-4.-: !>- : -- ----.:.-; - ~ .: : -=-:-- .: ~I--~-- 1.i 08 - -·-r-- 709- __ O: -- -318-: ~4- .- ;- iv-; -1-i · : - 29-- -: ti - ~ ~~·O ! --- . - ----•. ~...1......--___r_ .. - ""'O'-.--- - ---- - +--------.- - - --.--- .. --t--- -_ .. _ - - - --- . -- --- -- -- - --r-----.-+- - - -- ---~-- - ---- - - .. il ... : 5 ' 2 ; \ « . ~ , « ,-- -' - , - 3 .5c.c , :sse ; lit- : " 20 ! ~ , • ii ~ POR-TC ROZ. t v-i .,:.- ~-- : t : : .. -- :- j - i ' - ~:.:. ~ . .:: - ~ - ~-. ';5;'; ·- - ;. sis -- - - j -- 33A· 55-· - ~ -. ~ : ;: --ilo---' -1;:--; ~L.: 10 li ~ p~u.J ----·ts : -!~~~-: _ ~ ; _"-~i_~~-_~ } : :---:t~ :?~~ ~_=-=::---. -==:-~-(~~O-.~3=-~~! ~-=-~_~~_~=_~ ~~;; ] !l ! s . .3 , ;., -- ' . : - - - , - - ·1j . 192. -\J~ '2. ' 3"'9 ·!.l,- ; il , :5S 4-<0 . 3G o :

l' ------~------ --17"--.----..------------- ------ - -----~-- .. ----_r___ -- . -- . ~---~. ~----i: il I S ' S , ~ 2 I It- i 2 ; 2 ; 2 . • i l ' H . -44 o o , ~ • ~ 1 ~ o 8 : 22. ' 30 I ~ : ; i.' Sl...~R~.E.C. l. s-r~ ~-~-- 2.-: ~_:--=-:- . -;-~ - --.:.- !=~- -- ·s-:-oio-- -t- -8s~--·-;-- ?~;..·:o8-Tj02i-:-~231 24'ltO ~ ~ . ~~T~n3r.:T;-r:-~i i;- 6: oc:o----t--·----i- ~o-1~r 2. i 35 itt'-~:1 l 'y .ELE.N:JE. i 7 1-.-r.: --=_-} _~+L..- f-J •.. - :--;-.:: : - - ~_ 35i -- --: - 9-ii- -- -: ---58'-:-·i,;~.~ l" 2z-I-.i5_=r 23~~6.3D ] :; ':,~e~~ Tn'o" ~-- _ ~_.L _· ___ 1 ---r= 1 : L+-_ -L-- _ --]:------~ l' i l i n iL..!-"~""Je ... I I I ' ! -~4n -' _~_. _~ . _ _ i 95{ I _ _ 92_'~f, __ 20 , 1 i

i! PLAh! 82 : '76 ro1 ; {6 :25 ~Sl22 ! ~'] : ~ i 9 t; : 437·oiO r r ~2.813 234 o 408 i ~9 ~14- ! II Ru.UZAq)A 82 i89 40 rt i ~~ !30 \9 6 i 51-PJ ~50. 979"",.1-16.226 I ~Q . 43~·50 225 .394 \599 4-18 21)'.301

" 7IJ ;:: ~

~

JJ m » r N » () c »

Motorno letenje 1982

~ I j- I I I '- ,1 I I I I . J I· '1 t: . il ~E.TA.LS\('A. !O.s .. ,!St-oo:Q.Or1IkJ,~~~ol"""J~-I\lle.k.--.1'lOl'-~ · LeA-o.... U~~ ... ~ l:.lwt--l ~i' t-c..! H SOl.. A. : ~ol . l' "ov.. 'I'*"" 't+e ...... i.a. ....... ' .I ......... I~ ~ ...... 1._. ...Ioto.. Zi'l>% ~~_. Il I U- U~ UR. 1,.. ...... • r . 1 -.. .. 14 I 2. I - 1.3 I I 21. 2.~~ -too 811'1 '1 12~ I za 2.3 I il A.:JDOVS.CIh1A . 3 ! - 1- 4 : - 203'51. 235'~" 86'SS 2., .. S-8 52.G'~:' a.. ~ 2.t 22 li Ari ~ 1.3 l.j '.12. I 550 430 Soo I ~."'80 I 6 43 I lt9 ltG IlB it L '- rs r"i~ -.' 2.l - I;j9'.>9 1.9~'C(, 2.9( .. ..Yr 4,1i>~5 4,00'7'49 9 ~ I 55 ~ IT I I ~ : 2-r~ u ~+-~~9 450 5~ Y4.~ ~ r 42 43 I~ I! c. E. _::JE. jTL-r-1 - - 442. ' 2.8 :500'.0 49'05' ~, S8S' "~ '43 2. 4-. ~ I 4-i

ii . 4- i 4 . 2. .L!.. 5 /Doo 300 eoo 4900 G! "'2 ~a i ~:JUSl..JA.)..JA. Gi T·t-T I - · ~...:.· I-- .380''t-9 2...a'~~-~ 2.'i5·Uo "3.084- 874:41 7 55 ~ 66

S5 .:- • 1 4 Is! .- . , .- _ l. ~ _ _ . ~_o.o_ ___ __ __ 49~ ._=. __ . f--- - __ _ ._ . __ . ~9~_~. 26 .35 L~_ I MA(2. . BOR. l-!~~ - ,_ 1- i 32.7'2.' 2.9'l·'~ .,,'00 3,022. "4-0 ' 1..9 It .252.9 1 -:48 t I ---r ~ - I 2. 12. I :2.20 :2.43 20 503 t 2.. ~7 .9 I 19 !! MURSI(A, .sOOOTA.i; , ( l' .::-i-(-I- 2.(0'.35' 2(0 - -2',005 -- - ,-- ... 2.o'.3S·' 4S ~ 410- I ir-:- - ! - : 2 J - I -4 - '50 . 3So ____ ~~~. _ ____ __ . __ _ _ _ . _ . 600 9 · .9 iS U

1:1.

ALt

22

26

25 ; :1 !Jovo Mf-STO 1-.:..-1'-2,. ' i ·i r :.. ·=-' 1- '.1.99-2.9' + .. ~ 80 ~.""'5 599'2.9 3 24 2.lt- 2.~

I· I " .J- -=---.-11 POS.TO~)..lA. ~i-I = i ~- :T - ~~~C~_· t-_4:,~ ~~~-+-'9~5 "- u ·--f6~~2' · - :-- !--~i} -' .. ~~ -, 9'~o

II ol . '1 - I - 1 - ! - -, - . . =-___ ~~_~. _~ . _______ . _. ~~~o _ _ . - __ _ .~ _ I--~ ___ ~_ ! PORT0120Z. ~,IQO -- ! _ l--=:-=-' -=-1-' :,, ' '~. _ , .. - r--S"~!'5~ ",852. ._5{,2'55 - 2. Z. 2-r POl>T';"OZ-OU: 1: ! ~-~ -;: ~ t-. -. ii3'i1--.I~-:i.~;;-- --- .~~~~~- -:.....~4-i9 ·-·-~- : .• ~\.~ -1: -~~ 1 ~ :: i 2.~50 1 i ~ ' .~ - :.-=- -=.L.~4::_._ ,-!.~f:o_._ ~~ __ ______ ~?~o 2 I ~~ 1 ~~ jPTU::l ~4 H ' - -1455 ' Of, 2.~~ e"o., '!""o7 '794 ' 410- 3

I _ I 4 - 1" 2. I 280 2.00 45'0 f.30 4 ~ ~2 I ! SL ~12.A.DE.c.. I I ' U( 1- t '1"7:1;:-~S 'OG -1'~2.'o~- --- ~: 499----- - 354:: j2- ' r-~~.2.0 1:

/" /'

./

V~LE.J.J:J.E 1.3 I ~ . f :. 1..: 1 2.. I.....!.o~ ___ + 2.0~_ . ..J--=----t-. 3cc 1-" I 42. 45' . I --=-r-~ -1- T- 1 '7""2.0 450'UI - 4. 49'1 22Jt. • ..s 4 12,. '3

Pl.A~ - 82 120 130 1 4- 1-44- 1201 I 3.163 1 3.4-i8 I 2.780 9.96~ 1.66130813'4 133G

~AUZAtUk82I2DIG 13 15 15 13..t2Z'2312,45i I t54-6'D21 34.92.3 7.~~9·~150 13H l36i 13.6 H9-.3D

:lJ m ~ '1

~ o ~

; f ~

NAŠA ZGODOVINA

Pilot-lovec Mi­ha Klavora na

sliki desno (fo­toarhiv muzeja jugoslovanske-ga letalstva v

Beogradu)

Kot smo ob predstavitvi knjige "Branili so Beograd" obljubili, objavljamo danes prvi feljton iz te knjige.

Miha Klavora, kapetan pi-lot-lovec 103. eskadrilje v Ze­munu, je bil rojen leta 1905 v Mariboru. Pilotsko šolo je ko­nčal leta 1927, lovsko pa leta 1932. Šolo nočnega retenja in streljanja je opravil leta 1933. V obrambi Beograda je sestrelil dve nemški letali. Smrtno se je ponesrečil 7. aprila leta, 1941, ko sta ga, ko mu je zmanjkalo streliva, sestrelila dva nemška lovca. Kapetan Miha Klavora je bil 7. aprila nedvomno žrtev nesolidarnosti in strahopet­nosti na letališču pri Krušed­olu. Zakaj mu v kritičnem tre­nutku ni priskočil na pomoč poveljnik skupine, major Daca Džordževic, je za vedno ostalo vprašanje in obsodba prežive­lih pilotov soborcev.

Osamljeni lovec je bil Miha Klavora

Ko je poročnik Kešeljevic pristal s svojim Me-l09. ki je imel veliko belo številko 26. ter odprl kabino. je poleg sebe zagledal kapetana Miho Klavoro. pomočnika komandirja 10. eskadrilje. nizkega suhljatega šti­ridesetletnika vedrih in živahnih oči.

.. Pohiti. Džoko. mudI se mi, mo­ram poleteti!" je dejal smehljajoči se mu Klavora. Leta letalskih izkušenj so mu vreza1a globoke črte na njegovem obrazu. Že trinajst let je preživel v letalstvu.

.. Naj ti pomagam. da si boš na­vlekel p:ldalo?" ga jc vprašal poročnik.

rerL423

"Ne. hvala ti, bom kar sam na hitro. Kako pa si ti obračunal z Nemci?".

Kcšeljevic je utrujeno odmahnil z roko.

Rjave Mihove lase je pokrila letal­ska havba. vedri obraz je izginil za kabino letala. Poletela sta on in njegov spremljevalec.

Na letališču sta ostali samo še dve letali messerschmitt. Eno, ki je bilo letalo komandanta Kostica, parki­rano na južni strani letališča in drugo iz eskadrilje Bore Markovica, ki je bilo na . .ledini". to je na zahodni strani letališča.

Popoldansko sonce se je že nagi­balo k zatonu. Med prvimi je pristal poročnik Vilim Acinger (pilot-lo­vec 104. eskadrilje), za njim pa kape­tan Ivo Novak.

Medtem ko je skupina podofi­cirjev in oficirjev spremljala prista­janje Acingerja in Novaka, je nekdo izmed njih glasno zavpil, verjetno je bil Kcšeljevic ali pa narednik - vod­nik Kanzlaric:

"Poglejte no, kdo pa se bojuje v zraku?".

Nad sremsko vasjo' Indjija so opazili navpično vrtenje skupine le­tal, približevala so se zemlInskemu letališču . V tem navpičnem krogu so

"efL424

se "preganjali" trije messerschmitti. "Naš je sam, Nemca sta dva!". "Ne, ravno obratno! Dva sta naša,

Nemec je sam," je bilo slišati. "Kdorkoli je, je majstor. Samo

poglejte, kaj počenja!". . . Osamljeni lovec z jugoslovanski­mi oznakami je bil Miha Klavora. Dva nemška lovca sta ga vse bolj stiskala.

"Jaz sem Klavora," je javljal po radijski zvezi na letališče, "zmanjka­lo mi je streliva ... "

Malce pred javljanjem je z zadnjim rafalom iz svojega orožja sestrelil nemško letalo. Krčevito je pritiskal na sprožilec orožij. In med tem, ko je Nemec bliskovito drvel proti zemlji, je Klavora ponovno pomeril nanj, vendar, ko je pritisnil na sprožilec, ga orožja niso več ubogala. Zmanj­kalo mu je streliva.

"Jaz Klavora, jaz Klavora, zmanj­kalo mi je streliva," je obveščeval in ponavljal svojemu poveljniku sku­pine Džordževiču.

Na višini komaj 300 metrov se je pričela drama Mihe Klavore. Kako in kaj naj ukrepa brez streliva, je venomer razmišljal. Vsa tri letala so v besnem vrtincu in vsak trenutek bo moral nekdo od njih zapustiti svoje mesto. Podoba je, da Klavora ne more pobegniti iz tega kroga. Usodo bo moral deliti z letalom, s pilotskim kombinezonom, padalom in tablo z in~trumenti ... V tem trenutku je vse to eno, ena sama moč, ena misel in razjarjena želja, da se re~i iz te zagate.

Ponovno se Klavora s svojim le­talom v ostrem zavoju vrže na nem~ko letalo pred seboj. Kot da želi, da bi se mu pred napadom za­pičil v rep. Zvito je pritegoval neu­smiljenega Nemca k letališču. "Nimam streliva", je Klavora še kar naprej ponavljal po radijski zvezi, prepričan, da se bo nekdo od njego­vih kolegov na letališču dvignil z letalom in mu pomagal v nemogo­čem položaju.

NASA ZGODOVINA

v delčku sekunde je skozi kab;no ošvrknil s pogledom letališče. Na zemlji pa so pričakovali, da se bo boj v zraku vsak čas končal...

Nekdo je glasno vpil: "Klavori je treba pomagati!"

Poveljnik skupine Džordževič je mirno odšel do svojega letala, odprl kabino in kot da je nekaj našel na sedežu, osorno poklical mehanika, rekoč:

"To ni moje padalo, Kaj misliš, da bom poletel s tujim padalom?" se je drl.

Narednik Drekič, ki je bil v bliži­ni, ni mogel niti zavzdihniti, ko je videl, kako se njihov predpostavljeni obotavlja in zavlačuje pomoč ogroženemu pilotu. Narednik je pogledoval enkrat v nebo, pa zopet k letalu v majorja, prepričan, da bo poveljnik le poletel. Vedel je, da je življenje Klavore viselo na nitki.

lJžordževlc Je na koncu izstopil iz kabine letala. Narednik, kje je moje padalo?" je izustil.

Smrtno kolo se je vse bolj približe­valo letališču. Dva messerschmitta s kljukast im križem sta vse močneje stiskala prostor okoli Klavore, ki se jima je še vedno vešče izmikal. Piloti in mehaniki na zemlji so nemočni kričali: "Pritisni na orožje, Miha, morda pa imaš še streliva! Uh, boga mu ... "

Zaman so vsi namesto Mihe sti­skali pesti, kot da pritiskajo na spr­ožilec. Silno grmenje letalskih motorjev nad letališčem je izvabilo iz njihovih celic duhovnike-redov­nike, stanujoče v blišnjem samosta­nu.

Radijska postaja s Klavorinega le­tala pa je še vedno .neprestano posredovala: "Zmanjkalo mi je stre­liva, pomagajte mi!"

Nad letališčem se je iz navpičnega zavoja izdvojil eden od nemških lovcev. Izkoristil je priložnost in mitraljiral letalo, s katerim je malo pred tem pristal poročnik Acinger. Drugi Nemec je še kar naprej zalezo­val Klavorino letalo.

NAaA ZGODOVINA

Letalo Me-109, v kakrtnem se Je boril Miha

Klavora (Foto­arhiv muzeja Ju­gosi. letalstva)

Na robu letali~ča je iz zakloni~ča zabevskala protiletalska strojnica. Posku~ala je sestreliti Klavorinega preganjaica, vendar brezuspe~no. Nem~ki lovec se je vračal in mimogrede .. počesai" s strojnico po letali~ču.

Klavora je bil na vi~ini 300 metrov nad južnim robom letali~ča cilj nem~kega lov ca. Planiral je v smeri Iriga, kot da želi, da bi tam pristal. Vendar Klavora ni opravljal nobene­ga manevra več.

.. Najbrž je ranjen vzklikne nekdo. V si so pogledali v komandan­ta skupine in na njegovo letalo. Major Džordževic je molčal. Obraz mu je bil mrtva~ko bled.

Mehanik Branko Popov ic se je z dlanmi zagrabil za lase. Zbežal je do svojih tovari~ev. Ponavljal je nekaj obupnih besed: .. Sramota! Sramota! Človek nad letali~čem, pa umre!"

Vojaki, kmetje in njihovi otroci, vsi so, ne da bi trenili, spremljali let osamljenega pilota Klavore. Stražar ob koncu letališča je pomeril na le­talo z nemškimi oznakami in ustre­lil, vendar je bil to brezuspešen strel. Skoraj otroška brada vojaka je zadrhtela, a oči so bile polne solz. Besen je vrgel puško na tla, rekoč :

"Tu jo imate! Kaj naj varujem z njo na tem letali~ču?"

V kabini Mihovega messerschmit­ta, kjer je sicer bencinski rezervoar, je vzplamtelo. Nekakšna razbeljena krogia se je ločila od zgornje pov­ršine trupa. Zopet je siknil plamen, ki je zajel celotno letalo, nato pa je plamenico zakril horizont.

Dva nemška messerschmitta sta se odmikala proti severovzhodu. Žal, Miha ni uspel videti kako njegov ubijalec, katerega je smrtno ranil, brez moči pada proti zemlji. Drugi Nemec je bežal k severovzhodu in posrečilo se mu je pretolči do svojega letališča v Romuniji.

Dolgo, neizrekljivo dolgo je odz­vanjala nočna ura na Krušedolu. Pi loti so se smukali po letališču, da bi se ob čašici močne pijače odtrgali od dogodkov tega dne.

Zvečer je poveljnik napisal v por­očilu : "Danes, 7. aprila, trinajst poškodovanih in uničenih letal" ... In koliko izgubljenih pilotov?

Ostalo je šest letal, ostala so bila sestreljena ali pa poškodovana mi­rujejo na letališču. Preživeli piloti so z letali zapustili Krušedol, ker so Nemci odkrili letališče. Odleteli so na letališče Veliki Radinci in se pri-

ključili ostankom 51. skupine ze­munskega letalskega polka. Odleteli so z upanjem mrtvih in živih iz 6. lovskega polka ...

Zvečer so zopet priletela nemška letala. Noč jim je odpirala pot k plamenečemu obzorju. Beograjsko nebo je bilo v svitu ognja. Svetloba požara je zamenjala mračno popol­dnevno panoramo, vidno iz pilot­skih kabin nad mestom proti Panče­vu, ter dolge pepeIne stebre dima v obliki kopij, usmerjenih proti Kalemegdanu. T a prizor je noč zbri­sala tudi s krušedolskih vidikov. Beograd je bil obsijan od požarov, ki so na daljavo sto in več kilometrov kazali smer, kamor naj prihajajo nemške eskadrilje.

Nemški opazovalci z letališča Arad in Temišvar so dobili nalogo, da "odkrijejo in fotografirajo jugoslovansko lovsko enoto, ki prestreza nad Fruško goro njihove formacije, ki letijo proti Beogradu" , je pisalo v enem izmed nemških dokumentov.

Že 7. aprila so krušedolsko leta­lišče pričele napadati skupine nem­ških letal, zato je poveljstvo polka sklenilo, da se skupine pilotov in letal 32. skupine pridružijo 51. sku­pini na letališču Veliki Radinci pri Rumi. Med prvimi je odletela četvo­rka iz eskadrilje kapetana 1. klase Grozdanoviea, ki je pri pristajanju doživel lažjo poškodbo. Par Veli­kic-Kešeljevic sta normalno pri­stala.

Drugi dan je tudi skupina pilotov iz eskadrilje kapetana 1. klase Bore Markovica odletela iz Krušedola. Tako je poleg zgodovinskega samos­tana ostal samo štab polka: podpolkovnik Kostic, njegov zasto­pnik major Stevo Ivanic in pribočnik podpolkovnik Kirasic. Razumljivo, ostal je tudi štab skupine: major Džordževic in njegov pribočnik, kapetan 1. klase Krsto Lakičevic, ter kapetani 1. klase brez letal, Stamenkovic, Vlajic in pilot Viktor Ulčar.

NAŠA ZGODOVINA

Veliki Radinci, mirna sremska vas blizu Rume, je že nekoliko dni poglobljena v čuden mir. Čeprav so tu letala-lovci in piloti 32. in 51 . skupine in pet huricanov iz Alek­sandrovca pri Banji Luki, če ne ome­nimo drugih neborben ih letal, kdo bi lahko rekel, sodeč po njihovem dnevniku borbenih akcij, da so to enote, ki bi morale braniti Beograd? Pilote in mehanike je zagrabil val črnih slutenj, predvidevanj in brezupnosti. Ko so se okoli po ldne, 11. aprila, nad njimi pojavile nemške štuke, to ni vznemirilo pilotov . Kakor da to niso sovražna letala, ki hitijo proti Beogradu .. . Še danes se mnogi spominjajo narednika Jelica, ki je tega dne sam poletel in ki se je edini poskušal spustiti v zračni boj. Komandant skupine ga je zaradi tega javno ozmerjal. Očital je tudi osta­lim pilotom zato, ker jih prelet sov­ražnih letal ni nič vznemirjal.

Piloti in mehaniki že tri dni ni­majo nikakršne zveze s štabom pol­ka niti s štabom 32. skupine. Krušedol se ne javlja. Oficirji prekli ­njajo podpolkovnika Kostica in poveljnika skupine, majorja Džor­dževiča. "Kaj delajo oni tam?" se sprašujejo.

V noči od 11 . na 12. april se je po vasi razširila novica, da so Nemci že v Sremski Mitrovici in da so nemški tanki oddaljeni od Velikih Radincev samo deset kilometrov.. . "Čimprej zbežati od tukaj!" Ta črv nemira je to noč popadel vse ljudi, ki so se polglasno spraševali: "Kam od tod in kaj storiti z letali?"

Prva dva tovornjaka sta zapustila Velike Radince že okoli polnoči.

Neme, temne silhllcte letal vzdolž letališča 1. in .11. so čakale na svojo usodo: messerschmitti, hurrical)i, IK-2, IK-3, biker jungmani, R-l00 in PVT ... Vsi so bili obsoje­ni, da umro v tej noči na zemlji. :l

ti sti, ki lahko polctijo, bodo poletcli v smeri proti Bosni, kamor je ukazano umikanje. Borbena letala brez inštrumentov za .. slepo" letenje

NASA ZGODOVINA

niso mogla nikamor. Zjutraj bodo na letališču že Nemci. Da bi jih njim prepustili? Sklenili so, da bodo za­žgali letala. Zato so vitki borbeni stroji samouničujoče sprejeli plamen iz rok svojih letalcev. Po vrsti jih je objemala ognjena plamenica. Samo eno letalo messerschmitt 110, dvomotorec, pravijo, niso zažgali. Do njega se je kasneje prikradel sremski partizan Boško Paljkovi­c-Pinki, ki je iz letala snel strojnico ter jo odnesel s seboj v boj.

V zori naslednjega dne so se tisti, katerim se je posrečilo prileteti do Bijeljine, srečali na letališču z ostali­mi tovariši . Tu je bil tudi poveljnik Kostic. Dejali so jim, da se morajo načrtno umikati proti Sarajevu in Nikšiču: "To bo ozemlje. kjer bo organizirana obramba!" Toda še tisto jutro so jih nenadoma napadli Nemci in uničili zadnja letala. letala upanja. To je bil svojevrsten ognjemet. Piloti so se čez deset mi­nut lahko samo še poslovili od skeletov svoj ih letal ...

Prevedel GUSTAV AJDIČ

Milijarda funtov Po petnajstih letih britanska vlad a

ne bo več subvencionirala nadzvoč­nega letala Concorde , z.a" katero je samo letos odštela 18 milIj onov fun­tov, Doslej je dala za subven~ije že približno milijardo, !untoy. Britanska letalska družba BrItish Always se bo manila zdaj odloč iti , ali bo sama vzdrževala to malo rcntabi1no letalo ali pa ga bo umaknila iz pr~me~~, Ta dru žba ima 7 Concordov, ki letIJO na medce linskih progah, Menda ,se od vseh še najbolj izplačata progi ~on­don- New York in London-Washing­ton. Predstavniki družbe trdijo, da bo Concorde samo na teh dveh progah prinesel letos 7 milijon~v funto,v č~ste ­ga zaslužka. British Airways Je Imel lani SS milijonov funtov izgube.

(PO DELU)

Deveto srečanje letalskih veteranov

Ke.L427

Člani "Kluba letalcev Slovenije" so 19. novembra priredili v domu JLA v Kranju IX. tradicionalno srečanje letalskih veteranov, ki se ga je udeležilo okoli 140 članov z družinami.

Po pozdravnem nagovoru Golo­biča. predsednika upravnega odbora kluba. v katerem se je med drugim zahvalil tudi vojaškemu poveljstvu in upravi doma JLA v Kranju za tovriško pomoč in razumevanje. je ansambel doma JLA nanizal nekaj prijetnih skladb. In kaj kmalu so prvi veterani zaplesali po širni dvorani. Dobra kapljica in okusna večerja. ki so ju ponudili gostinci doma. sta razgibali skoraj vse veterane. Ob veselem klepetu. obujanju spominov in veselem rajanju je čas kar hitro minil. Nekaj pred polnočjo je poseben avtobus odpeljal dobro razpoložene Ljubljančane in ok­oličane proti Ljubljani. medtem ko so se na Gorenjskem živeči člani na­potili domov s svojimi avtomobili .

Ugotavi)amo, da so se letalski veterani kot vse doslej tudi tokrat obnašali v stabilizacijskih okvirjih, saj na tem srečanju (žal) ni bilo članov iz oddaljenejših krajev in s Štajerskega. ki bi za prihod porabil več bencina. Zopet smo se razšli pre­pričani. da nas še vedno povezuje veliko tovarištvo. ki smo ga v delu za letalstvo kovali leta in leta. hkrati pa v upanju, da se nas bo na X: ju­bilejnem srečanju zbralo še več. Ce sem čisto iskren. smo prenekateri malce zagrenjeni zaradi dejstva. da na naša srečanja zelo težko najdejo pot povabljeni mlajši kolegi. ki naj~ bolj po~abljajo. da bodo nekoč tudi veteram.

GUSTAV AJDIČ

1C2,t" 28 NASA ZGODOVINA

SIM XI - akrobat Še med preizkušanjem šolskega le­

tala SIM X, je bilo očitno, da so njegove sposobnosti za izvajanje zapletenih akrobacij zelo blizu tis­tim, ki so bile potrebne za kategorijo akrobatskih letal. Da bi tem pogojem popolnoma ustregli, je bilo nujno potrebno omogočiti letalu dolgotrajnejši let na hrbtu. to je bilo relativno lahko uresničljivo s poseb­nim uplinjačem na motorju. Poleg tega je bilo potrebno delno okrepiti konstrukcijo letala, nekoliko zma­njšati površino krila. povečati pa učinkovitost in upravljanje letala po nagibu z dodatkom kompenzatorjev na krilcih . Te spremembe je inž. Mi­lutinovic s privo ljenjem uprave to­varne "Rogožarski" opravil v letu 1937. Že decembra tega leta ali v začetku januarja naslednjega leta je poletel prototip našega prvega akro­batskega letala. ki je dobilo ime SIM XI. V letalo je b il vgrajen motor

"Bramo SH 14 a" z močjo 150 KS. ki je imel uplinjač za hrbtni let.

Želja tovarne je bila, da vojnemu letalstvu ponudi relativno poceni akrobatsko letalo. ki naj bi omog­očilo pouk in treniranje pilotov v akrobacijah visoke pilotaže in tako prihranilo borbenim letalom drago­ceni resurs. Po opravljenih tovarni­ških preizkusih. ki jih je opravil kapetan Bjelanovic. so ob koncu ja­nuarja 193H SIM XI predali preizku­sni skupini vojnega letalstva v Ze­munu. Do 12. marca omenjenega le­ta so končali program za preizku­šanj~ leta la v letu. I .etalo je bilo visoko ocen jeno. vendar s pri ­pombo. da "so aerodinamični kompenzatorji krik pos tavljeni visoko nad krilci in tako ustvarjajo nepotreben aerodinamičen upor il1 m07J1()st pojave vibraci j" .

Konstruktor jl" verjetno upoš tl"\';}l priporočil:t .. preizkusne skupinc " ,

NASA ZGODOVINA

vendar serije SIM XI niso naročili, ker je poveljstvo vojnega letalstva menilo, da se piloti lahko izpopol­njujejo v akrobacijah na obstoječih trenažnih ktalih ,.R-l00" in "PVT", od katerih je nekaj letal imelo na motorjih vgrajene uplinjače za letenje na hrbtu.

Poveljstvo vojnega letalstva je od­kupilo prototip SIM XI in ga zad­ržalo v sestavi "preizkusne skupine" za trenažo preizkusnih pilotov in za sodelovanje na aeromitingih. Z njim je letelo tudi nekaj civilnih pilotov, članov aerokluba, med njimi tudi veteran Aca Stanojevic, ki trdi, da je bil SIM XI mnogo bolj gibljiv kot SIM X in da se je lahko meril z znanim nemškim akrobatskim le­talom "Buecker jungmeistrom". To potrjuje tudi ohranjen film z velike­ga aeromitinga, ki je bil junija 1938 na letališču v Zemunu ob mednarod­ni letalski razstavi na starem prosto­ru beograjskega sejma. Na tem mi­tingu je pilot Bjelanovic izvedel inpresivno serijo akrobacij, vklju­čujoč tudi vse do takrat znane hrbtne figure. Brez pretiravanja lahko obvelja, da je sodil SIM XI v skupino najboljših akrobatskih letal pred drugo svetovno vojno.

1 aprila 1941 je prišel SIM XI v roke Nemcev, ki so ga predali letals­tvu tako imenovane Nezavisne države Hrvatske. Leta 1942 so ga uporabljali za vleko jadralnih letal v jadralni šoli na Butmiru pri Sarajevu. V knjižici letenja Miljenka Lipovšča­ka, ki je že takrat ilegalno sodeloval z NOB, kasneje pa je bil pilot eskad­rilje za zvezo Vrhovnega štaba NOV jugoslavije in poveljnik 113. lovskega polka, je vpisano 60 poletov in nalet 37 ur s SIM XI. Kasnejša usoda tega , letala pa ni znana.

KONSTRUKCIJA LETALA: SIM XI je enosed, visokokrilec, lesene konstrukcije - skoraj iste kot SIM X. Imel je dva rezervoarja za gorivo, v trupu in krilu, od katerih so glavnega v trupu polnili, kadar je

fCFe'L429

bilo letalo pripravljeno za akro­batsko letenje, rezervoar v krilu pa je bil dopolnilo, ko je šlo letalo na prelet. Motor je bil sedemvaljni "Siemens Bramo SH 14 a" z močjo 150 KS (po nemških podatkih od 145 do 160 KS) z uplinjačem tudi za hrbtni let. Vijak je bil lesen, konst­rukcija inž. Milutinovica. Motor je bil obdan z "NACA" prtanom.

BAR V A IN OZNAKE: trup je bil rdeč z belimi strelicami na boku. Krila so bila obarvana srebrno (alu­minijska bronca). Na smernem kr­milu je bila jugoslovanska trobojni­ca, ko pa je letalo odkupilo poveljstvo vojnega letalstva, so bile narisane oznake vojnega letalstva tu­di na krilu. V NDH je letalo nosilo standardne oznake tega letalstva, na trupu pa še številko 7351 .

DIMENZIJE IN TEŽA: razpeti­na krila 9,40 m, dolžina 7,16 m, viši­na 2,70 m, razpon koles 2,40 m, nos­eča površina 17,30! , lastna teža 540 kg, skupna teša 680 kg.

LASTNOSTI V LETU: največja hitrost 191 km/h, minimalna vodo­ravna hitrost 88 km/h, hitrost dviga­nja pri zemlji 4,7 m/sek, vzpenjanje na višino 1.000 m v 3,42 min, na 3.000 m v 19,18 min, dolžina poleta­nja 80 m, dolžina pristajanja brez zaviranja 160 m, akcijski radij 825 km oziroma 5 ur in 59 min avtono­mije leta.

Našteti podatki so povzeti po uradnem poročilu "preizkusne sku­pine" in se nekoliko razlikujejo od podatkov, ki so dosegljivi v predvoj­ni domači in tuji literaturi .

CEDOMIR jANIC

AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA El7 KAJ DELA prihodnje leto so bili delegati enotne­ga mnenja, naj revija izide desetkrat na skupaj najmanj 320 straneh z enako vsebinsko zasnovo, kot jo je imela v tem letu. Celoletna naročnina naj znaša 300 dinarjev, na revijo pa naj bodo naročeni vsi člani Zveze. Predsedstvo priporoča organizacijam, naj naročnino vključijo v članarino ter jo plačujejo upravi revije hkrati za vse člane . Sami bomo v klubih tudi najbolje presodili, katerim mlajšim (modelarjem) in socialno šibkim čla­nom pomeni naročnina preveliko bre­me, ter jim zmanjšali obveznosti s pomočjo skupne blagajne. Pred­sedstvo, ki je hkrati tudi izdajateljski svet revije , ugotavlja, da smo z izdaja­njem KRIL dosegli na amaterski ravni zadovoljivo kakovost, da pa vsebina seveda ni nikoli tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Zlasti pogrešamo prispevke iz življenja in dela naših klubov in šol - tu pa seveda samo uredništvo ne more kaj dosti storiti, saj zadnja tri leta niti eden tak prispe­vek ni ostal neobjavljen! O delu komi­sije za varnost je poročal predsednik Milivoj Vules. Delegati so njegovo poročilo in analizo Edija Lorencona sicer sprejeli , v razpravi pa so zahteva­li, naj bo tako gradivo prihodnjič poslano z gradivom za sejo , predvsem pa bolj konkretno, saj posplošene trditve za marsikateri klub ne veljajo , za marsikaterega pa so celo premile . Velika luknja na področju varnosti zija tudi zato, ker 'k več kot 30 let nismo izdali nikakršne strokovne knji­ge, niti take, ki bi privzgajala varnost­no kulturo, niti kakšne druge ne . Vsi seminarji in zimska predavanja in po­ročila in razprave so mnogo dražja , pa manj učinkovita stvar, kot nekaj drob­nih strokovnih brošuric . Komisija za varnost je tudi odgovorna za takojšen začetek rubrike v KRILIH, kjer naj bi izkušeni letalci obravnavali in svetova­li, kako se najuspešneje izognemo nesrečam. Tudi za delo te komisije je predsedstvo sprejelo vrsto sklepov, ki jih bomo objavili v prihodnji številki, saj so z že sprejetimi sklepi od spomla­di eno najvažnejših napotkov, če se resno hočemo izogniti žrtvam in veliki gmotni škodi.

Razprava- o možnostih · za serv­isiranje uvoženih letal. zlasti piperjev,

citabrij in cessen je bila zelo spuJbud­na, saj se ponuja kar štiri ali pet možnosti : pri JAT v Beogradu, pri Kovinotehni v Celju, pri društvu ama­terskih graditeljev letal v Velenju, na letal~ču v Portorožu , in še kje ... seveda trenutno še nih če nima niti ene svečke, da bi jo ponudil! Tehnična komisija pod vodstvom Dolfeta Šu­štarja je zadol'kna, da nam izbere najboljšo možnost , čeprav bomo lahko izbirali tudi sami, ko bomo videli, kdo nudi hitrejše, boljše in cenejše usluge . :., O uresničitvi strokovnega plana je pOročal Janez Brezar -- pregledne tabele objavljamo v današnji številki -­hkrati s tem pa je stekla tudi razprava , kako ob sedanjih gospodarskih ukre­pih zagotoviti dovolj goriva za prihod­nje leto. Dokler ne bomo podrobneje vedeli, kako bo z devizami za uvoz letalskega bencina, ostanejo osnove za izračun goriva enake letošnjim: 22 ur za jadralnega pilota, 20 za motornega in 50 skokov za padalca. Težave bodo tudi z gorivom za vlečne avtomobile , kaj več bo mogoče zvedeti do skup­ščine, ki bo o teh zadevah tudi sklepa­la.

Delegati so v svoji sredi pozdravili predstavnika letos ustanovljenega aerokluba iz Trebnjega, ki ima 60 dejavnih članov , in mladi klub s čestitkami sprejeli v Zvezo.

Seminar za upravnike in mehanike bo od 18. do 23.janllarja v Portorožu, o njem bomo še poročali .

Predsedstvo je sprejelo predloge klubov za plakete ZLOS, ki bodo svečano podeljene na skupščini 26 . februarja 1983 v Ljubljani , potem pa prisluhnilo nekaj informacijam o osnutku novega zakona o zra č ni plov­bi, iz katerega sta padalstvo in zmajar­stvo izpuščena, o vlogah za nastop naših športnikov v tujini , o zahtevkih članic za dena; od SlS . za letališko dejavnost za leti 1982 in 1983 , potem pa še sprejelo pravilnik o ceni za zlina , razdelilo preostale utve 75 in utve 66 za padalce in določilo delegata za skupščino Zveze telesno kulturnih organizacij. O posameznih zanimi­vostih s te seje predsedstva bomo poročali podrobneje še v naslednjih številkah.

Zapisal : M. MOŠKON

Nekateri imamo probleme kako bomo v letu 1983 spravili čim več letal GOR .. . , a drugič čim več DOL ...

: -. r ... ·...,.· l.]UU.)A ... • ' 11 .4 ___ _

Individualni poslovodni organ AP Ljub· Ijana, je bil na simpoziju na Daljnem vzhodu in upa, da z novimi prijemi ne bi smelo biti problemov.

~e'LIJ - v LETU 1983

- Pri "KRILIH" smo že v letu 1982 tanko piskali. Za rMevanje nastalih pro­blemov v letu 1983. si je glavni urednik omislil kitaro (iz lastnih sredstev)!

Upamo samo, da se ne bo pojavil pro­blem izsiljevanja prebivalcev Novega mesta.

> .<:; n; "o IV a. .~ .C' IV 'co E N

Karikature:

- Janez Brezar

"Plebi, nekaj bo že pognalo"

Isti "organ" v Portorožu, pa se je odlo­čil, za "zeleni plan", ker v žetev turizma na zaupa več.

- Ja, kaj bova pa vsem tem dala? Letos imava samo pakete, pakete in te

enkrat paketa .

V osnutku predloga novega Zakona o zračni plovbi niso več letalsko osebje in bodo v bodoče imeli probleme samo z zemljo. Vendar je bil tudi do sedaj to poglavitni problem, , ,