\J DELA ZVEZA El? KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ I)ELA

Predlog srednjeročnega plana LZJ 1986-90

Serijska proizvodnja novega helikopterja

v tovarni letal So­ko v Mostarju so te dni začeli serijsko pr­oizvajati nov heliko­pter gazela SA. 34~, katerega prototip Je izpričal, da gre za us­pešnega naslednika gazele SA 341, ki je v večnamenski uporabi dokazal svojo izjem­no kakovost. Nova gazela ima pre~ej mo­čnejši motor m zato tudi večjo nosilnost, uvedli pa so tudi vrsto drugih tehni­čnih izboljšav. Gaze­lo SA 342 bodo up­orabljali v našem voj­nem letalstvu pa tudi v druge namene.

(Tanjug)

Od 9. do 13. decembra se je po sklepu PK LZJ v Zagrebu sestala delovna skupi­na za izdelavo predloga srednjeročnega plana LZJ od leta 1986 do 1990: Vodja te grupe je bil član PK LZJ tovanš Mrako­vic, člani pa sekretarji ZSH, ZLO~, VSS, VS BiH sekretar PK LZJ polkovmk Jere­mic in 'referent za modelarstvo pri PK LZJ tovariš Rančin.

Delo je bilo zelo zahtevno in odgovor­no. Zaradi časovne stiske smo sejali vsak dan dopoldan in popoldan. Najprej smo se dogovorili o metodologiji plana, oziroma o "ček listi«, kot temu pravimo letalci . Dogovorili smo se, naj plan vse­buje dva dela: prvi naj prikaže sedanje stanje LZJ in vrednost družbenega premoženja, s katerim upravljajo članic~ LZJ. Na osnovi podatkov smo ta uvodm del pripravili venem dnevu in ga podkre­pili tudi številčno s tabelami.

Vrednost vseh letalskih rekvizitov in nepremičnin, s katerimi upravlja LZJ znaša 15,072.440.000 din (1507 milijard starih dinarjev!) Število profesionalno zaposlenih v celotni LZJ je 224. Za rea­lizacijo letnega programa celotne LZJ smo v letu 1985 porabili 1,096.200.000 din, od tega za OD z dajatvami 190.000.000 din, za gorivo pa 210.000.000

Septembra miting na Brniku Proslava ob 100 letnici rojstva prvega jugoslo­vanskega letalca Edvarda Rusjana.

Ob tako pomembnem jubileju za Jugoslavijo in jugoslovans ke leta lee se je Predsedstvo skupščine ZLOS odločilo dostojno proslaviti ta jubilej z osred­njo jugoslovansko prosla­vo, ki bo na Brniku z med­narodnim letalskim mitin­gom v septembru 1986.

V času od februarja do maja bomo v vseh osnov­nih šolah v vseh republIkah jn AP organizirali nagrad­ni natečaj za likovna in lite­rarna dela na temo "Kaj vem o E. Rusjanu in razv­oju jugoslovanskega letals­tva do danes« . Najboljša dela bodo nagrajena s poletom v letalu IAA DC-9 nad Slovenijo ob dnevu

jugoslovanskega letastva 21. maja. Ta dela bodo razs­tavljena na Brniku v času mitinga. Takrat bosta na Brniku tudi razstava o delu in življenju E. Rusjana in razstava letal in letalske opreme civilnega in vojne­ga letastva.

20. in 21. septembra pa bo tudi velik letalski mi­ting. V programu bodo sodelovali športni leta lei LZJ, vojno letalstvo z našo akrobatsko skupino "Le­teče zvezde« in še ena tuja akrobatska skupina. Pok­roviteljstvo nad proslavo je prevzelo Predsedstvo So­cialistične republike Slo­venije.

MIRKO BITENC

din . Ti podatki so bili osnova za izračun potrebnih sredstev za realizacijo predla­ganega plana LZJ za obdobje 1986 do 1990.

Drugi del plana zajema e~?st~vno reprodukcijo do leta 1990. KomisIJaje bi­la enotnega mnenja, da moramo do leta 1990 zadržati sedanjo raven s tem, da bomo obnavljali športne rekvizite s tehnološko sodobnimi in ekonomičnimi, pri tem pa naj bo glavni poudarek na kakovosti, ki je premala v odnosu ne obstoječe možnosti. Kritičen je namreč podatek, da znaša v LZJ povprečni letni nalet pilota le 18 ur. V novem planu sm~ ta normativ zvišali na 25 ur. Na osnovI tako postavljenih normativov in cen iz le­ta 1985 smo izdelali predlog plana LZJ leta 1990.

Predlog je tak: Za jadralni šport bomo do leta 1990

potrebovali 1,016.000.000 din, za motor­ni 4,340.000.000 din (tudi 12 novih akro­batskih letal), za padalstvo 1,700 . 0~0.000 din za zmajarstvo 300.000.000 dm, za bal~narstvo 25,000.000 din , za lju­biteljsko gradnjo 40,000.000 din in za modelarstvo 30,000.000 din. Supaj torej do leta 1990 7,451.000.000 din ali vsako leto po 1,490.200.000 din.

V teh številkah so zajeti samo letni pia­ni strokovne dejavnosti, vrhunski šport in obnova športnih rekvizitov. Razširje­na reprodukcija je zajeta le pri na~avi akrobatskih letal. SRedstva za realIza­cijo tega plana naj bi združevali zvezni sekretariat za ljudsko obrambo, republI­ški štabi za teritorialno obrambo in čla · nice LZJ po podpisu posebnega družbe­nega dogovora na ravni federacije za kre­pitev gmotne osnove LZJ. To je predlog, ki ga bo obravnavalo predsedstvo konference in nato še konferenca LZJ v aprilU.

MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

str. 4

str. 10

R~ ~ S. o·

~2o:~gg5 ' lj . ~

SLIKA 1a

str. 14

st r. 18

str. 22

Re · 5~1()' 4 - 1.8 co - 00055

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XVI * JANUAR 86 * ST. 1

Prva številka XVI. letnika Kril je odšla v tiskarno, ko do 15. januarja iz klubov niste nasprotovali povišani naročnini in zadolžitvi klubom, naj jo zbirajo za svoje člane. Vsi črni oblaki nad usodo Kril seveda tudi s tem še niso razgnani, saj bo treba zbrati še za najmanj novi milijon reklamnih oglasov. V tej številki že imamo prve take lastovice, upajmo, da jih bo s pomladjo kaj več, sicer nas čaka mrzlo poletje ... * Za tiste, ki prebirajo Miranova poročila iz BenalIe v Delu, pa si ne morejo bolj živo predstavljati, kako vroče je tam doli te dni, obja­vljamo zapis o avstralskih pripravah za XX. svetovno jadralsko prvenstvo leta 1987 * V nadaljevanju predstavljamo prvo knjigo o slovenskem letalstvu, ki je za Novo leto izšla pri založbi Borec - izjemno tehtno in privlačno delo, sicer pa kupite in preberite. * Po štiriletnem strokovnem molku se končno ven­darle spet oglašajo naši modelarji z iz virn im in zanimivim prispevkom o mode­larskih protilih - naj ne bo tudi to samo ena lastovica! * Bombarderska zgodba iz prvega dne vojne za Kraljevino Jugoslavijo je seveda tu - z najbolj napetim nadaljevanjem, zravenpa še nekaj podatkov o naših takratnih Blen­heirmh, ker so nekateri rekli, da za ta letala še nikoli slišali niso ... Akrobatska skupina šole iz Zadra je za dan letalstva dobila ime - zraven boste kaj več zvedeli še o podobnih tujih mojstrih * Razumljivo, da moramo tokrat zaradi Austraglida naslovnico posvetiti jadralcem - posnetek cirrusa nad Razorjem (zdaj dolina Vrat) je naredil Boštjan Vovk iz AK Ljubljana leta 1983 na akciji v Bovcu.

Benalla pripravljena za XX. svetovno prvenstvo Letalska pošta Prva knjiga o slovenskem letalstvu Hvala vam, tovariši generali! Modelarski profili . Pilot. ki je bombardiral Tretji rajh Akrobatska skupina » Leteče zvezde« LETALSKI VESTNIK

UREDNIK

4 8

10 13 14 18 22

(vložek)

K:~'t.,4 Izdaja Zveza letalskih organizac ij S lovenije II Ljubljani, Lepi pot 6 ir Revija iz haja vsak mesec, razen julija in avgusta ", Gradivo za objavo v KR tLI H prispevajo Iju bitelji letastva brezplačno . Denarno nagrado 4000 din prejme samo avtor barvnega posnetka, uporabljenega za naslovno stran. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje II revi ji s po ročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, prosto letenje, balonarstvo, maketarstvo in amatersko gradnjo, Uredništvo si prid ružuje pravico skrajšati, dopo lnit i al i prilagodit i prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji ~r Uredniški odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj , Janez B rezar, Tone Cerin, Jože Cuden, Rok Go lob, Domin ik Gregl , Bel izar Keršič , Ivan Konavec, Taras Krivenko , Leon Mesarič , Jure Mežnaršič, Franček Mordej, Marjan Moškon (g lavni in odgovo rni urednik) , Jože Perhavc, Jure Pestotnik, Srečo Petric in Ciril Trček tr Nas lov uredn ištva: M arjan Moškon, poštni predal 33, 68001 Novo mesto ~~ Prispevki za objavo v KR ILIH morajo bi ti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem , v katerem izide nas lednja številka ~'~ Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvni h diapoz itivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znam­kami '" Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6. poštni predal 496, 61 OO 1 LJUBLJANA. telefon (061) 222-504. tekoci račun pri ZLOS, štev. 501 01-678-51077 . Spremembo nas lova sporočite uprav i revije ter obvezno napiŠite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi , če revi je ne prejemate redno -t! Letna naročnina 1500 din , cena posamezne številke 150 din ~~ Grafična priprava olC , tozd Grafika, Novo mesto - tisk : T iskarna, Novo mesto.

Miran Ferlan, avtor pričujočega prispev­ka, sicer pa meteoro­log na letališču Brnik.

I'AI JJ.J4 Ut .... \ \

Pregledna skica Avstralije in povečano področje jugo­vzhodnega dela. Posebej sta označena Benalla - prizo­rišče prihodnjega svetovnega prvenstva in Waikerie, kjer je bilo leta 1974 XIV svetovno prvenstvo. Tedaj sta se prvens­tva udeležila tudi naša tekmovalca Janez Pintar in pokojni France Štrukelj, ki sta osvojila 33. in 21 . mesto v stan­dardnem razredu med 39 tekmovalci , kjer je zmagal H. Reichmann (ZRN) na letali LS 2. V odprtem razredu je tedaj zmagal G. Moffat (USA) na Nimbusu 2.

Benaila priPr8vQena za KK. svetovno prvenstvo

Medtem ko nasI garajo na Austraglidu v BenaIIi, obja­vljamo prispevek vodje jugo­slovanske reprezentance Mira­na Ferlana o meteoroloških in drugih pogojih na jugu Avstra­lije. Miran je 10. januarja odpotoval z Brnika z nasle­dnjim moštvom: tekmovalci lo Šimenc, F. Peperko in V. Staro­vič ter njihovi spremljevalci Igor Kolarič, Miško Kranjec, Boštjan Pristavec in Boris Blažič. Prve dni so naši fantje sploh presenetili z dobrim i uvrstitvami, potem so malo oladiii , na koncu pa spet... da, o tem kaj več v prihodnji številki!

Po velikem uspehu jugos lovanske repre zentance na 19. svetovnem prvens­tvu v Rietiju v Ita liji se je pred tek mova lci pojavi lo novo vpraša nje. Ali se bodo la hko ude ležili tekme v Avst ra lij i, in če se jo bodo la hko, kje dob iti de na r za tako do lgo pot. Ge nera lka za svetovno prvenstvo teče že ta mesec in kdor se je ne bo ude ležil , praktično nima nobenih izgledav, da bi dosegel kakšno vidnejšo uv~s ti tev na svetovnem prve nstvu .

Cez manj ko t leto in po l po ko nča nem prvenstvu v Rietiju , kjer so imeli pred nost poznavalc i hribov, se bo p riče lo 20. svetovno prvenstvo v Bena IIi (Avstra­lija), kje r bodo za raz li ko od Rietija p rišli na svoj raču n poznava lci »ravr.ins kega« letenja.

Bena Ila je maj hno mestece pribljžno 200 km severno od Melbou rn a. Steje

AUSTRAGLlDE 86

Jadralni letalci že v Avstraliji

BEN ALLA - V to avstralsko mesto je pripotovala jugoslo­vanska reprezentanca v jadralnem letenju, ki se bo udeležila naj­večje letošnje tekme Austraglide 86, ki je hkrati generalka za jubilejno 20. svetov­no prvenstvo.

Kljub velikim teža­vam na poti - fantje so morali zaradi po­manjkanja prostora potovati v več skupi­nah - se našijadralci dobro počutijo in up­ajo, da bodo že med treningom popravili kak jugoslovanski re­kord.

Prvi tekmovalni dan bo 19. t. m. Upati je, da se bodo s pomočjo Slovenijalesa oziroma uslužbencev njihove avstralske firme Eu­rofurniture javljali in poročali o rezultatih.

MIRAN FERLAN (DELO-15. jan)

9000 prabivalcev in leži ob reki Broken River, odlikuje se po ugodni prometni legi na jugovzhodu Avstralije in ima dobro cestno in železniško povezavo z vsemi večjimi mesti ob otdli.

Organizator prvenstva Gliding Club' of Victoria šteje 400 članov in je šele leta 1975 prevzel zemljišče, na katerem se nahaja nekdanje l etališče vojnega letals­tva, ki je v štiridesetih letih služilo za trenažo, potem, do sedemdesetih let pa še vedno za vojaške letalske šolske tabore. Klub si deli z ostalimi športnimi društvi v

mestu tudi druge tamkajšnje nekdanje vojaške objekte: kUhinje, jedilnice in bivalne prostore, ki pripadajo letališču. Letališče leži na robu mesta, kar je ugodno za namestitev množice pilotov in spremljevalcev na prvenstvu.

Letališče , ki so ga udeleženci odprtega avstralskega prvenstva A vstraglide 84 takrat še močno kritizirali kot pre­majhno in neustrezno zaradi vrste pomanjkljivosti, je do danes dobilo popolnoma drugo podobo. Razpolaga z . dvema prekrižanima VPS, dvema trav­natima stezama in eno utrjeno stezo, kjer v smeri E-W na široki vzletni stezi lahko stoji drugo poleg drugega 10 letal. Na ožjih stezah pa je prostora za 6 letal. To zimo so uvedli umetno namakanje letališča. Iz globokih vrtin črpajo vodo v

jugoslovanska reprezentanca v jadralnem letenju

Značka in nalepka jugoslovanske jad­ralske reprezentance

zbiralnik , iz njega pa po mreži podzem­nih cevi namakajo zemljišče tako, da bo te dni celo v najhujši avstralski vročini zeleno in brez prahu. Tudi pa rkirišče za leta la so razširili tako , da je na nj em možno parkirati preko 100 letal; v ze mljo zasidrane jeklene vrvi označujejo parkir­na mesta in hkrati omogočajo zavaro­vanje letal. Obnovili so tudi leta li ško zgradbo z vsemi spremljajočimi objek ti , da ustrezajo svobodnim zahtevam.

T~Of'SKA I'ACII'IČAlA (ro!'LA, VLA!AI4)

~"" JI~ l/l!J/~ 1"1?..l'SNl (hi, VI) (f" ~

Jvl;;!! l"1o;:rKA (Al, vt)

Poti zračnih mas, ki vplivajo na vreme v Avstraliji. V oklepaju so navedene karakteristike zračne mase.

Primer tipične razporeditve zračnega pritiska na prizem ni karti v poletju. Zapomniti si moramo, da se zrak giblje okrog centrov nizkega (N) in visokega (V) pritiska obratno kot na severni polobli. Kot je videti na prizemni karti zračnega pritiska so povprečne vrednosti pritiska za januar nižje nad severnim in sever­ozahodnim delom Avstralije in višje v pasu, ki se razprostira v smeri zahod vzhod od jugozahodne do jugo­vzhodne obale. Centri visokega pritiska (anticikloni) se gibljejo vzhodno vzdolž pasov visokega pritiska v povprečju vsakih šest dni, pri tem se vremenske razmere ponavljajo v številnih ciklih. Med majhnimi anti­cikloni, ki se gibljejo proti vzhodu, se pojavljajo šibke doline nizkega zračnega pritiska, ki lahko vsebujejo hladne fronte ali pa samo "hladno spremembo« - kot jo večkrat imenujejo v Avstraliji.

Lovec našel del repa japonskega letala, ki je strmoglavilo

Neki lovec je našel de l repa boeinga 747 japonske družbe lAL, ki je avgusta strmo­glavil severozahodno od Tokia. Kot je znano,je terjala ta ne­s reča 520 žrtev. Tega dela letala, ki je ležal približno 30 ki lome­trov jugovzhodno od kraja nesreče, še niso natančno pregledali, pr ičakovati pa je, da bo odkritje v veliko pomoč pri ugotavlja­nju vzrokov tragedi­je.

(Reuter)

AUSTRAGLlDE 86

Meteorološke razmere v tem delu Avstralije niso tako idealne , kot se na prvi pogled zdi. Prvi razlog je precejšnja namočenost terena (vse glavne reke Avstralije tečejo na tem področju!), kar pogojuje pozne starte, saj se termika pričenja razmeroma pozno v primerjavi z okoliškimi jadralnimi centri. Ti pozni starti omejujejo čas letenja in s tem tudi dolžino tekmovalnih nalog, vendar ne v taki meri, da ne bi dosedaj že nekajkrat obleteli nekaj 750 kilometrskih trikotni­kov.

Drug pomemben meteorološki efekt je veter z morja (Sea breeze), ki se začuti v B-:nalli proti poznemu popoldnevu (ne smemo pozabiti da je BenaIla manj kot 200 km od morja!), in nam hitro poslabša termiko. Ta veter zahteva precejšnjo taktično spretnost pilota, da postavi oziroma določi optimalni čas starta tako, da se bo celoten let stekel v času najboljše terrnike.

Tretji efekt je izredno nizka vlaga, ki čez dan v suhih področjih centralne A vst­ralije dosega komaj 15 odstotkov rela­tivne vlage . To pa pomeni tudi izredno vidnost - pilot z višine 1000 m vidi sko­raj vse obratne točke, še bolje pa zaradi izredno visokih baz kumulusov, ki vlečejo včasih tudi do 4500 mvišine.

Četrti efekt so gorska področja v jugo­vzhodnem delu Avstralije, ki praktično ne pridejo v poštev za tekmovalne disci­pline, saj je na teh geografskih širinah poleti (ko je pri nas zima) sonce skoraj v zenitu in so termične razmere v hribih pogosto precej slabše kot nad ravnino­hribi tukaj »ne delajo« in takoimeno­vano »alpsko letenje« tukaj sploh ne pride v poštev.

Tekmovalni prostor pokriva območje Sportavia Soaring Centra v Tocumwalu, oziroma področje letošnjega avstralske­ga prvenstva v Leetonu: na sever se razprostira do Narromine in na zahodu do Mildure, ki pa ni več daleč do prizo­rišča svetovnega prvenstva leta 1974 v Waikirii . Great Dividing Range omejuje prostor proti vzhodu in proti jugu. Zaradi bližine mesta bodo tekmovalne naloge zadane vedno tako, da se bo letelo proti 'severu in vračalo iz severne smeri . Prevladujoč veter na višinah v času prvenstva piha prav tako iz severnega kvadranta.

Edina omejitev zračnega prostora v ogromnem tekmovalnem območju, kjer so lahko discipline cilj-povratek v skupni dolžini 1000 km, je kontroliran zračni prostor Albury vzhodno od BenalIe. Ker leži malce stran od običajnih tekmoval­nih rut ne bi smel predstavljati omejitve.

MIRAN FERLAN

, Ivo Simenc, 32 let, dipl. inž. elektro­tehnike, član ALC Lesce, 1550 jadro ur, 3 diamanti

Franc Peperko, 40 let, dipl. inž. stroj­ništva, član AK Celje, 1754 jadro ur, 3 diamanti

Vojko Starovič, 34 let, diplomirani pravnik, član OLC Portorož, 1692 jadro ur, 2 diamanta

SZ in ZDA bosta obnovili direktni letalski potniški promet

Sedemindvajsetega aprila bosta Sovjet­ska zveza in ZDA obnovili direktni le­talski potniški pro­met, tako je v Moskvi sporočil novinarjem minister za civilno le­talstvo SZ Boris Bu­gajev. Takrat bo iz Moskve poletelo v New York letalo Ae­roflota, iz New Yorka v Moskvo pa letalo družbe Pan Ameri­can. Poleti med Mo­skvo in Washingto­nom bodo vzpostav­ljeni dva dni kasneje. Sporazum o obnovi­tvi potniškega pro­meta, ki je bil podpi­san prejšnji mesec, predvideva štiri pole­te na teden . Aeroflo­tova letala bodo lete­la v New York in Washington, letala družbe Pan Ameri­can pa v Moskvo in Leningrad. Družba Pan American je leta 1978 ukinila polete v Moskvo ' zato, ker so bili nerentabilni , pre­dsednik ZDA Carter pa je leta 1979 ukinil Aerotlotove polete v New York v zname­nje protesta proti so­vjetski intervenciji v Afganistanu .

(TASS)

Kitajska novost: Yun-12

Na Kitajskem so izdelali prvo sodobno letalo, ki je narejeno po zahtevnih med­narodnih standardih, zato napovedujejo, da ga bodo kmalu začeli izvažati tako v evropske kot azijske države. Letalo so po­imenovali Yun-12, v njem pa je prostora za 17 potnikov. (T. G.)

A o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAIL o VIA AEF

~ , ~

t--\f\R7f\~ Moš\::.o~ 1 ~'E\)\7l\ I(R\lA, ~ n."· ~8 ~

i. boR 00-\ ~a~a t-\Eslo '

"{ \j QOS\..1\\I\1\ 1

Clani naše jadralske reprezentanc.e so se nam oglasili iz Avstralije takoj po prihodu v Benallo (na razglednici je jadralno letalo nad Benallo)

Intervju ob dnevu JLA

Ob dnevu JLA je ge nera lpodpo lk o vnik Zdravko Lončar, na­mestnik nače lnika ge­nera lšta ba JLA za VL in PZO, da l inter vju Aerosvetu o voj"šk i le­tal ski ind ustriji in nje­nih novih progra mih. Govoril je o naš ih nad­zvočnih leta li h; več­na menskih helikopte­rjih, letalih brez pil o­tov in novih propeler­skih leta lih za šo lanje (Lasta) in kmetijstvo . Več pozornos ti bod o na menil·i tudi Letalski zvezi Jugos lav ije. še zlas ti leta lu za klu bske potrebe.

A. D EM EK

»KRILA KL UB" Krško bo tu­di v letu 1986 organiziral šo lo prostega letenja za začetnike in pripravnike . Novost v tem letu bo šola motornega letenja za zače t­nike.

Teoretični del tečaja se bo zače l februarja, praktični det pa se bo nadaljeval v marcu. Vsi kijih za ni­ma letenje z zmajem. lahko dobijo podrobnejša pojasnila na naslo­vu: »KRILA KL(JB" Krško, Ces­ta krških žrtev 141 , 68270 KRŠ­KO ali po telefonu 068 79-322 (popoldan) ..

BORUT MLAKAR , predsednik 10 KK

Modelarji, tudi oglata beseda ... Tovariš urednik!

Ž e dolga leta spremljam vse. kar se do­gaja pri nas v letalstvu. posebej še v mode­larstvu. Priznam. da z vem za precej stvari šele iz KRIL. čeprav mine včasih tudi po nekaj m esecev od dogodka. Vendar pa. ko kasneje prelistavam revijo. pušča napisano prijeten občutek. da smo še vedno skupaj in da se nekaj dogaja. Mislim. da to ni naj­manj pomembno za naš šport.

Naj preidem k stvari! Pogosto se pogo­varjam s fanti modelarji in opazujem modele (predvsem A-2) na tekmovanjih. Zato lahko trdim troje:

• obstoja grupa. ki je dokaj inovativna in plodna.

• pomanjkanje sodobnih materialo v se že pozna. predvsem na velikih m ednarodnih tekmovanjih.

• zagnanost fantov in splošna modelar­ska izobrazba sta na zavidljivi ravni.

Rekli bi lahko pravzaprav. da j e prostoleteče modelarstvo v zenitu, kot j e bilo v času Perhavca. Slanovca in drugih. Vendar pa m e moti naša nedejavnost na področju publicitete, tako v dnevnem tisku kotna strokovnem področju v naši reviji. Z izjemo Toneta Videnška praktično nihče ne omenja ničesar, razen rezullatav s tekmovanj. Pa imamo kaj pisati! Veliko novih stvari se j e dogajalo in verjamem. da jih j e še precej v teku, tako teoretičnih k Ol praktičnih. Izkušnje pri gradnji z nO ~'imi materiali, pravila reglaže. lriki pri pra­čkonju, taktika na tekmovanjih ilc/. Ven­dar se bodo morali mladi m odelarji vse la nau6ti iz drugih knjig in viro v. Ni vse v m entorstvu, v katerem sicer nekateri izgore vaj o, sodobnost in kvaliteta zahte­vata več, Pa tudi izm enjava mnenj na lekmovanjih ne more zapolnili vseh vrzeli. Ni vsak roj en za pisarijo. toda !Udi oglata heseda o nečem . kar koga muči, pade na plodna Ila! Mislim. da smo lo dolžni slorili vsi. ki smo sc zapisali lemu lepemu špor!u.

Pa .5e nekaj: večkral om enjene Id avc s ceno revije se mi zdijo povsemnepotrcb/l (', če pomislil11na R odo, k,; bijo imeli, ČC rc­vije sploh nc bi bilo. In KRIL A so dobra. šc posel)(j pa hi lahk o hila. če Njih v.li imeli za svojc in .1(' v njih I lidi pogosIeje oglaJali. Torcj malo \ 'CČ korajžc :: našc sIran i in Illalo I'i.~ja cella, pa se mi zdi. da sc nam /1 ('

ho \'('(' In'ha hali : a podmladek iII prihodIloSI I\RII .. Lcp podf{/I ',

MIT.IA LUI'ANrX L juhljana

olETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA A

Kot ponavadi je uredništvu KRIL tudi tokrat zaželelo veliko uspeha v XVI. le­tniku več bralcev in sodelavcev našega glasila. Vsem se iskreno zahvaljujemo in jim želimo uspešno letenje in čvrsto zd­ravje, še posebej pa tovarišem z leta l išča Cerklje, članom AK Slov. Konjice in Aeroklubu Postojna, čigar duhovito vinjetko s čestitke tudi objavljamo.

UREDNIŠTVO KRIL

PONUDBA & POVP6ASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objav­ljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase pošljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Kupim načrt RC makete letala SPIT­FIRE in zračno eli so za 1,5 ccm motorček . Matjaž Berzelak, Šaleška 2/a, 63320 TITOVO VELENJE.

Prodam RC napravo SIMPROP ELEK­TRONIC za 80.000 din. Naprava ima možnost za priključitev 6 servomotorjev, dela na področju 35 MHz, ima regulacijo hodov servomotorjev in mikserje. -Prodam model daljinsko upravljanega helikopterja SCHLUTER z motorjem Webro 10 ccm in avtopilotom za lažje up­ravljanje za 120.000 din. - Prodam model jadralnega letala za 30.000 din in model l etečega krožni ka Turboplan za 10 ccm motorje za 35.000 din. Informa­cije na naslovu: Branko Dežman, P. Medetove 10,64202 NAKLO, tel.: (064)-47-688.

BRALCI KRIL! Z objavljeno naročilnico predstavljamo publikaci­

je, računalnl§ke kasete ln pripomočke, ki vam bodo popestrili prosti čas. Naročilo lahko pošljete na ZOTKS na dopisnici, želeno boste prejeli po pošti, plačali pa po povzetju.

NAROCILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p.p. 99, 61001 Ljubljana, nepreklicno naročamo:

št. pri merkov oz.

št. izvodov

1. Kaseto Mavrični grafikoni Sp.48 k il 1.300.- din 2. Kaseto Hldroenerget. osnove SFRJ za Spectr. 16 in

48 k - 1.200 din 3. Kaseto Svetlobno pero-Joy pen za Spectr. 48k s

priborom - v mesnik in svetlobno pero il 18.000.­din

4. Igralno palico za Commodore C 64 in za vmesnik pod tč. 3 il 5.000.- din

5. Kaseto Perfect base za Commodore C 64 il 1.300.- din

6. Kaseto Cicibanova abeceda za Spectr. 48k il 800.­din

7. Kaseto Ciciban šteje za Spectrum 48 k il 800.- din 8. Kaseto Ciciban računa za Spectrum 48 k il 800.­

din 9. Kaseto Angleško-slovenski slovarček za Spectr. 48

k il 900.- din 10. Zbirko Razumljivo in preprosto z osebnim računal­

nikom il 3.200.-11. Posamične knjige iz zbirke »Razumljivo in prepro­

sto ... " a) Učenje z računalnikom il 1.100.- din b) Uvod v računalništvo il 1.100.- din c) Prvi koraki v Basicu il 1.100.- din d) Grafične in zvočne igre il 1.100.- din

12. Računalništvo v 45 minutah il 300.- din 13. Osnove letalskega modelarstva il 100.- din 14. Raketno modelarstvo za mlade il 250.- din 15. Pravo orodje za velike in male mOjstre il 360.- din 16. Radiotehnika in elektronika il 350.- din 17. Zgradimo majhno hidroelektrarno - 3 del il 480.­

din 18. Prosto letenje (zmajarstvo) il 500.- din 19. Značilnosti plovbe ob jugoslovanski obali Jadrana

in izbor sidrišč v lukah od Pirana do Kotora il 650.­din

20. Za ekološko svetlejši jutri, il 950.- din 21. Tehnika programiranja il 1.1 00.- din 22. Programiranje M 68000 il 1.500.- din 23. Matematika (izdali skupaj z DMFA, 2. natis) il

3.000.- din, celo platno il 3.500.- din 24. Numerične metode il 1.600.- din 25. Integralske transformacije, integralske enačbe il

1.000.- din 26. Funkcije kompleksne spremenljvke, specialne

funkcije il 1.000.-27. Navadne in parcialne diferencialne enačbe, Varia­

cijski račun il 2.000.- din

Eno od Kanetovih le­tal za drsno letenje, Ormož 1. 1909 (ta sli­ka in slika na nasle­dnji strani spodaj sta bili objavljeni v zag­rebški reviji Svijet 1. 1931)

Sandi Sitar, profesor umetnostne zgodo­vine, urednik pri lju­bljanskem dnevniku, je avtor več knjižnih del, med temi dveh biografij o matemati­ku Juriju Vegi in pravkar izdanega, predvsem mladini namenjenega dela o življenju in delu bra­tov Rusjan.

Prva knjiga o slovenskem letalstvu Na ljubljanskem l etališču Brnik so 27.

decembra lani predstavili prvo od štirih načrtovanih knjig z naslovom »Letalstvo in Slovenci avtorja Sandija Sitarja. Predstavitev je ob navzočnosti predstav­nikov delovnih organizacij, ki so gmotno in moralno podprle pripravljalna dela za izdajo knjige, predstavnikov »sedme« sile in članov pripravljalnega in ured­niškega odbora , odprl direktor Založbe »Borec«. Toplo se je zahvali l pripra­vljalnemu in uredniškemu odboru ter avtorju prve knj ige. Posebno zahvalo je izrekel delovnemu predsedniku obeh odborov Franc11 Severju, ki je bil pobud­nik zamisli za pisanje letalske zgodovine na Slovenskem.

Tovariš Sever je spoznal zbrane z dejstvom, da smo se Slovenci na letalskem področju, kljub skromnim gmotnim možnostim in narodni zapos­tavljenosti , lotevali zahtevnega razisko­valno-konstruktorskega dela že v prejš­njem stoletju. Prizadevnost in ustvarjalni polet naših letalskih pionirjev-samorast­nikov je marsikaterega uvrstila med nosilce napredka tudi v mednarodnem merilu , zato je naša letalska zgodovina izredno zanimiva in bogata. Izrazil je veliko zadovoljstvo ob izdaj i prve knjige, ki pričenja zapolnjevati globoko vrzel v zgodovini našega letalstva. Poudari l je, da je Slovence zaslediti že v obdobju prvih začetkov graditve letal in posku­snih poletov, v obdobju prve svetovne vojne, v španski domovinski voj ni , v letalstvu predvojne Jugos lavije in krat­kotrajni aprilski vojni leta 1941 in drugi svetovni vojni ter v času NOB, da bi v povojni novi Jugoslaviji z napredno miselnost jo in najnovejšo tehnologijo pripomogli k vsestranskemu in množič­nemu razmahu jugoslovanskega leta ls-

Ce naš letalec samo prelista Sitarjeve pionirje, bo težko sk­ril iskreno navdušenje nad delom, ki prinaša toliko novih spoznanj o naši letalski pretek­losti. Na več kot 400 straneh, kjer spremlja besedilo 177 izb­ranih dokumentarnih fotografij in risb, se vrste sadovi Izvirnih raziskav, nekateri prvič preds­tavljeni javnosti. Knjiga je za­res privlačna in pomembna za vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z letalstvom in razvo­jem tehnične kulture pri nas. PO svoji temeljitosti in izčr­pnosti se enakovredno uvršča med podobne dokumente veli­kih narodov, hkrati pa zbuja upravičen ponos ob našem prispevku k napredku tehnolo­gije in civilizacije sploh. V le­talčevi knjižnici je nedvomno nepogrešljiv priročnik, pa tudi vznemirljiva spodbuda vsem tistim, ki bi radi sami gradili...

Za pogumen projekt drago­cenih pričakovanj založbi Bo­rec in uredniškemu odboru zbirke - vsa čast!

tva. Prizadevanja naših letalskih entuzi­astov pa so terjala tudi nemalo žrtev, zato smo dolžni, da bosta njihova dejavnost in delež tudi opisani in zapisani.

Zamisel o pisanju zgodovine, je dejal , sem sproži l že leta 1976, v začetku leta 1978 pa je predlog navdušeno sprejel in gmotno podprl delavski svet leta lišča Brnik, nato pa še Letalska zveza Slove­nije in naš letalski prevoznik Ineks Adria

NAŠA PUBLICISTIKA

Naslovnica Sitarjeve knjige .. Pionirsko obdobje in prva sve­tovna vojna«

Smola zUletom Lado Ule iz Trebnje­

ga, štiridese tl etni jad­ra lni pilot , je 3. janua­rj a na let a li šču v No­vem mestu preizkuša l ultra la hk o (U L) le­ta lo, ki ga je zgradil po znanem ita lij anske m nač rtu Bagalini. O po­do bni grad nji smo pi­sa li v novembrski šte­vi lki Kril, ko smo predstavi li pri zadeva­nja Edija Lorenzona iz Ajdovščine. Ker je Ule­tovo leta lo uspešno prestalo preizkuse v šo lskih krogih nad le­t a li ščem v Prečni, si pres reč ni gradi telj ni mogel kaj , da se ne bi odpravil proti do mu - ka r z leta lom. T ik pred Trebnjem , nad gozdo m pod Sv. A no, pa je v izred no moč­nem in sunkovitem ve­tru popusti la pletena jeklena vez med krilo m in re pnim stabili za tor­jem ta ko, da je bilo le­ta lo sa mo še o mejeno uprav lji vo po viš ini in sko raj ni č več po sme­ri. Navzli c temu je Lado uspešno pr ipelja l leta lo do travn ika ob že lezniški progi in vse bi se naj brž srečno izšlo. če ne bi spregle­dal ni zko napelja nega telefonskega kab la. Ko se mu je zadnji tre­nutek skuša l izogniti , je izgubil hit ros t in trdo prista l. Lado si je zlo mil nogo, ktal o pa krilo.

M. MOŠKON

aviopromet. Kasneje so se imenovanim z gmotnimi podporami pridružile še de­lovne o rganizacij e Riko iz Ribnice, Slovenija ceste-Tehnika, Tegrad, Smelt , Interevropa in druge . Pripravljalni od­bor je pridobil avtorje za obdelavo zgodovinskega grad iva po obdobjih.

Prvotna za misel je temeljila na izdaji ene same knj ige , ki b i vsebova la prikaz celotne dejavnosti in vse dosežene uspehe v razvoju letalstva na Slovenskem, ki so bili plod naših rojakov do ma a li v tujini , ali pa plod pripad nikov drugih narod no­sti na Slovenskem. Ko so se pisci z vso vnemo in prizadev nost jo lotili načrto­vanega dela, se je izkaza lo, da zaradi obsežnosti zgodovinskega gradiva le­tega ne bo mogoče objaViti veni knjigi . Sporazumno z avtorji je uredniški odbor skl enil , da zgodovino letalstva in z njim povezanih Slovencev izdamo v štirih knjigah in sicer: v prvi pionirsko obdobje od 18. stoletja do leta 191 8, v drugi obdobje od ustanovitve kraljevine SHS do vključno aprilske vojne leta 1941 , v tretji obdobje druge svetovne vojne in NOB in v četrti obdobje nove Jugoslavije do leta 1985. Knjige , ki jih bo izdaja la za ložba .. Borec«, naj bi predvidoma izhajale vsako leto po ena .

Moram po uda riti, da je pot Jo ure­sn ičitve za misli do lga in izredno težavna . Zbiranje gradiva in razis kovanje dejav­nosti posamičnih letalskih za nesenjakov, zahteva strpno in iskateljsko zastavljeno delo avtorjev, rekel bi, dostikrat pionir­sk i pristop k stvari, kajti viri in dostopna literatura, na katero se je mogoče opret i, največkra t ni popolna in je slabo pregled­na. Nemalokrat je nekatere dogodke

Fotografija, ki dokazuje, da je Otmar Kanet pol~i 1. 1909 z letali, ki jih je sam izdeloval, tudi zares letel.

te,tIJ 11

mogoče opisati le na podlagi av t e ntičnih pričeva nj ljudi, teh pa je vsak dan vse manj . Zato je že skrajni čas, da smo prišli do nekaterih pomembnih podatkov.

Knjiga, ki jo danes predstavlj amo, je delo avtorja Sandija Sitarja. V njej je predstavil po leg nekaterih že znanih tudi nekaj tehnično in pos lovno za nimi vih Slove ncev, o katerih do sedaj nismo nič vede li . Knjiga, ki je boga to oprem ljena s fotografijami , je namenj ena najširše mu krogu vseh, ki se za nimajo za leta lstvo , zlasti pa mladim , ki bodo iz nje črpa l i podatke o bogati samobitnosti Sloven­cev na leta lskem področju .

Na koncu za nimive razlage, se je tovariš Sever zahvali l vsem, ki so na kakršenk oli način pomagali pri nas taja­nju zgodovine našega letalstva. Posebno zahvalo je izrekel pripravljalnemu in uredniškemu odboru ter založbi .. Borec«, ki so pripomogli k izdaj i prve knjige. Zahvalil se je tudi vsem sponzorjem ter zaprosil navzoče, da še naprej pomagajo s svojimi nasveti , zlasti pa še gmotno, da bi v predvidenem roku ures ničili za misel o izdaji vseh štirih knjig naše letalske zgodovine. S tem v zvezi je apelira l, da moramo seznaniti javnost o izidu te knjige, ki naj najde mesto v vsakem podjetju , predvsem pa v tistih , ki imajo kakršnokoli povezavo z letalsko dejav­nostjo.

Ob izidu svoje knjige je nato avtor Sandi Sitar omen il izredne težave pri zbi­ranju avtentičn ih podatkov. Večkra t je na primer, moral iskati podatke tudi iz Amerike, sta lno pa si je dopi§oval z upravo muzeja na Dunaj u. Stevilne podatke je dobil z osebnimi stiki s še živečimi pričami , ki so bili navzoč i pri posa meznih dogodkih , ali pa so osebno poznali delo kakega letalskega samo ras­tnika. Mnogo gradiva, posebno pa fotog­rafij e, je uspel dobiti iz zasebnih zbirk , veliko tega pa je še vedno neodkritega in neobjavlj enega. Priznal je, da bo marsi­ka teri dogodek ostal neobjavljen a li pa pomanjkljivo opisan , zato pros i za razu mevanje in pomoč, da bi take dogodke z dopolnitvijo popravili in usk ladili .

Pred zaključkom predstavitve pa je Lado Ambrožič-Novljan, predvojni leta­lec in pobudnik za ustanovitev današnje letalske zveze Jugoslavij e (VSJ), z rekom: .. S to knjigo smo izpolnili dolg do naših mož«, potrdil vso nujnost , da se je pričela uresničeva ti ideja o izdaji zgodo­vine pri nas, saj so se iz leta lsk ih kadrov razvija li ljudje, ki so nosili v sebi napred ne ideje in t ehnično miselnost , in s tem ustvarjali napredek v Sloveniji in Jugos laviji .

GUSTAV AJDIČ

Cesta železarjev 8, telefon (064) 81-231, 81-441, 81-441, telex 34526 ZELJSN

IZDELUJE: O debelo, srednjo in tanko pločevino O hladno valjane trakove in pločevino O dinamo trakove in pločevino O nerjavne trakove in pločevino Ovlečeno, brušeno in luščeno jeklo O vlečeno žico O vlečeno žico - patentirano Opleteno patentirano žico za prednapeti beton O hladno oblikovane profile O cestne varnostne ograje O kovinske podboje za vrata O dodajni material za varjenje O žičnike O jeklene odlitke O tehnične pline

NUDIMO TUDI USLUGE: prevaljanja, vlečenja, iztiskanja in toplotne obdelave pločevin in žice

, 1 inles , ,

lnovakokna kombivak okna okna 8 polkni gibljiva POUma n~ranja vrata vhodna vrata

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnic.a partizanska 3 jugoslavija telefon : (061)861 ·411

f:!alna vrata eliranl profili

lamelirane ploiat

General Tus Izrofa kipec Ikarla gene­ralpolkovnlku Slobodanu Alaglcu

Hvala vam, tovariši generalil

Ob lanskem 22. decembru. dnevu JLA so iz Vojnega letalstva in Protiktalske obrambe v zasluž.:ni pokoj sla vnostno pospremili: generalpolkovnika Slobo­dana Alagica, generalpodpolkovnike Ilijo Perišiča. Čeda Kovačeviea. Živka Blagojeva, Pavla Gajiea in Jordana Faganela ter generalmajorja Nikolo Zutiea.

Sedanji komandant Vojnega ktalstva in Protiletalske obrambe, g.:nera lpod­polkovnik Anton Tus j.: i/.r.:kel globoko zahvalo imenovanim generalom za nji­hov prispevek pri graditvi na šega vojne­ge letalstva in protiletalske obrambe. Razen generalpodpolkovnika Čedomira Kovačevica. od ličnega pilota in sta­reši ne, k i je izšel iz prve generacije povoj-

. nih častnikov. n;lše ljudske armade, so vsi to pot upokojeni g.:nerali kot mladi, 15 - 17-letni mladeniči stopili v NOV, v njej hrabro sodelovali in se s svoj im ddd.:m mcd vojno in po vojni povzpdi do visokih položajev v našem vojnem ktalstvu in protiktalski obramhi .

Zlasti prisrčno. z izbrano besedo in kr.:pkim stiskom roke se je gene­ralpodpolkovnik Anton Tus whvalil dosedanjemu komandantu VI. in PLO generalpolkovniku Slobodanu A lagicu.

Generalpolkovnik Slobodan Alagie se j.: v NOV vključ il kot sed.:mnajstktni mladenič. postal hraher in predan borce. krasik pa so ga Š.: druge odlike. kar je bila solidna os nova za njegov vzpon v V L prav do komandanta . čigar prispevek h kr.:pitvi moralno-politične trdnosti, bo­rbene pripravljenosti in moderni zacije našega vojnega ktalstva in protiletaisk.: obrambe visoko cenimo. Kot najvišji sta­rešinajev vseh sredinah VL in PLO zaradi svojih od lik , odprtosti in tovariških od­nosoV užival velik ugled .

Besede / a 11\ ak. pri s rč.:n stis k trdne roke in spo mimki kipcc Ikarusa - to jc bila genera lpo lko vnik'l Slo boda nu Ala­giclI "h odhodu I p"knj skromna . vendar pri s rčna zah val ;\ l a I se. kar je v VI. in PI.O v p lodnih ktih SI nj ega ča s tni š kega slu žh()\ anja prispel al.

Prek dubrovniškega letališča 1.168.(0) potnikov

Dubrovniško leta­lišče v Cilipih, ki je sicer naše naj promet­nejše turistično leta­lišče, je lani doseglo rekord - en milijon 168.000 potnikov. To je največ potnikov od otvoritve tega leta­lišča do danes. V mednarodnem pro­metu je prek tega le­tališča potovalo 702.<XX> potnikov, v doma­čem pa 465.000. Pro­met se je v primerjavi z lanskim letom po­večal za 12,1 odstot­ka. Prek dubrovni­škega letališča je lani potovalo kar 85 od­stotkov domačih in tujih turistov, ki so preživeli počitnice na južnem Jadranu.

(Tanjug)

MITJA ZUPANEK:

MOdelarski oronli UVOD

Profili so se skozi zgodovino letalstva spreminjali in izpopolnjevali. Medtem ko so prvič še posnemali ptičja krila, so poslednji rezultat čiste teorije. Ogromno naporov je bilo potrebnih, predvsem v mikro ae rodinamiki in matematiki, da so se dokopali do optimalnega, kar nam ta fizikalni pojav nudi.

Prvi resne.iji profili so bili NACA štirištevilčni. Stevilke so opisovale skele­tnico in debeli no. Z različno ukrivljeno­stjo skeletnice so iskali najboljše rezulta­te. O mejni plasti je bilo znanega malo, definirali so šele prve pojme. Skeletnica kot glavni element profila, je bila ses­tavljena iz odsekov parabol, elips, kro­žnih lokov itd. Njej so dodali debelino (zgoraj in spodaj) in to je bilo vse. Razporeditve hitrosti okrog profilov so merili kasneje. Večina modelarskih pro­filov je iz te generacije.

V NACA šestštevilčnih profilih je že zajeta hitrost v mejni plasti in je že tudi kontrolirana. Skeletnica je sicer še obd­ržala svojo pomembno vlogo (postala je logaritemska funkcija)" zelo pomembna pa je tudi razporeditev debeline. Koder niso potrebni visoki vzgonski koefi­cienti, so ti profili še danes dovolj dobri. V modelarstvu jih je raziskoval R. Eppler. Za A-2 so najbolj znani E-59, E-60, E-61 . V nosnem delu se je približal konstantnemu pritisku (roof-top ali »sleme«), v repnem pa ga linearno manjša. Ker se je odločil za skeletnico z a-a = 1, ki je določena s koordinatami

x, -~In - c-

arct <p = 4 Tr - 1- - x, c

torej za tekoimeno'!ani profil z !lap efektom, je dobil sicer ugodnejše razmer­je vzg,on-upor, vendar je moment Cm večji. Zelel je dobiti pretvorbo laminarne mejne plasti v turbulentno s pomočjo laminarnega mehurčka , vendar mu pro­fili kot taki niso povsem uspeli . V repnem delu je namreč prišlo do trganja, tako da so uporabni le v ozkih območjih kotov.

Šele . ko je leta 1959 B. S. Stratford izračunal energijo turbulentne mejne plasti in podal kriterij odcepitve le-te v repnem delu profila , se je rodila nova generacija profilov z optimalnim izko­riščanjem energije mejne plasti . Konst-

Re~ 5.10' C - 3.06 CD -QDDM

SLII-<A 1Q

SLIKA 1b

Re~ 5x10' CL =1.8 Co ~Q0055

ruktorjem je zdaj odprta pot: glede na Re število si lahko izračunajo profile vse do vzgonskega koeficienta CI = 3 ali pa si poiščejo takega z maksimalnim drsnim razmerjem ali minimalnim propada­njem. Po variacijski analizi za maksi­malni vzgon je znan Robert H. Liebeck , ki je pred dvanajstimi leti objavil profil z CI = 3,06 in Cd = 0,0051. pri Re številu pet milijonov. Za praktično uporabo ga je bilo potrebno odebeliti na račun dob­rih karakteristik (slika la in lb).

V modelarstvu so napravili podobno študijo (glej izvleček v MODELAR-ju št. 107, april 1980). Stvar me je pritegnila. Pričelo se je zbiranje literature. Istočasno sem napravil dve A-2, da bi moge l vzporedno testirati koncept kot tak. Prvi model je imel originalni profil kanadske grupe, drugemu pa sem spodnji del pro­fila v repu nekoliko odebeijii (slika 2 in 3).

Preden se dotaknemo teorije, nekaj opažanj s terena: povsem zadovoljen še nisem, ker je bilo potrebno prilagajati preveč stvari nae nkrat in zato sta samo dva modela premalo. Vendar ta profil leti in to zelo uspešno. Zaradi večjega območja kotov, v katerem leti brez tur-

x o Y2G

Y3P OR16

Y3P MOD

Strmoglavil poljski sanitetni helikopter

V nesreči, v kateri je nedaleč od Va­ršave strmoglavil po­ljski sanitetni heliko­pter, je umrlo ~est lju­di. Policijaje sporoči­la, da seje helikopter, ki je prevažal bolnike iz Bydgoszcza v Va­ršavo, po padcu ok­rog 14 kilometrov severozahodno od poljske prestolnice vnel. Domnevajo, da je nesrečo povzročilo slabo vreme.

(AP)

~ VO

SLIKA 3

1,25 2,5 5 7,5 10 15 20 25 30

3,5 4,4 5,9 7,05 7,85 9 9,8 10,2 10,4

O

O

0,27 0,7 1,25 1,8 2,97 3,82 4,55 5,08

0,27 0,7 1,25 1,8 2,97 3,82 4,5 4,95

bulentne odcepitve, je izredno zanesljiv na visokem štartu. Zaradi visokega Cl stalno napenja laks, razen tega pa dosledno loči sunek vetra od sunka ter­mike . Štartov v "prazno« ni več ali pa so zavestni . Težave pa sem imel s kotom krila (prvi šest, drugi pet stopinj) in z zvijanjem ušes v minus (pet in tri sto­pinje). Nekaj sem moral zmanjšati tudi smernega. Vse je odvisno od tega za kaj smo model namenili in od temu primerne reglaže.

Najprimernejši pa bi moral biti profil na gumenjaku. Zaradi 4-5 krat manjšega momenta Cm in dobrega obnašanja pri velikih kotih je bilo pričakovati manjši negativni kot elise in zato večjo višino. Napravljen je bil le en gumenjak, ki pa se je na žalost preveč zvil za natančnejše testiranje. Kar pa je letel, je pričakovanja izpolnil. Cenim, da je boljši od standard­nih za nekako 20 sekund.

OkOU.!NI ZRAk' vo ru ---t a

S HITROSTJO VO I

f -cl i

o .)

I Vu I

~U(~ '/ .K

PO VRŠiNA KRILA

slika 4

40 50 60 70 80 90 100

10,1 9,25 7,6 5 2,8 1,3

5,9 6,3 6,1 5,85 3,2 1,45 O

5,35 5,5 5,15 4,2 2,6 1,3 0,7

Če je le možno, naj bodo krila planki­rana in posebno v repnem delu profila čim tanjša in pravilno izpeljana. Kot se bo izkazalo kasneje v razlagi teorije, je vsaka letvica ali neenakomernost kri­vUlje lahko povzročitelj povečanega upora in padca vzgona .

MEJNA PLAST

Zrak je viskozen . Zato nastane med gibanjem zračnih delcev preko profila karakteristična razporeditev hirosti: tik ob profilu je enaka nič in se veča z oddaljenostjo od površine. Ko doseže hitrost enako hitrosti daleč proč od krila , pravimo da je konec mejne plasti. Slika 4a kaže laminarno, 4 b pa turbulentno mejno plast.

Ko zrak zadene ob nos profila, ima neko začetno energijo . Ta se vzdolž pro-

o/(OLl~N/ ZRAK S HITROSTJO "

~

b')

"e,u, 16

Ime vojnega zhtinca na spominski plošči

Ime vojnega zlo­činca in enega od Hitlerjevih generalov Alexandra L6hra je na spominski plošči , ki so jo odkrili v du­najski vojaški akade­miji. To osupljivo no­vico je objavil dunaj­ski Kurier, ki je v naslovu poudaril , da je dogodek »v vrstah armade povzročil vz­nemirjenost«. Po is­tem viru je odkritje plošče z imenom Hit­lerjevega generala, ki • je med drugim vodil bombardirailje Beog­rada, rezultat pobude nekega zasebnega ae­rokluba L6hr je leta 1934 menda ustano­vil prvo enoto avstrij­skih letalskih sil. Du­najski Kurier je opo­zor il tudi na bom­bardira nje Beograda, akcij o, ki jo imenuje »teroristični napad« , ker je bila izvede na brez vojne napovedi. L6hr je bil usmrčen leta 1947.

(Tanjug)

fila manjša, ker se porablja za trenje. V laminarni mejni plasti potujejo preko celega profila isti delci , zato izgubijo precejšen del energije za trenje in jim ga ne ostane toliko za sledenje ukrivljenosti v repu profila . Ukrivljenost laminarnih profilov zato ne sme biti velika. v tur­bulentni mejni plasti pa se zaradi drobnega vrtinčenja (ki pa seveda veča torni upor) »utrujeni« delci na robu plasti zamenjujejo s svežimi. Turbulen­tna mejna plast ima zato več energije, pa tudi večji upor. Profili so lahko bolj ukrivljeni.

Debelino mejne plasti ob ravni plošči določimo z:

~_ 5,0 x - V Re ,

~_ 0.3747 x-~

Pri tem je Re Reynoldsovo š~evilo za dotično točko ~zdolž profila. Če raču­namo debelino na koncu profila za Re = 48000 , dobimo za laminarno 2,3% in za turbulentno 4,3%.

Dokler se mejna plast v nosnem delu profila »odriva«, je trenje delcev v njej edina poraba energije, saj se tu le posp­ešujejo. Hitrost jim na raste pri A-2 za 20-100%. V repnem delu pa jih moramo upočasniti na hitrost Vo, da bi ne bilo hudih vrtincev med zgornjo in spodnjo konturo. To pa pomeni precejšno ener­gijo mejne pla~ti, če h oče ostati prileplje­na na krilo . Ce je nimajo , se odtrže v velikem vrtincu (zamenja jo nova ener­gija iz okolice), ka r seveda pomeni velik skok v uporu. Vsako vrtinčenje je tako kot trenj e izguba energij e mejne plasti , to pa je neposredno upor profila.

Izguba energije v mejni plasti torej definira upor nekega profila . Vzgon pa do l oča razporeditev hi trost i oziroma pri­tiska ok rog profi la. Večja kot je hitrost delcev v mej ni plasti, manjši je pritisk. Da bi dobili na zgornji strani podpritisk,

TOČKA SPPEt1EI'18E

MODELARSTVO

spodaj pa nadpritisk, moramo zgoraj delce pospešiti , spodaj pa upočasniti. To dosežemo z karakteristično izbočenost jo zgornje in vbočenost jo spodnje konture .

Rekli smo, da so nekdaj konstruirali najprej skeletnico, pa potem konture. Moderna aerodinamika pa je dokazala, da sta konturi tisti, ki sta pomembni in da je skeletnica svoj prvotni značaj izgubila.

KONSTRUKCIJA PROFILA

Od sodobnega jadralnega modela zahtevamo predvsem dve stvari, ki sta odvisni od profila : to je dobro pračkanje in čim manjše propadanje. Poglejmo naj­prej pračkanje. Tu se kinetična energija, ki jo model pridobi s povečano hitrostjo pred pračkanjem spreminja v kinetično med spiralnim dvigovanjem. Večja kot bo razlika med normalno hitrostjo modela in hitrostjo v trenutku odpet ja, večja bo tudi višina (če bi bil upor vedno isti). Hitrost pa je odvisna od obreme­nitve, ki jo krilo prenese, to sta vlečna sila plus teža modela. Torej

F = ~ V2SCy = kons!. V2 Cy

Obremenitev F je določe na z gradnjo krila, kolikor pač zdrži. Cy je vzgonski koeficient profila. Vidimo da manjši kot je, večja bo lahko hitrost in zato po tudi pridobljena višina večja . Pračkanje tako za hteva nizkovzgo nske profile.

Drugi kriterij je čim manjše propa­danje oziroma čim višji C 1

2/ Cd 2• Opti­malno bi bilo seveda konstru irati profil z velikim Cl J/Cd2 pri majhnem Cl> vendar upora ne moremo zmanjšati tako kot

vzgona. Zato po iščimo tak profil, ki bo ne glede na velikost Cl najpočasneje propadal.

LAI1INARNA lJI T';!,~~~~E~[~1T ODCEPITEV MEJNA PLAST _ _ _ _ _ _ <. )

---- -----)- 14 \ - - -- - _ _ _ _ _ _ TU~%~;;~NI

--------1------------- --:-: DEBELINA 1JNE Pl.AS71

- - - --? -LM'1INARNA 1'1. p; SRfM ,{R7INCA ~č~

ZASTOJA

SLIKA 5

MODELARSTVO

Zarotniki umrli v letalski nesreči

Sedem ali osem vojaških osebnosti, vpletenih v poskus zarote proti nigerij­skemu predsedniku generalu Ibrahimu Babangidu, je umrlo v letalski nesreči, so sporočili uradni nige­rIjski viri. Zahodno­afriške radijske pos­taje, ki so objavile to nO':ico, poudarjajo, da so poskus zarote odkrili 20. decembra lani in da je pri tem sodelovalo 14 voja­ških osebnosti. Le­talo, v katerem so bili zarotniki - peljali so jih iz vojaškega opo­rišča Makurdi v La­gos - je strmoglavilo 31. decembra.

(Tanjug)

Mig-27 za indijsko vOjaško letalstvo

Indijsko vojaško letalstvo je dobilo eno najsodobnejših bojnih letal na svetu mig-27. Predsednik vlade Radživ Gandhi je njegovo uradno uvrstitev v vojno le­talstvo pospremil z besedami: »Letite močno, letite dobro!« Mig-27 je sovjetsko letalo, vrhunski dose­žek letalske tehnolo­gije, elektronike in inženirstva. Sestavili so ga v tovarni Hin­dustan Aeronautics Limited pri Nasiku v zahodni Indiji. Ta lip letala bo do konca te­ga in še v začetku na­slednjega stoletja ta­ko rekoč hrbtenica indijskih letalskih sil. Skupaj z miragi 2000', ki so jih uvedli lani, ima zdaj indijsko voj­no l'etal'stvo sistem, ki prav nič ne zaostaja za, phantomi F-16.

(PTI)

UPOR PROFILA: Ko zrak zadene o b krilo , je mejna plast

laminama. Meja med zgornjo in spodnjo konturo je v točki zastoja, koder je hitrost delcev (relativna na krilo) enaka nič. Od tod dalje jo moramo do konca profila pospešiti na hitrost okolišnjega zraka. Spodaj rabimo nadpritisk, se pravi č im manjšo hitrost, katero samo še povečamo do konca. Zgoraj pa moramo delce najprej zelo pospešiti, nato pa še upočasniti. To pa pomeni, da bomo lahko v predelih, koder mejno plast pospešujemo, lahko uporabili lamin arno mejno plast , ker ima manjši upor; zgoraj pa rabimo v repnem delu turbulentno, ker ima več energije. Glej sliko 5.

Predel, koder zgoraj preide laminarna mejna plast v turbulentno, i"?en';ljemo točko spremembe. Modelarji Je ne moremo doseči po naravni poti tako kot pri pravih letalih, ker so na~a Re števila prenizkil. Nastopi pa tedaj, ko trenje delcev v laminarni plasti izčrpa vso energijo delavcev in preide v turbulentno brez odcepitve preko področja nesta­bilnosti . V modelarstvu jo simuliramo s turbulatorjem malo pred mestom, koder začnemo delce upočasnjevati . Navado sicer imamo postaviti turbulator takoj na nos profila, kar sicer ni napačno, vendar pa veča upor, ker ~e pot~!l1 mejna plast turbulentna po vsej gornji kontun.

Upor laminarne mejne plasti raču­namo po formuli za ravno ploščo, v kateri upoštevamo daljšo pot delavcev zaradi ukrivljenosti konture in pa razporeditev hitrosti mejne plasti. Torej

_ 1.328 CI - v' iC

R-- = 69.000 V Xc 'C

Pri tem je x distanca po konturi profila od točke zastoja do konca mejne plasti (spodaj do konca profila, zgoraj do t!'lr­buJatorja), xe je ekvivalentna dolŽina upoštevaje razporeditev hitrosti U v odvisnosti od x, Uxje hitrost mejne plasti v točki x in V hitrost, s katero leti model. N.eznanka je tu x, kajti razporeditev hitrosti narekuje vzgon ..

Konec prihodnjič

ICetl4 17

Zveza letalskih organizacij Slovenije je ob dnevu JLA prejela SREDNJO PLAKETO teritorialne obrambe SR Slovenije. Iz rok komandanta TO jo je 20. decembra pre­vzel naš predsednik Alojz Gojčič (Foto: S. Bizilj)

»MRTVA« TARČA JE BILA ŠE ŽIVA

Obrambni minister ZDA Caspar Weinberger je bil silno navdušen nad protisatelitskim orožjem »Asat", katere­ga so izstrelili z bojnega letala F-15 z višine 13 km z njim uničili satelit P78-l na njegovi polarni orbiti v višini. pri­bližno 500 km. Znanstvenike ZDA je ta strel manj razveselil: ta satelit je bil za raziskovalce sonca Univerze John Ho­pkins osnovni instrument za raziskave sončeve korone, čeprav je general vojne­ga letalstva Bernard Randolph menil, da je nekoristen . Raziskovalci so šele nekaj dni pred opisano akcijo izvedeli , da naj bi bil satelit tarča za ostrostreistvo v ves­olju. Cristopher Russell, fizik na kalifor­nijski univerzi je rekel: »Bil sem žalosten, koje satelit izginil. Bil je kot star prija telj tam zgoraj, ni bil kak blesteč projekt , svoje delo pa je zmeraj dobro opravlja!."

R. G. (po DER SPIEGEL)

NASA ZGODOVINA

Lani so letala prepeljala skoraj milijardo potni­kov

Letalske družbe z vsega sveta so lani na domačih in medna­rodnih progah prepe­ljale 892 milijonov potnikov ali za 6 odstotkov več kot v letu 1984. Število po­tnikov se je povečalo navzlic številnim le­talskim nesrečam, te­rorističnim napadom, ugrabitvam in izgre­dom na letališčih, ka­terih tarča je bilo več kot 2000 potnikov in članov posadke. Če bi k lanski bilanci prišteli tudi potnike na čarterskih poletih, bi seštevek precej pre­segel milijardo. To so podatki mednarodne organizacije za civilni letalski promet, v ka­teri je 156 držav.

(Tanjug)

Prvi Arabec Šejk ljAMAN

BEN DZABOR ALI TANI , namestnik di­rektorja katarskega civilnega letalstva, ki trenutno študira v Združenih državah Amerike, je prvi Ara­bec, ki se je z dvomo­tornih letalom odpra­vil na pot okoli sveta. Na poletu od Santa Marie na Azorskih otokih do mesta Faro v Portugalski je dose­gel rekord: 900 nmor­skih milj (približno 1700 kilometrov) je preletel natančno v štirih urah in 53 mi­nutah. To je bila tret-

' ja etapa njegovega potovanja okoli sve­ta, ki ga je začel v Zd­ruženih državah Amerike z dvomotor­nim letalom piper seneca.

- Moral sem ga prekiniti v živah nem, zaverovanem pripovedovanju z vpraša­njem, kako so kot letalci sprejeli piratski napad nemške »Luftwaffe« na glavno mesto.

»Kot se še spominjam, je bilo po zna­nih marčevskih dogodkih povsod, pa tu­di v naši enoti, čutiti duh vojne psihoze, vendar se še ni dogajalo nič posebnega. Na dan napada nemškega letalstva na Beograd sem kot ponavadi prišel na leta­lišče še pred sedmo uro zjutraj. Bil je izredno lep dan in nihče niti pomislil ni, kako Žalosten bo ta dan za Beograjčane. Nekaj po sedmi uri je prišel k meni ves zaskrbljen moj letalski mehanik in mi sporočil, da je v vesteh radio Beograda slišal, da so mesto bombardirala sovra­žna letala. Novica me je presenetila, saj kaj takega nihče ni pričakoval, kljub pretrganemu že podpisanemu vojnemu sporazumu med jugoslovansko vlado in nemškim vodstvom. Bliskovito se je no­vica razširila med ostalimi pripadniki polka in že po prvem razburjenju smo upravičeno pričakovali ukaz za mašče­vanje, saj smo vendar bili v popolnoma mobilnem stanju. Nestrpni smo hodili okoli svojih letal vse do 14., upajoč, da se

Rf'" 19

bo zdaj zdaj nekai dogodilo. In res! Ob tej uri smo bili letalci moje 68. letalske grupe poklicani v šotor poveljnika grupe majorja Lazarja Donovica, ki ie v krat­kih besedah ukazal komandirju moje eskadrilje kap. I. kI. Sergeju Voinovu borbeno nalogo: bombardirati transpor­te na glavni železniški postaji Gradcu na Avstrijskem. Po kratkem razmišljanju je komandir Voinov pokazal name, rekoč: - To nalogo boš opravil ti, glede na to, da so ti kraji.okoli Maribora dobro znani pa tudi naleta imaš dovolj. Odletel boš 2.500 metrov visoko v smeri proti Ma­riboru in od tam nadaljeval naravnost proti Gradcu, kjer boš bombardiral žel­ezniško postajo. Za zaščito se ti bo nad letališčem Aleksandrovac priključilo le­talo »Hurricane s pilotom, ki ga bo odre­dilo tamkajšno poveljstvo. Ti je naloga jasna?« - me je vprašal - »Jasno, gospod kapetan, sem odgovoril in že sem razmišljal, kako bom opravil to nalogo.

Res sem iz zraka dobro poznal vso ok­olico Maribora, saj sem le-tega vedno nadletel, če sem le imel priložnost. Tu sem namreč imel svoje dekle, sedanjo soprogo in ko sem letal nad Slovenijo, sem jo obvezno šel pozdravit tako, da

(DELO) Letalo Blenheim, s katerim je Murko opravil 6. aprila 1941 napad na Gradec

ICletLR 20

V Grčiji preložili 150 mendarod­nih poletov

Štiridnevna stavka, ki so jo 29. decembra začeli Grki, zaposleni v predstavništvih in­ozemskih letalskih družb, je popolnoma paralizirala njihove polete. Zaradi stavke so odpovedali ali pre­ložili 150 poletov iz Grčije in v Grčijo . Stavkajoči zahtevajo podpis kolektivne pogodbe, s katero naj bi se jim plače po­večale za 15 odstot­kov in ne samo za 5 odstotkov, kolikor je bilo načrtovano.

(AFP)

Nadvse zanimiv do­kument iz časov Mu­rkovega učiteljeva­nja na letališču Polje pri Ljubljani (glej prejšnje nadaljeva­nje!) je tudi tale spo­minska razglednica tistega razreda: na njej so sličice vseh učencev in vodstva šole z imeni in dolž­nostmi - v sredini pod poveljnikoma sta tudi učitelja dr. Stanko Rape in dr. inž. Anton Kuhelj. Take razglednice je izdeloval Foto Lojze Mavec s Šmartinske 4 v Ljubljani

sem letel nizko nad njeno hišo. Zdaj pa se mi je spet ponudila priložnost, ki me je odvrnila od razmišlJanja o težavnosti sprejete naloge. Ko včasih razmišljam o opravljenem poletu nad sovražnikovim ozemljem, ki je bil bolj podoben hazardi­ranju z glavami posadke, kot pa pre­mišljeni akciji, si ne morem pojasniti, kako sem nalogo sprejel povsem brezskrb­no , čeprav sem moral poleteti sam in brez vsakršnje skice, ali fotografije objekta, ki ga sploh nisem poznal, moral pa sem ga uničiti .

Posadka se je hitro vkrcala v letalo in zavzela svoja mesta, medtem pa so meha­niki še enkrat temeljito pregledali vse sklope in motorja, orožarji pa namestili na nosilce štiri bombe, težke po 100 kg ter pregledali drugo orožje. Okoli 14,40 sem se s polno močjo motorjev pognal po vzletni stezi, prelete.! letališče Alek­sandrovac in v dviganju nadaljeval polet proti Mariboru. Nad Aleksandrov­cem sem kakšnih 300 metrov nad seboj opazil lovsko letalo, prepričan, da je to moj spremljevalec.

V nekajminutnem letenju, ko sem raz­mišljalodanih pogojih za polet, sem spoznal, da maršruta taktično ni izbrana zadovoljivo, zaradi nevarnosti, ki mi je preti la, če bi preletel avstrijsko letališče Thallerhof, južno od Gradca . Tudi določena višina 2.500 metrov mi ni us­trezala, saj bi me takoj po preletu državne meje lahko prezgodaj odkrila sovržanikova protiletalska zaščita. Tako . bi se name vrglo skupaj z lovskimi letali še protizračno topništvo . Čeprav je bila samovoljna sprememba že določenih

NASA ZGODOVINA

smernic - pogojev za polet, oz. bojno nalogo nedisciplina , sem se odločil za svojo varianto, ki je bistveno odstopala od ukazane.

Usmeril sem se proti Murski Soboti, hkrati pa zniževal višino. Preleteč zelo nizko jugoslovansko-madžarsko mejo,

Murko z mehanikom pred njunim Blenhe­imom

Eden izmed dveh Blenheimov, ki sta bila Jugoslaviji dobavljena iz Britanije spomla­dl 1938 - prvi licenčnl Blenhelm iz Ikaru­sa je letel marca 1939

sem se od tu usmeril na zahod skozi dolino reke Raabe proti Gradcu. Vesel zaradi dobrih letalnih sposobnosti moje­ga »Blenheima«, pri čemer sploh nisem razmišljal, če me spremlja naš lovec, sem se uporabljajoč taktiko brisanega poleta neopazno približeval predmestju Grad­ca . Da bi se pri bombardiranju pre­dvidenega objekta izognil nevarnosti, ko bi lahko moje odvržene bombe poškodo­vale letalo, sem se tik pred železniško postajo povzpel na varno višino, nato pa se z višine okoli 500 metrov usmeril proti cilju in v višini kakšnih 300 metrov je bombarder odpel bombe. Olajšan ne­varnega tovora sem se v ostrem zavoju znova dvignil više, da bi lahko ocenil izid našega napada . Opazna sta bila dva iz­razita kraterja med spletom železniških tirov in kretnic, porušena pa je bila dvo­nadstropna zgradba skladišča ob progi. Zadovoljen z opravljeno nalogo sem se s povečano hitrostjo oddaljeval od mesta, vendar ne po maršruti, po kateri sem priletel na cilj, temveč po maršruti, ki mi jo je določil moj komandir. V nizkem bri­sanem poletu sem se v smeri proti Ma­riboru približeval jugoslovanski meji, vmes pa tu in tam aktiviral svoje strojnice na kakšno vozilo na cesti ali na vojaški objekt. Zavedal sem se, da se le z nizkim poletom in s stalnim spreminjanjem sme­ri lahko izognem morebitnemu zasledo­vanju . sovražnih lovcev. Pri manjšem mestu Lipnica , ki leži skoraj tik ob jugoslovansko-avstrijski meji, sem na nekem travniku opazil v ravni črti pos­tavljeno belo-rdeče znake, katerih pome­na si nisem znal razložiti . Ob pozornejšem ogledovanju pa sem ob robu travnika opazil nekaj slabo zamaskiranih letal tipa JU-87, štuka , kot smo jih imenovali , po čemer sem sklepal, da je travnik spremenjen v operativno letališče , s katerega so zanesljivo vzleta la nemška letala pri napadih na jugoslovanske obiekte.

Prihodnjič: DOMOV

Iz obširne literature o bombniku Bristol Blenheim, ki nam jo je dal ljubeznivo na razpolago letalski entuziast Tone Furlan iz Nove­ga mesta, povzemamo:

Proizvodno licenco za Bristol Blenheim Mk[ sta dobili Finska in Jugoslavija. Dvanajst Blenheimov [ je bilo prodanih turškemu vojaškemu letalstvu med oktobrom 1937 injulijem [938. Dvaje ku­pila jugoslovanska vlada, licenčna proizvodnja pa je stek la v tovar­ni [karus v Zemunu. Prvi v [karusu narejeni Blenheim je letel marca [939. Dodatnih 22 Blenheimov [ je dobila Jugoslavija od RAF ,v okviru britanske vladne politike za krepitev balkanske antante pro­ti možnemu napadu Nemčije. Hkrati so dobavili Romuniji 14 takih letal. Ko je Nemčija 6. aprila 1941 napadla Jugoslavijo je imelo Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo 59 Blenheimov: po 23 v l . in 8. bombarderskem polku in [3 v II. samostojni skupini . Blenheimi 1. bombarderskega polka so opravili nekaj izjemno pogumnih na­padov v nizkem letu na nemške oklepne kolone, ki so zasedale Jugoslavijo iz Bolgarije. V teh bojih so drobci lastnih bomb ubili polkovnega poveljnika. Blenheimi 8. polka pa so bili zaposleni s ci­lji na Madžarskem in v Avstriji , kjer so napadli Gradec in Dunaj. Veliko jugoslovanskih Blenheimov je bilo uničenih na zemlji, tiste ki so silni napad preživeli, pa so vključili v Hrvatsko bojno zrakoplovstvo. Po knjigi Williama Greena

FAMOUS BOMBERS OF THE SECOND WORLD WAR

V izčrpnem prispevku o Blenheimih v Jugoslaviji , ki gaje za bri­tansko zbirko A[R Enthusiast napisal naš znani letalski publicist Zoran Jerin, preberemo, da· je bil na dan nemškega napada na Jugoslavijo 1. bomarderski polk z 61. in 62. skupino (vsaka po dve eskadrilji v glavnem Blenheimov) v Bijeljini , 8. bombarderski polk z 68. skupino (215. eskadrilja - 6 Blenheimov. 2[6. eskadrilja - 6 Blenheimov in letalo za zvezo) v Rovinah blizu Nove Topole v Bo­sni in z 69 . skupino (217 . eskadrilja -6 Blenheimov. 2[8. eskadrilja - 6 Blenheimov in letalo za zvezo) v Banja Luki. II. samostojna skupina (21. 22. eskadrilja) z 9 Blenheimi pa v Velikih Radincih blizu Rume v Sremu.

Prvi so se spustili v boj z Nemci Blenheimi II. skupine. ko so na­padli oporišča LuftwafTe na področju Temišvara in Arad.a v Romu­niji. Brez spremstva lovcev so bili lahek plen za nemške Br 109 in tri so uničili lovci ali pa močan ogenj protiletalske obrambe, medtem ko so štiri sestrelili messerschmidti (Br 109) iz 32. skupine 6. lovske­ga polka Jugoslovanskega kraljevega vojnega letalstva . ker so jih očitno zamenjali za nemške junkerse Ju-88.

8. bombarderski polk je prvi dan razposlal svoje Blenheime v na­pad v trojkah, na železnice. cestna križišča in letališča okrog Grad­ca v Avstriji , en Blenheim pa je dosegel celo Dunaj: eno letalo se ni vrnilo, kaže, da je zadelo v z oblaki pokrite hribe. [. polk je ta dan bolj malo deloval.

Dva jugoslovanska Blenheima. ki ju je uporabljalo Hrvatsko bojno zrakoplovstvo. sta bila ob koncu vojne še uporabna in enega so vključili v novo formirano Jugoslovansko vojno letalstvo (JR V), kjer je osamljeni preživelec. zadnji iz svojega plemena, služil kot transportno letalo do 1947.

Po članku Z. Jerina .. The Blenheim in Yugoslavia« v A[R ENTHUS[AST SIXTEEN(avgust-november [981)

(prevod M. M.)

Akro skupina »Leteče zvezde«

Izdali so ga živci Jacques Berthet,

kopilot potniškega letala družbe Air Fra­nce, ki je pred dnevi priletelo iz Bombaya v Pariz, se je obnašal tako nervozno, da je postal carinikom su­mljiv. Ko so pregle­dali njegovo prtljago, so odkrili 10 kilog-

Nagradni razpis Na nagradni razpis, objavljen v listu

.. Krila armije«, se je odzvalo nad 200 bralcev pripadnikov VL in PLO in občanov s skupno 243 predlogi za ime akrobatske skupine.

Sestanek komisije je bil 5. decembra 1985 v komandi VL in PLO, sestavljali pa so jo: generalmajor Zvonko Jurjevic. kot predsednik in člani polkovnik Karl Rat, podpolkovnik Jevrem Miladinovic major Vladimir Šumanovac, kapetan 1: kI. Borivoj Bivic, kapetan Mladen Savic in gojenec LV A Ranko Živak.

Po temeljitih analizah prispelih pred­logov imen so v ožji izbor prišla nasle­dnja imena:

- Leteče zvezde, Rdeči orli, Zvezdna krila. Rdeče zvezde, Zvezde neba YU­Krila. Zlata krila, YU-Puščice in 'Krila

ramov heroina ... Ker miru. nismo imeli nobenih informacij o kakšni Vnovično preučevanje teh devetih tihotapski verigi, smo predlogov imen. tudi o tem , kako ta blago takoj zapleni- imena zvenijo v tujih jezikih. se je komi-Ii,« je izjavil predstav- sija opredelila za naslednje tri predloge: nik carine. Na pa- Leteče zvezde, Zlata krila in Zvezdna riškern letIišču Roissy krila. so letos zaplenili že 80 Šele po tem ožjem izboru je komisija kilogramov heroina. odprla drugi seznam z imeni predla-

~~ ... ~~~~ •..... ~ .......... ~~~.~~ ...... ~.~ * * * * * * i Povelje komandanta t * * t Ob dnevu JLA, 22 . decembru in na osnovi javnega na- t

** gradnega natečaja v listu »Krila armije« ter predloga komi- t * sije za izb6r imena akrobatske skupine * * * t ODlOCAM t * * * da bo akrobatska skupina v prihodnje nosila ime »Leteče * t zvezde«, t * Izdelavo simbola in ostalih obeležij v zvezi s tem imenom * * bo opravila Letalska vojna akademija. t t Glede na razpisne kriterije nagradnega natečaja, na *

** katere je prispelo 243 predlogov, kot tudi na predlog komi- t * sije za izbor imena akrobatske skupine, podeljujem na- * * slednje nagrade: * t • tri enakovredne prve nagrade v znesku po 15.000 t * dinarjev: * ** 2:lklci Rajkovicu, starejšemu vodniku iz VP 4067 - Babin t

* Dub * * Vladi MiloAevicu iz Surčina * tOdredu izvidnikov »Nada Dimic« iz Zadra, t * • eno drugo nagrado v znesku 10.000 dinarjev * tVadimiru Lončarju iz Bačkega Brestovca in t * • eno tretjo nagrado v znesku 5.000 dinarjev * ** Radovan Šljačicu iz Srbobrana. t * Komandant VL in PLO * * generalpodpolkovnik * t ANTON TUS!

* ••••••••••••••••••••••••••••••• ********.

galcev imena za akrobatsko skupino. Za prvo ime - Leteče zvezde, so glasovali trije član! komisije, ostali dve imeni pa sta prejelI vsaka po en glas. Komisija je ~ako komandi VL in PLO predlagala Ime: "Leteče zvezde«, ki naj bi ga akro­batska skupina VLA nosila od 22. decembra 1985 naprej .

V počastitev dneva JLA in za izredne rezultate v akrobatskem letenju in pri vseh ostalih nalogah, je namestnik načel­nika generalštaba JLA za VL in PLO generalpodpolkovnik Zdravko Lonča; podelil akrobatski skupini zlato plaketo VL in PLO.

Akrobatske skupine v svetu Na svetu danes leti veliko akrobatskih

skupin, v glavnem pajih lahko razdelimo v dve skupini in sicer v tiste, ki deluj ejo v sestavi vojnih letalstev posameznih držav in v zasebne, civilne akrobatske skupine.

Zasebne akrobatske skupine na zaho­du niso nikakršna redkost. Oblikujejo jih posamezniki ali posamezne firme, v glavnem za propagiranje posameznih izdelkov. Zanimivo je poudariti, da pri tem te skupine še najmanj reklamirajo letalske izdelke.

Skupine nastopajo na različnih letalih in helikopterjih . ki imajo visoke akro­batske sposobnosti. Med zasebnimi akrobatskimi skupinami vsekakor naj­več pomenita: »Alpi Eagles« in »Rot­hmans«.

Akrobatske skupine v sestavi vojnih letalstev posameznih držav so začeli ustanavljati že kmalu po končani drugi svetovni vojni in v glavnem predstavljajo ponos posameznih držav. Njihovi nas[()­pi na skoraj vseh vzporednik ih sveta so namenjeni propagiranju in prikazovanju letalskih sposobnosti letal in pilotov. ki te skupine sestavljajo. Osnovna skupna točka tem skupinam je: atraktivnost letalskih nastopov. kar je dejansko popu­larizacija letalskega poklica.

V ZDA so akrobatske skupine v okviru vojnega letalstva in vojne morna­rice . najbolj poznani pa sta "Blue Angeles« v vojni mornarici in "Thunder­birds« v vojnem letalstvu.

Skupina "Blue Angles« je prav gotovo najstarejša med njimi. Ustanovili so jo že 1. 1946 in jc zdaj nastanjena \' Penns'acoli na Floridi. Piloti prihajajo iz letalskih enot po vseh ZDA in po izšolan ju letijo \' skupini po 2-3 leta. Dolga leta k ta sku­pina letela na letalih F~4B ,:PhalltOIll 11«. zdaj pa na letalih A-4F "Skvhawk«. Njen sestav pa je 5 + 2 letali '- torej akrohatska skupina 5 Ictal in 2 solisto\·. ktno pa ti piloti nastopijo po 50 - 60

Odkrili tatove na Heathrowu

Petnajst uslužben­cev, ki so pri letalski družbi British Air­ways skrbeli za od­premo prtljage, so obsodili na tri do štiri leta zapora, ker so kradli. Obtoženci, ki so imeli opraviti s prt­ljago za medcelinske polete, so priznali ta­tvino ali poskus kraje denarja, nakita, ob­leke, hrane in pijač. Detektivi, ki so jim prišli na sled, so na­stavili po london­skem letališču Heath­row skrite kamere, ki .so zlikovce snemale pri delu. Za akcijo so se odločili zaradi po­gostega pritoževanja, da na tem letališču iz­ginja vse mogoče. Heatrow je prišel za­radi tega na slab glas.

(Reuter)

Amerliki lovec strmoglavil

Med vojaško vajo ameriške letalonosil­ke Coral Sea je str­moglavil v morje lo­vec FI8 ameriške mornarice, kakih 40 morskih milj od Azu­rne obale. Pomorska služba v Toulonu, ki vodi iskanje potQplje­nega letala, je spor­očila, da letala niso našli, kljub temu, da pri iskanju sodeluje več letal in ladij.

(AFP)

Afganistan: tr~ila SOVjetska helikopterja

Pri Šarni, glavnem mestu afganistanske province Paktije, sta trčila helikopterja so­vjetskih oboroženih sil v Afganistanu. Oba sta eksplodirala že v zraku, je sporočila af­ganistanska tiskovna agencija.

krat na raznih letals"kih in drugih manifestacijah v ZDA in v svetu.

Akrobatska skupina »Thunderbirds« je bila osnovana 1. maja 1953, nastanjena pa je v mestu Nellis v Nevadi. Piloti v to skupino prihajajo iz lovskih enot vojnega letalstva ZDA, povprečno pa vsak izmed njih v akrobatski skupini leti po tri leta. Ta skupina je doslej uporabljala nasle­dnja letala: "Thunderjet« (inačica F -48G - 26 - RE), nato letala F - 84F Thunderstreak, pa F - 84F - 45RE, od 1. 1956 do 1. 1968 letala F - 100 »Super Sabre« (inačice F -100CS, F -100NA, F-100C-IO- NH, F -1000-15 - NA in F - 10 F - 15 - NA.

QO!!!!!A XX!!WI .ROJ _m. 22. _1115.

Vzporedno s temi so od 1. 1957 do 1964 uporabljali tudi letala F - 100 »Thun­derchief«. Od 1. 1968 do 1973 so piloti te skupine leteli na F - 4 »Phantom II (inačice F-4E-33-MC, F-4E­MC. V letu 1974 so začeli nastopati z letali T - 38A »Talon« (inačica T - 38 - A - 75 - NO, ki so jih uporabljali do 1. 1983. Od aprila 1983 do danes letijo pa na letalih F - 16 A »Fightning Falcon« (inačica F - 16-A- F - 100- PW - 200. Danes skupino vodi major Jim Latham. Skupina nastopa po vsem svetu , po 70 - 80 krat letno, letijo pa v forma­ciji 4 + 2.

Akrobatska skupina Vel. Britanije »Red Arrows« je bila ustanovljena 1. 1953 in je nastanjena v mestu Scampton Lincoln. Piloti v to skupino izhajajo iz lovskih enot in po posebnem šolanju nastopajo v skupini po dve leti. Upora­bljali pa so letala Hawker Siddeley »Gnat« T . MK 1. Zdaj letijo na letalih British Aerospace »Hawk« in sicer v for­maciji 9 letal, ali pa v formaciji 7 + 2 letali. število njenih nastopov pa je letno od 60 - 80.

Akrobatska skupina italijanskega voj­nega letalstva »Frecce Tricolori« deluje od 1. 1961 in je nastanjena na letališču Rivolto v pokrajini Friuli. Piloti priha­jajo iz lo':,skih in lovsko-bombniških enot Vlo Solanje v skupini traja pri­bližno leto dni , nato pa piloti sodelujejo v skupini od 2 - 4 leta. »Frecce Tricolori« so pri šolanju ion nastopih uporabljali letal.a »Vampire«. F - 84G. F - 84F. CL - 215 in »Sabre« MkIV. Od Icta 1982 leti ta skupina na letalih Aermacchi

MB - 339A/PAN in sicer v formaciji 9 + 1, nastopa pa 20 - 30 krat v Italiji in po Evropi, skupino pa vodi major Vito Posca .

Francosko vojno letalstvo ima svojo akrobatsko skupino. »Patrouillc de Francc« od leta 1953, nastanjeno v Salon de Provence. Piloti vanjo prihajajo iz lov­skih enot in letalskih šol in ostajajo v skupini do 4 leta . Doslej so uporabljali letala Potez - Air fonga C. M. 170 »Magister«, v zadnjem času pa letijo na letalih »Alpha jet« v formaciji 7 + 2. število njihovih javnih nastopov pa je letno 30 - 40.

Ena izmed najmlajših akrobatskih skupin je skupina »Karo As« v sestavi avstrijskega vojnega letalstva. ki so jo formirali 1. 1974 v Karlsdorfu. Nastopa v formaciji 4 letal Saab 105. po 10 do 20 krat letno.

Letala vseh akrobatskih skupin so atraktivno obarvana, konstrukcije in oprema letal pa se navadno razlikuje od enakih letal serijske izdelave. V zadnjem času je razprava za pripravo dimnih sledi postala obvezen rekvizit letal akrobat­skih skupin s tem. da v novejša letala vgrajujejo že računalniško vodene tovrs­tne naprave. S temi lahko na nebo izpi­sujejo razna besedila z dimom različnih barv.

Probleme inercije letal pri strnjenem letenju skupine uspešno premagujejo z dodatnimi dinamičnimi 7.račnimi zavo­rami. Sicer pa vsaka izmed naštetih akro­batskih skupin svoj program kroji po svoje. upoštevajoč sposobnosti letal. ki jih uporabljajo in seveda tudi izšolanosti pilotov v skupini. Mcd programom nastale odmore, ko se letala razpršijo iz formacije. vešče izpolnijo akrobati solisti. katerih naloga paje sicer. da izvajajo tudi tiste, najtežje prvine akrobatskega lete­nja. ki jih je v skupini zelo težko ali cclo nemogoče "izvesti . Poznavalci letenja teh akrobatskih skupin trdijo. da se solisti najbolj vešče Vključujejo v nastope itali­janske akrobatske skupine »Frecce Tri­colori«. pri čemer je vsekakor najboljši med solisti kapetan Gianbatista Molina­ro.

Ob koncu zapisa dodaj mo. daje nasto­panje akrobatskih skupin zelo draga reč. vendar pa se vložena sredstva obrestujejo prek reklame. prodaje letal. populariza­cije" letalskega poklica in novih spoznanj o njem. Končno pa so vsi elementi letenja v sestavi takšne skupine tudi zelo uporabni v borbenih poletih proti objek­tih v zraku. ali na tleh.

Major Borivoj Bivic (po Krilih Armije)

Revija Naša obramba pripravlja skupaj z avtorjem Jelkom Kacinom knjigo. kakršne v slovenskem jezi­ku še ni bilo - niti v prevodu. še manj izvirne. posega pa na eno najprivlačnejših področij tehnike - v letalstvo:

SODOBNA LETALA IN HELIKOPTERJI

Knjiga bo na najboljšem papirju in v bogatem barvnem tisku predstavila skoraj 200 najsodobnejših letal in helikopterjev - same vrhunske dosežke moderne letalske tehnike: športna. šolska (trena­žna). poslovna. potniška in predvsem vse vrste voja­ških letal in helikopterjev.

Prikazane bodo: • sp lošne znač ilnosti posamez­nih vrst letal sprerezi n ajznač iln ejših predstavnikov • barvne fotografije posameznih tipov letal •

projekcije • kratki opisi razvoja vsakega letala • taktično-tehnične znač ilnosti • možna obor­

ožitev vsakega vojaškega letala ali helikopterja • poglavja o avioniki z radarsko in drugo naj­sodobnejšo elektronsko opremo. o letalskih in he­likopterskih motorjih . razni oprem i • poglavja o vrstah letalske in helikopterske oborožitve • po-glavje o jugoslovanski letalski industriji • pregleden katalog vseh v knjigi predstavljenih in še vrste drugih letal in helikopterjev z osnovnimi taktično-tehničnimi podatki ...

Knjiga SODOBNA LETALA IN HELIKOPTERJI bo posvečena 100-letnici rojstva Edvarda Rusjana (1886-1911 ). prvega motornega leta lca na Balkanu . Izš la bo v drugi polovici aprila letosi

Cena v prednaroči lu : 4.350 din

(če jo naročite in plačate - lahko v dveh obrokih ­do 15. aprila 1986 ali če jo naroč ite do 31. marca 1986 s p l aČi l om po povzetju)

Cena po izidu: 5.600 din

Naročilnico pošljite na nas lov: NASA OBRAMBA. Rimska 8. 61000 Ljublj ana.

.,,~. . 'r,'

Naročiln ica za SODOBNA LETALA

Podpisani ........ . . . ..... . .. . . ... ..... . . . (ime in priimek)

(točen nas lov)

(poštna številka in pošta)

(št. osebne izkazn ice in kdo jo je izdal)

E c ro

.>(.

.~

(/)

nepreklicno naročam ...... (i zvod (ov) knjige .~

SODOBNA LEt ALA IN HELIKOPT ERJ I. -5 Tu spodaj sem označil nač in . kako bom a. knjigo plačal : .'::! O po prednaročniški ceni 4.350 din v enk-

ratnem znesku do 15. 4. 1986 O po prednaročniški ceni 4.350 din v dveh

obrokih po 2.175 din do 15. 4. 1986 O ob izidu Krijige s plaČilom po povzetju .

torej bom plačal prednaroč ni š k o cen o 4.350 din in stroške PTT .

O po izdidu knjig e v dveh obrokih po 2.800 din (skupaj 5.600 din)

(kraj in datum) (podpis)

. naročilniCO obj avljamo tud i v danasn!, številki LE­TALSKE GA VESTN IKA'

LETAL KI VE TNI Organlzac!jsko glasilo PS ZLOS leto XI .. št. 1 januar 86

Padalstvo, KRILA, proslava na Brniku ... . 3. seja predsedstva skupščine ZLOS v Ljubljani 20. decembra 1985

Navzoči: Alojz Gojčič - pred­sednik, Leon Mesarič, Bauman Janez - podpredsednika, Stane Menegalija - delegat LZJ, p. polk. Kovačevič V. P. 2050 Lju­bljana, Danijel Nardin - Ajdo­vščina, Franc Primožič, Drago Bunčič - ALC, Drago Glinšek­Celje, Bine Vengust, Marjan Pirc - Ljubljana, Jože Majhen - LC Maribor, Alojz Lakovič - Celje, Milan Vertot, Miha Adam - M. Sobota, Adolf Šuštar, Slavko KOS - DLC Franc Jaklič -Posto., Danica 'štruc, Stane Poto­čnik - SI. Gradec, Napotnik, Marko Leskovšek - Velenje , Franc Vettorazzi. kom. za prosto letenje, tov . . Baraga - DAGL, Miran Ferlan - vodja j adro reprezent., Franc Carl - RSTO, Peter Marn - RKPZ, Vojko Starovič - AP Portorož, Marjan Moškon '( Krila , Rok Golob šport. kom ., Gustav Ajdič -prop. kom., Mirko Bitenc - sekr. PS ZLOS.

Dnevni red seje je bil sprejet po predlaganem v vab ilu . Ad. 1. Sklepe zadnje seje PS ZLOS (23 . 8. 85 .) je podal sekretar PS:

I . PK LZJ smo pismeno sezna­nili s sk lepi PS ZLOS glede bratov Jug, da je ALC ukrepal proti njima in tudi izrekel kazni.

2. Z IS SRS so bili razgovori glede letalskega modelarstva, ka­kor tudi z Zavodom za šolstvo SRS. Razgovore bomo nadaljeva­li . O tej zadevi je potrebno animi­rati delegate skupščine IS Sloveni­je, da podprejo to akcijo. Razgo­vor s predstavniki občinskih štabov TO ni bil realiziran preko RŠTO.

3. Pogodobene naloge za RŠTO, V. P. 2050 LjUbljana in LZJ so bile 100% realizirane. Zaključna poročila so bila poslana z vso predpisano dokumentacijo po­godbenim strankam.

4. Razgovor s sekretarjem RSNZ je bil realiziran glede varnostnih naprav v letalskih šolah.

5. Glede spremembe 27. člena Statuta ZLOS ter evidentiranjem kandidatov za vodilne funkcije ZLOS-a smo poslali dopis vsem članicam . Odgovor in predloge bomo obravnavali na današnji seji. -

6. Odobrene prošnje za kredit iz sklada solidarnosti smo realizira­li . Na predlog za zvišanje kredita od 50 na 200 mil. din nismo prejeli niti enega pismenega odgovora. Predlagamo , da PS. ZLOS na tej seji sklene dokončni limit višine kredita iz sk lada.

7. 28. JAR v Ptuju.)e bil uspešno realiziran.

8. Glede udeležbe naše repre­zentance na predtekmovanju v Avstraliji je podal informacijo

. tov. Miran Ferlan. Predsedstvo potrdi podani predlog, da je tov. Miran Ferlan vodja naše repre­zentance na tem tekmovanju v Avstraliji in mu da priznanje za dosedanje delo v zvezi s pripra­vami in zbiranjem sredstev za odhod ekipe v Avstralijo.

9. Predlog s cenami za pogod­bene naloge v l et~ 1986 je bil poslan PK LZJ, RS TO in V. P. 2050 Ljubljana.

Ad.2. Letalski turizem v sodelovanju

s Kompas-om. Ta točka ni bila obravnavana, ker predstavnik

Kompas-a ni bil prisoten na sej i. Ad.3 .

Poročilo čl problematiki padal­skega športa v organizacijah ZLOS je podal predsednik padal­ske komisije tov . Bunčič . Bistveni problemi so:

Čedalje manjše število letalskih šol, ki se ukvarjajo s to dejavno­stjo in s tem ozko povezano - vse manjše števi lo padalcev.

Kljubsko letalo za metanje padalcev.

Padala za šolanje in šport. Obstoječa so tik pred iztekom dobe uporabnosti, a cena novih padal tako visoka, da je klubi finančno ne zmorejo (cca 1,000.000.­din).

Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in s tem manjši nalet z letalom AN-2 in manjša mate-rialna pomoč. -

Na osnovi razprave so bili sprejeti naslednji zak ljučki:

UO aeroklubov, ki so imeli v preteklem obdobju to dejavnost, naj vprašanje padalstva obravna­vajo na en i od prvih sej, da se ta dejavnost v klubih oživi.

Kadrovanje mladincev za šport in pogodbene obveznosti naj se v bodoče vrši v vseh občinah, ki gra­vitirajo na določeno letalsko šolo. S tem bomo omasovi li naše vrste, a prvenstveno izpolnjevali tudi pogodbene obveznosti. '

V zvezi s problemi , ki nastajajo na relaciji SSNO, RSLO in v nad­aljevanju VO občin, pri kad rova­nju mladincev za padalske enote JLA je bilo dogovorjeno, da gredo po tem vprašanju na razgovore na RSLO h tov. Koširju

\

- Alojz Gojčič, Mirko Bitenc in Janez Brezar.

Glede materialne baze je bilo dogovorjeno, da v kolikor ZLOS dobi določena sredstva v sklad solidarnosti, se del teh sredstev prvenstveno nameni za padalsKo dejavnost oz. se participira naba­va letala za metanje padalcev.

V zvezi s tem je sekretar podal tudi informacijo o analizi te dejavnosti na ravni LZJ in opre­delitvah v načrtih srednjeročnega razvoja LZJ v zvezi s padalsko dejavnostjo . AdA.

Sekretar ZLOS-a tov. Bitenc in tov. Brezar sta podala poročilo o realizaciji strokovnega programa ZLOS za leto 1985. Rezultati dela so v celoti ocenjeni kot izredni, kar pa predstavlja veliko obvezo za bodoče delo. Sprejet je bil dogovor, da vse strokovne komi­sije posameznih dejavnosti izde­lajo temeljite analize dela v pretekli sezoni. Z ocenami dela in načrtovanim programom za leto 1986 seznanijo skupščino ZLOS­a, ki bo v soboto 1. marca 1986 v Ljubljani. Ad.5.

Razvojni plan ZLOS-a za ob­dobje 1986-1990 je bil dan v javno razpravo (objavljen v Kri­lih). Razvojni plan se sprejme kot izhodišče za skupščino ZLOS-a. Ad.6.

Obravnavan je bil . predlog spremembe 27. člena Statuta ZLOS. Proti spremembi 27. člena

. je AK Celje, a AK Murska sobota se je vzdržal pri glasovanju o spremembi tega člena. Vse ostale članice so za spremembo tega člena Statuta ZLOS in se ta predlog poda Skupščini ZLOS. Ad.7.

Obravnavan je bil predlog spremembe pravilnika sklada soli­darnosti ZLOS. Pismeni predlog za spremembo določil tega pravil­nika smo do seje PS prejeli samo od ALC Lesce, posamezni dele­gati pa so podali svoje predloge ustmeno na seji. Na osnovi raz­prave je bil sprejet dogovor, da vse članice pošljejo pismene predloge do skupščine ZLOS. Na osnovi predlogov pa se skupščini poda predlog za spremembo pravilnika sklada solidarnosti ZLOS. Ad.9.

Delegati potrdijo podane pred-

loge za priznanja ZLOS (Vojna akademija Zadar, major Tica, laborant V.P. 3363 Cerklje). Na seji so bili podani predlogi še za tovariše: Danijel Nardin (AK Ajdovščina), Avgust Greif (AK Ajdovščina), Jože Grah (AK Slovenj Gradec) in Livio Jakomin (OLC Portorož)

Tudi te predloge PS potrdi z dogovorom, naj članice ponovno tehtno pregledajo svoje članske vrste in tovariše, ki so dolgoletno aktivno delovali in še delujejo v naših vrstah, predlagajo za to naj­višje priznanje ZLOS-a.

Zadnji rok za dostavo predlogov je 31. 12. 1985. Ad.lO.

Glavni urednik revije KRILA je podal poročilo uredniškega odbo­ra revije za leto 1985 ter predlog programa revije za leto 1986. Programska zasnova in obseg revije sta zadovoljivo ocenjena. Manj zadovoljivo pa je iZhajanje revije in financiranje. Slednje je kritično in se resno postavlja vprašanje nadaljnjega izdajanja KRIL v naslednjem letu.

Na osnovi razprave, v kateri je bilo podanih več predlogov za saniranje nastalega finančnega položaja , a za katere delegati niso imeli pooblastil za sprejem, je predsedstvo sprejelo začasni sklep" in sicer:

Vse članice se morajo takoj ali najkasneje do IS . 1. 1986. oprede­liti oz. potrditi ali zavrniti sledeče tri možnosti:

1. Za vse člane kluba ali dru­štva naročiti revijo KRILA in isto plačati po ekonomski ceni izdaja­nj a (celoletna naročnina cca 2.500 din). Račun za revije na osnovi števila članov se pošlje klubom.

2. Poiskati druge možnosti (% od reklam, prireditev, prepeljanih potnikov itd.). Te . sugestije naj klubi takoj sporočijo ZLOS-u v pismeni obliki.

3. Ustaviti izdajanje revije KRILA.

V zvezi z iZdajanjem revije so bili sprejeti še naslednji sklepi:

deficit pri iZdajanju revije za leto 1985 se pokriva iz rezerve PS ZLOS,

tov. Miran Ferlan se obveže, da-­bo skušal urediti z IAA da pre­vzamejo večje število izvodov revije in povečajo pogodbeno par­ticipacijo za izdajanje,

SlS za letališko dejavnost se ponovno pošlje vloga s kal kula­cijo za izdajanje revije za del sredstev iz tega· naslova.

Vodja tekmovalne ekipe ZLOS­a v vse\1 panogah dejavnosti' je odgovoren in dolžan v najkrajšem možnem času po tekmovanj u pri­praviti prispevek za revijo KRI­LA. Za domača tekmova nja je to dolžan storiti organizator.

Potrjen je bil predlog, da je za individualne naročnike celoletna naročnina za leto 1986. 1.500.­din . Ad.11.

Sekretar ZLOS-aje podal infor­macijo o osrednji proslavi . 100. obletnice rojstva Edvarda Rusi­jana, ki bo prihodnje leto na Brni­ku . Priprave za to proslavo so že v teku in bi bila na zveznem nivoju .

Razstava letal in mednarodni letalski miting bi bila v času od IS . '- 20. 9. 1986. Več o tem bo na naslednji seji PS, ko bodo znani vsi pogoji in naše obveze za sodelovanje v programu proslave. Ad. 12.

PS potrdi predlog, da se eviden­tirata kandidata v predsedstvo in komisijo za vrhunski šport pri ZTKOS tov. Starovič Vojko in Bunčič Drago.

Sprejet je tudi predlog, da je delegat ZLOS-a vPIS PZ tov. Golob Rok. Ad.I:3.

Sprejet je bil sklep, da se orga­nizira strokovni seminar z uprav­niki in mehaniki letal.skih šol. Seminar bo v Portorožu v času od 4. do 6. februarja 1986 po ustaljenem vsakoletnem progra- ' mu. Istočasno se organizira semi­nar SUKL-a z upravniki letalskih šol. O terminu in mestu seminarja naj se takoj obvesti SUKL.

Ad.14. Informacija o odhodu naše

ekipe na t~kmovanje v Avstralijo je bila podana pod točko ·1. te seje. Ad.15.

Sekretar PS je podal informa­cijo o gorivu ' 100 LL iz uvoza . Ponovno je bil potrjen sklep, da gorivo dobi tisti, ki takoj po spor­očilu ZLOS-a nakaže denar. V primeru, da naročnik goriva nima sredstev, se gorivo odstopi dru-gemu klubu. \ Ad.16.

Radijske post.aje Dittel za opre­mo jadralnih letal, ki smo jih

dobili od SSNO preko LZJ so bile dodeljene sledečim klubom: Ajdovšeina 1 postajo LC Maribor 2 postaji Ljubljana 1 postaja Murska Sobota 2 postaji Celje 1 postaja

Za manipulativne stroške v zvezi s temi postajami znaša cena po komadu 30.000.- din. Ad.17.

Podana je bila informacija ·o stroških revizij letal od leta 1986 - 1990. Tovrstni stroški straho­vito naraščajo in se . postavlja resno vprašanje, če bomo uspeli zbrati dovolj sredstev za poda­ljšanje plovnosti obstoječega le­talskega parka. Vse letalske šole niso .poslale zahtevkov za devizna sredstva, kljub temu pa je bil sprejet sklep, da se o tej problema­tiki razpravlja na eni od nasle­dnjih sej PS, ko bodo znana določila in način poslovanja s tujino na osnovi novega devizne­ga zakona.

Ad.18. Letalske šole Celje, Ljubljana

in Ajdovščina nakažejo v sklad solidarnosti ZLOS-a po 100.000.­din za nabavo Rn/Ns, aletalski šoli Murska Sobota in LC Mari­bor po 200.000- din v iste svrhe . Ad.19.

Za vodilne funkcije v ZLOS-u so bili evidentirani tovariši: Alojz GOJČIt - za pre<!sednika PS ZLOS, Stefan KOROSEC - za 1. podpredsedn~ka PS ZLOS, Leon MESARIČ - za 2. podpredsed­nika PS ZLOS, Stane MENEGA­LIJA - za delegata PS ZLOS pri PK LZJ in Mirko BITENC - za sekretarja PS ZLOS.

Podan je bil tudi predlog, da se za naslednje mandatno obdobje evidentira za predsednika jad­ralne komisije pri PS ZLOS Franc Peperko iz AK Celje. Predlog je bil soglasno sprejet.

VOLILNA SKUPŠČINA ZLOS BO 1. marca 1986 v Ljubljani.

Delegatska vprašanja in odgovori: tov. Stane Menegalija poda

poročilo o delu na ravni PK LZJ, problematiki in razvojnih progra­mih.

Postavljeno mu je delegatsko vprašanje, zakaj na sejah PK LZJ zastopajo posamezne panoge letalskega športa posamezni člani

PK, ki niso člani strokovnih komisij pri LZJ niti so prisotni na sestankih komisij .

Podan je bil predlog, da naj bodo v bodoče člani PK LZJ predsedniki strokovnih komisij pri tem telesu.

Vsa vprašanja oz. predloge, ki jih je ZLOS poslal na LZJ in za katera smatramo, da bi jih moral obravnavati PK LZJ, do sedaj še niso prišla na dnevne rede sei PK LZJ. V zvezi s tem je bil sprejet dogovor, da sekretar PS ZLOS ponovno napiše vprašanja -predloge, ki so še kako pomembni za nadaijnji razvoj in programsko delo celotne LZJ in jih pošlje sekretarju PK LZJ, da iste obrav­nava PK LZJ.

V ta vprašanja naj bo uveden predlog zastopanja strokovnih komisij na PK LZJ, vprašanje Pravilnika za prosto letenje (že 8 mesecev :1a LZJ)

Delegat komisije za prosto letenje je postavil vprašanje finan­čne pomoči za to dejavnost oz. sredstev, ki so bila odobrena iz rezerve PS ZLOS (50.000.- din)

Odgovor: Komisija za prosto letenje do danes ni poslala nobene vloge na ZLOS za dodelitev teh sredstev.

Delegat AK Postojna je infor­miral PS, da letalska šola Postoj­na spomladi 1986 ne bo imela vlečnega letala oz. nobenega motornega letala (ena Utva -popravilo, ena Utva tekoča revizi­ja). Prosi za pomoč.

Sklep: Na seminarju v Portoro­žu se na osnovi razpoložljivih resurzov v posamezni letalski šoli izdela predlog prerazporeditve letal UTV A-75, ki so last KRV­RŠTO. Predlog se obravnava na naslednji seji PS ZLOS.

Zapisnik sestavil JANEZ BREZAR

o modelarskem koledarju in množičnosti S seje komisije za modelarstvo pri PS ZLOS, 21. decembra 1985, Ljubljana

Navzoči: Perpar Borut - Kranj (predsednik), Kolman Veri -Litija (član sekr.), Hluchy Otokar - Ljubljana (član sekr.), Viden­šek Tone - Ljybljana, Figelj Rajko - KMT Sempeter (član sekr.), Leskošek Brane - EMO Celje, Oblak Janez - Vrhnika , Kolenc Janez - Mirna, Prapro­tnik Boris - t>tuj, Ogrinec Gusti - Domžale, Stempihar Bogo in Samo - Logatec (skupaj 10 orga­nizacij). Odsotnost opravičil Gro­šelj Janez (član sekr.).

Seja komisije je potekala po predlaganem dnevnem redu. Točka 1. in 2. Sklepe seje 14. 12.

1984 je podal predsednik, ter por­očal tudi o delu sekretariata komisije. Sekretariat je delal aktivno in imel3 seje, na katerih je usklajeval tekoče probleme in naloge. Pred sejo PS ZLOS v maju je obravnaval udele~bo rep. selek­cije na pokalu bratstva in enotno­sti v Prištini ter udeležbo podmladka na zle tu v Somboru in zadolžil posameznike za orga­nizacijo. Ekipe ZLOS pa se niso udeležile pokala v Prištini (zahte­ve in interesi tekmovalcev, ki so

presegli odobrena finančna sreds­tva), niti zleta podmladka. Še naj­bolj uspešno je bilo delo odn. priprave za izdajo spričeval učitel­jem modelarstva-trenerjem, ki se realizira (potrjen izdelani vzorec spričevala). Klubi, ki niso poslali seznamov učiteljev f. zahtevanimi podatki, lahko to še narede.

Točka 3. Poročilo o seji zvezne modelarske komisije, 14. 12. 1985 v Beogradu, je podal delegat na seji tov. Perpar.

Na seji je bila ZLOS kritizirana zaradi neudeležbe na pokalu in zletu podmladka, pripombe pa so bile tudi na organizacijo "štajer­skega pokala« (tekmovali mode­larji, ki niso imeli izpolnjene norme) in raketni pokal Ljubljane (izračunavanje rezultatov). Obra­vnavane so bile kandidature za večja tekmovanja v Jugoslaviji (raketno EP v Livnem in SP v Zenici ali Zemunu). Zlet letalske­ga podmladka bo junija v Rajlov­cu (BiH). Tekmovalni del vsebuje 3 raketne kategorije, maketarst­vo, Al, B2 in sobne modele.

Glede izpolnjevanja norm je komisija sklenila, da za leto 1986

izdelajo listo tekmovalc~v, ki so izpolnili norme: Videnšek Tone za FI, Hluchy Otokar za F3 in Čuden Jože za raketarje. Rang liste republiških prvenstev se pošljejo LZJ takoj po prvenstvih.

Modelarska komisija LZJ je izdala v 600 izvodih prevod F Al pravilnika za modelarstvo. Cena izvoda je 700 din.

Na komisiji je bil razdeljen material in za ZLOS dodeljeno:

3 motorčki Rossi R 15 FI za F I C (cena komada 62.031 din), 15 svečk za motorje Rossi za F I C (cena komada 1.189 din) in 35 zavitkov gume (USA) po 450 gr (cena vrečke 3.226 din).

Naročila izvršijo klubi direktno na LZJ do 31. 12. 1985

Točka 4. Poročilo po modelar­skih kategorijah so podali prisotni člani sekretariata komisije. Vid­nejšega napredka, predvsem v številčnosti modelarjev ni . Klubi poizkušajo razne oblike delova­nja , osnovni problem pa je mate­rialno stanje modelarstva, na PS ZLOS ni zaposlenega, ki bi se po mnenju komisije vsaj 30% delov­nega časa ukvarjal z modelarst­vom, pa tudi delegati na sejah PS ZLOS niso dovolj upoznani z modelarstvom in zato ne sode­lujejo v razpravah.

Predlog razvojnega plana ZLO S od 1986 do 1990 ne vsebuje prog­rama modelarstva, dovolj bi bilo v programu upoštevati sklep 05-10% sredstev, ki so namenjena za ostale dejavnosti. Točka 5. V komisijo za rangi­

ranje športnikov modelarjev in modelarskih klubov za leto 1985 je modelarska komisija imenovala naslednje tovariše, ki naj opravijo rangiranje v mesecu januarju 1986. Člani komisije so: Grošelj J anez, Hluchy Otokar in 9blak Janez za kategorije F in Cuden Jože za kategorije S.

Komisija opozarja AK Novo mesto na neredno pošiljanje rang list (list ni poslal AK že dve leti) na PS ZLOS, s čemer oškoduje pri rangiranju sebe in klube, ki priha­jajo na njihova tekmovanja. Rang liste za 1985 mora poslati na ZLOS takoj .

Predsednik komisije BORUT PERPAR

Zapisnik sestavil ST ANE BIZILJ

Točka 6. - športni koledar tekmovanj v letu 1986 (glej priloženo preglednico!)

SP F2 ABCO FAI F I ABC

FI ABC FI ABC

Madžarska mem. I. Kurtalič Livno Soko kup Mostar Kup republike Lučko

DP FlO ? F 2 ABCO F3B FI ABe F3A

? Zagreb Mostar Beograd

ZT FlO Ptuj (v M . Soboti) kup Doboja

RP

F 2 ABCO F3B F 2 ABCO FI ABC

kup Trešnjevke Zagreb Kurentov pokal Markovci pokal bratstva in enotnosti !3eograd

F I ABC mem. O. Zigič Beograd F 3 B kup želez. Sisak F I ABC ~up želez. Sisak F I ABC Stajerski pokal Ptuj F 3 B pokal Ljubljane F 3 B kup oSV. Subotice F 2 AC kup oSV. Bečeja F I ABC Ljubljana F 3 B Radomlje pion. Al, FI ASlovenske Konjice pion. B 2 Vrhnika FlO Ljubljana (hala GR) reketarji Sevnica

kraj , datum 8/9.8.

16. 8. Il. 10.

? ?

28.6. 15. 8.

30/31. 8. 3.4.

18/20. 4. 19.4. 10.5.

24.5. 14.6. 14.6. 6.9.

13. 9. 13/14.9. 4/5. 10.

8. 10. 3. 5.

18 . 5. 7.6.

september marec/april

?

Regijska in medklubska tekmo- Klubi, ki nameravajo v letu vanja razpisujejo klubi v okviru 1986 sodelovati na tekmovanjih v prostih terminov, razpis mora biti tujini , morajo v mesecu januarju poslan najmanj 14 dni pred poslati komisiji program udelež-tekmovanjem. be .

Naročilnica za knjigo SODOBNA LETALA-X

Podpisani (ime 'in priimek)

• (točen naslov)

(poštna števi lka in pošta)

•••••• • Oo ••••••••••••••••••••• •••••• • oo ••• • • •••• ••••• •••• , ' , ••

(št. osebne izkaznice in kdo jo je izdal)

nepreklicnQ naročam .... .............. ........... izvod(ov) knjige SODOBNA LETALA IN HELIKOPTERJI.

Tu spodaj sem označil način , kako bom knjigo plačal: O po prednaročniški ceni 4.350 din v enkratnem znesku do 15. 4.

1986 O po prednaročniški ceni 4.350 din v dveh obrokih po 2.175 din do

15. 4. 1986 O ob iz~du" Knjige s plačilom po povzetju, torej bom plačal pred­

narocnlsko ceno 4.350 din in stroške PTT. O po izdidu knjige v dveh obrokih po 2.800 din (skupaj 5.600 din)

.... . ... .... .... . .. (kraj in datum) (podpis)