{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELJ

Tudi dekleta vo­jaiki piloti

Zjanuarjcm prihod­njega Icta se bodo začele na letalski voja­ški akademiji šolati la rezervne letalske oli­cirje tudi ženske. Na ta način se nadaljuje pro­~tovoljno vojaško il­popolnjevanje v vseh oblikah in rodovih naših oboroženih sil razen v oklepnih enotah. Pi­lotke se bodo urile šest mesecev. Pogoj je. da niso mlajše od IS in starejše od 26 let. po­se ben pogoj za vsc tiste. ki se želijo vpisati na šolo za rezervne le­talske oficirje. je tudi. da i majo za seboj naj­manj 50 ur samostoj­nega letenja venem od številnih klubov letal­ske zveze J ugoslavijc.

(Tanjug)

JAT je posloval brez izgub

Kot kažejo devet­mesečni podatki. ki so jih nanizali na seji Jatovega delavskega sveta 24. novembra. je imela ta delovna orga­nizacija namesto izgu­be. kot je bilo pričako­vati. 41 odstotkov več čistega dohodka od načrtovanega. Celoten

realizi.rani prihodek zna­ša za te mesece 20.6 mi­lijarde dinarjev ali za 35 odstotkov več od načrtovanega . V do­mačem prometu se je prihodek povečal za 10 odstot.kov. pr~y.oz po­tnikov' la 13 odstofkoy. prevoz blaga ' pa, za 7 odstotkov.

(Tanjug)

Kakšen bo priročnik? 19. novembra se je v Ljubljani sestala

delovna skupina za izdajo "Priročnika za jadralnega pilota": Rok Golob, Belizar Keršič, Gabrijel Pesjak, Gustav Ajdič, Marjan Moškon, Vojko Starovič, Milan Kranjc. Marko Bitenc in Stane Bizilj. Po daljši razpravi o vsebini in izvedbi priro­čnika je skupina izvolila za vodja Roka Goloba, ki je celotno zamisel takole. povzel :

Pomanjkanje strokovne literature je še stara in trajna pomanjkljivost pri šola­nju športnih pilotov. Nekaj časa je kazalo, da bodo razne izdaje pretežno iz srbskohrvaškega jezikovpega območja zapolnile zadevno vrzel. Zal paje tudi ta strokovna literatura prenehala resneje iz­hajati, kar je slabo vplivalo na znanje učencev in pilotov, zlasti z ozirom na znaten napredek in spremembe v posa­meznih strokah (n. pr. gradnja jadralnih letal in materiali, nove vrste rešilnih pa­dal, pravila in predpisi, itd.).

S področja jadralnega letalstva poz­namo knjigo "Vazduhoplovno jedri­ličarstvo " I., ta knjiga ne obravnav" vseh predmetov, razen tega pa je ni moč več nabaviti : .

Spričo takega stanja se je v ZLOS-u porodila ideja, da bi uredili in izdali učbenik namenjen jadralnim pilotom in to v slovenskem jeziku. 2amišljeno je, da bi ta publikacija vsebovala vse za jad­ralne pilote potrebne stroke oz. predmete in to za učence začetnike in za pilote z dovoljenji. Osnova za obseg snovi za začetnike je uokvirjena s posameznimi predmeti, kateri so predpisani za pola­ganje obeh izpitov (sprejemni izpit in iz­pit za pridobitev dovoljenja pilota jad­ralnega letala). Za pilote z dovoljenji pa naj bi bila podana snov posebnih predmetov oz. strokovnosti (taktika jad­ranja in preletov, slepo letenje, nočno letenje, akrobacije, ipd.).

Po sedanji zasnovi !laj bi z ozirom na povedano izšla dva dela priročnika jad­ralnega pilota, vendar zaenk rat še ni dokončno odločeno ali veni knjigi (zvez­ku) ali v dveh . Presoja o tem vprašanju, ki spada med osnovna, pa bo nedvomno slonela na ocenitvi obsega in razpore­ditve snovi v okviru posameznih predme­tov. že bežna začetna razglabljanja o tem so pokazala, da ne bo enostavno in lahko razr~šiti nekaj vprašanj glede obsega.in razpo~editve vsebine. . . . Tekst bo sestavilo več avtorjev, vsak po en predmet, 'opremljen pa bo z vrsto slik. skic, diagramov in drugimi pripo-

močki za njegovo nazornost in razlago. Vse tekste bodo pregledali strokovni recenzistl. Učbenik knjižnega formata naj bi obsegal približno 200 strani in vseboval naslednja poglavja (z avtorji): 1. Zgodovina jadralnega letalstva (Gus­tav Ajdič) 2. Osnove aerodinamike s teorijo letenja (dr. Dominik Gregl) 3. Tehnika pilotiranja (Vlado Kočevar ) 4. Meteorologija (Gabrijel Pesjak) 5. Navigacija (Milan Kranjc) 6. Jadralno letalo z opremo - gradnja, materiali, instrumenti, radijska postaja, barograf, transportni vgz, reševalno pa­dalo (Tone Cerin, Crtomir Rojnik, Drago Bunčič) 7. Organizacija letenja - priprava, štart, uporaba radio zveze, aerovlek, vitlo (Jože Golob, Marjan Moškon) 8. Tehnika jadranja - termično, poboč­no, alpsko, valovno (Belizar Keršič) 9. Taktika preletov (Belizar Keršič) . 10. Instrumentalno letenje (Miha Thaler) Il. Akrobatsko letenje (Silvo Orožim)

Avtorji tekstov so bili dolžni poslati zamisli posameznih poglavij do 5. decembra , 8. decembra pa so se ponovno sestali in usklajevali obseg in vsebino poglavij.

M. MOŠKON

Analiza jesenskih izpitov

Izpiti za dovoljenje športnega pilota so hili letos od 9. do II. septembra na Les­cah. Udeležilo se jih je devet kandidatov iz štirih aeroklubov, od tega iz ALC kar šest.

Izpit je uspešno opravilosamo pet kan­didatov. Trije niso pokazali zadovoljive­ga znanja v praktičnem letenju na mar­šrutnem poletu, dvema je spodletelo v teoriji letenja, dva kandidata pa sta slabo poznala letalske predpise. Na popravni izpit so bili napoteni trije. en kandidat pa bo moral izpit polagati na novo.

Na popravnem izpitu 21. oktobra na Lescah so bili vsi trije "popravljači" uspe­šni ter si tako pridobili dovoljenje športnega pilota.

Kandidati za dovoljenja jadralnih pilotov so polagali izpite v Celju od 16. do 18. septembra. Prijavljenih je bilo 32

.' kandidatov iz enajstih aeroklubov, '. uS'-

(Nadaljevanje na 31. 'stro).

naslovna

stran 4

stran 10

stran 20

stran 24

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XIII DECEMBER '83 ST. 12

Spet je leto naokoli in "nesrečni" trinajsti letnik naše revije smo še kar uspešno zaključili. Ceprav na naslovnici (posnetek Ivana Laznika) grozimo z mnogo bolj nedolžnimi raketami, kot jih Andropov in Reagan pravkar postavljata po Evropi, lahko v tej številki preberete tudi o uspehih naših miroljubnih raketarjev iz Ljubljane. Za mnoge po najbrž zanimiv prispevek o enem naših najbolj zgodnjih "samQ­graditeljev" in njegovem Francetu, od tujcev pa predstavljamo F-14, ki burka kri in valove po skoraj vseh sodobnih bojiščih. Dnevu Jugo­slovanske ljudske armade posvečamo opis domačega uspešneža Galeba in na ta način čestitamo našim vrlim konstruktorjem, ki so si v okviru jugoslovanskih potreb in možnosti priborili svojevrsten ugled v letalskem svetu.

• Hkrati želimo vsem letalcem in njihovim prijateljem zdravo in plod­no novo leto 1984, mnogo lepih ljubiteljskih in športnih uric pod sinjim nebom, ter navzlic vsesplošni stiski veliko dobre volje in tovarištva!

Najstarejši se predstavi Letalska pošta 70 raket nad Ljubljano Na obisku v muzeju letalstva Meteorološke depeše 1962 - močvirje, 1983 - "DASH-7" Pretnarjev "France" Grumman F-14 Tomcat lovec osemdesetih let Sport Spomini iz Plzna

4 8

10 15 16 18 20 24 30 31

ICRfL,. Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani. Lepi pol 6 * Revija izhaja vsak mesec. razen julija in avgusta * Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji leialsiva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije. uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din ZB črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodelujev reviji s poročili in slikami . ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo. zmajarstvo in balo· narstvo. UredniAtvo si pridržuje pravico skrajAati. dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v revij i <, Urednitki odbor: Guslav Ajd ič . Mirko Bitenc. Stane Bizilj. Janez Brezar. Jole Cuden. Jurij Franko. Dominik Gregl. Belizar Kertič. Leon Mesarič. Jure MelnarAič . Franček Mordej. Marjan Mojkon (glavni in odgovorni urednik). Jole Perhavc. Srečo Petric (teh~ični urednik) in Ciril Trček * Lektor: Marjan Bauer * Na­slov uredni!tva: Marjan Motkon. poAtni predal 33. 68001 Novo mesto * Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v urednittvu najpozneje do 10. dne v mesecu. pred mesecem v katerem izide naslednjattevitka - Rokopisov ln slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami * Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6. pattni predal 496. 61001 LJUBLJANA. telefon (061) 222-504. tekoči račun pri ZLOS. Atev. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napitite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi. če revije ne prejemate redno 'ti Letna naročnina 300 din. cena posamezne !tevilke 25 din * Lektoriranje rokopisov. grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

Naš naj tarejši Ob dnevu jugoslovanske ljudske armade povzemamo

po zadnji številki Glasnika RV i PVO (4 / 1983) predsta~ vitev našega najstarejše..9a množično proizvajanega re­aktivnega letala G-2. Ze zdavnaj smo želeli z njimi seznaniti zlasti mlajše bralce, vendar tako izčrpnih \ir domačih podatkov do zdaj nismo našli. Tuje revije so Galeba in Jastreba že večkrat opisale z velij<o simpati- ii~ je - zlasti Flying Review International v januarju 1969, .... ko sta letali slavili peto obletnico serijske proizvodnje.

Z veseljem vam bomo predstavili tudi nekaj mlaj-šega,a,. ;1

Orla in seveda Super Galeba G-4, če bomo le kako prišli dQ podatkov iz domačih virov. Sicer nam ne, preQstane drugega kot prevajanj'e in ("prirejanje"!) iz tuje literatu-" ,,, r~, npr. angleške revij~ AIR International,ki je obana:ša ,. pUča opisala v letošnji avgustovski šteVilki .. ;;, A~1

OBDNEVUJLA

Radioamaterja prestregla si9-nale s Columble

Člana radiokluba iz Čapljine Nedeljko Be­nec in Miro Putica sta 6. decembra prestregla signale z vesoljske ladje Columbia, ki je ta dan preletela Evropo. Vz­postavila sta stik z dr. Ownom Gavordom. ki skrbi za radijske apa­rature na tej vesoljski ladj i. Za pot okrog Zemlje potrebuje 90 minut. Njena tirnica je oddaljena od našega planeta 250 kilomet­rov. Ta uspešni konk­takt čapljinskih ama­terjev. ki vzpostavijo na leto več kot 10.000 zvez. od teh 50 odstot­kov s tujino. je le še eden v vrsti dobrih rezultatov. ki jih v zadnjem času dosegajo.

(Tanjug)

Izgube zaradi pre­majhnega pro­meta.

Mariborsko letališče je imelo ob tričetrtletju 9.907.000 dinarjev iz­gube. kar je za 5 ods totkov več kot v letošnjem prvem polle­tju. Glavni vzrok je premajhen promet. Ta je bil manjši za eno tretjino . manjše pa je bilo tudi števi lo po­tnikov. predvsem do­mačih. Tujih potnikov je bilo to liko kot lani (7 odstot kov vseh pre­peljanih potnikov). Delovna organinlcija ima več kot 6 mi­lijonov neplačanih pri­hodkov. kar je 63 odstotkov izgube v tem obdobju . V blagov­nem prometu je stanje nek oliko boljše. saj so v tem obdobju prepe­ljali 477 ton blaga. kar je za okoli 12 odstot­kov več kot v enakem obdobju lani.

(Po DELU)

OSNOVNI TEHNICNI PODATKI

Letalo "Galeb-2" so proje~tirali v le­talskotehničnem inštitutu v Zarkovu za potrebe sodobnega šolanja pilotov, izde­lalo pa ga je podjetje "Soko" iz Mostarja s svojimi kooperanti . Prvi prototip je poletel julija 1961 . Na letalski razstavi na Le Bourgetu pri Parizu leta 1963 je "Galeb-2" pokazal vse svoje kvalitete in dobillaskava priznanja. Podobne izvrst­ne ocene je letalo dobilo tudi na letalski razstavi v Farnboroughu pri Londonu . Dejstvo, -da letalo "Galeb-2" še naprej izdelujejo za tuje kupce, je dokaz njego­vih izrednih sposobnosti.

"Galeb-2" je eno motorni dvosedcžni nizkokrilec z uvlačljivim podvozjem tipa tricikel. Pilota sedita v kabini eden za drugim. Vgrajen je motor vipper IIMK 22.6 (s potiskom 1080 kp). Osnoven na­men letala je urjenje in trenaža pilotov za letenje z zunanjo vidljivost jo in brez nje ter urjenje v streljanju, bombardiranju in raketiranju. Letalo je opremljeno tudi za pouk instrumenta lnega letenja. Avion je mogoče uporabljati tudi kot lahko bojno letalo.

V nosni del trupa sta vgrajena dva mit­raljeza AN-M-3 kalibra 12,7 mm s po 160 naboji. Za namerjanje je nameščen strelsko-raketni bombarderski vizir "K-14 C". Kontrolo zadetkov opravlja foto­kino mitraljez na spodnji strani letalove­ga nosu.

Pod krili sta dva nosilca bomb z no­silnostjo do 150 kg ter štirje nosilci raket. Za navpično snemanje lahko pod sedežem zadnjega pilota nameste foto­kamero.

"Galeb-2" vzleta in pristaja na beton­skih in utrjenih zravnatih stezah.

Letalo je kovinske konstrukcije. Brez zunanjih bremen , z dvema članoma po­sadke. poln goriva v notranjih in zuna­njih rezervoarjih, ki jih je mogoče odv­reči, (skupna masa 3.884 kg) ima dovoljeno pozitivno obremenitev 7,5 G in negativno minus 4 G .

KRILO LETALA Krilo letala je kovinske konstrukcije,

samonosno, oblike trapeza s kotom pre­giha 1,5° in kotom puščice 4,31° (na 0,25 dolžine tetive) . Tetiva v korenu je dolga 2217 mm . tetiva na koncu pa 1399 mm. Krilo je sestavljeno il dveh zunanjih kril, srednje krilo pa je sestavni del trupa. Levo in desno krilo sta preko svojih okov na ramenskih sk lepih zvezani z okovi na okvirih trupa . Na ladnji ramenski sklep krila sta preko okov vezana krilce in zak­rilce. Na koncu kril se nahajata okov no vezana odvrgljiva rezervoarja.

REPNE POVRŠiNE

Horizontalne repne površine imajo glede na linijo trupa nemestitveni kot 1° 10' . Preko svojih okov so zvezani za odgovarjajoče okove na trupu. Samono­seči horizontalni stabilizator je trapezne oblike in kovinske konstrukcije. Na levi strani višinskega krmila je trirner višin­skega krmila. Višinsko krmilo je iz dveh delov , \Ci sta spojena v ravni osi trupa.

Vertikalne repne površine imajo kot puščice 28° 30', za zadnji del trupa so vezane z okovi. Na koncu kovinskega vertikalnega repa je antena radijske postaje.

TRUP Trup je kovinske polluskaste konst­

rukcije, konstruktivno je izpeljan tako, da je sestavljen iz treh tehnoloških delov : kabinskega, osrednjega in zadnjega. Ka­binski in centralni del trupa tvorita aksploatacijsko celoto - prednji del trupa .

Zadnji del trupa je povezan s spre­dnjim delom s štirimi vijaki . Glavna dela trupa se lahko razstavita zaradi snema­nja motorja, lažjega prevažanja delov trupa in boljšega transporta posameznih delov naprav in opreme. Prednji del tru­pa ima na obeh straneh odprtine za neposredni dotok zraka motorju.

V kabinskem delu trupa sta pilotski kabini s sedežema za izstrelitev, nosna noga, akumulator, komande motorja, hidravlične naprave, posoda za gorivo, mitralješka oborožitev, radijske postaje, zračne zavore in druga oprema. V osrednjem delu trupa so nameščene trupne posode za gorivo, osnovne in pomožne hidravlične naprave, naprava zračnih zavor in večji del hidravlične na­prave, ki služi za premikanje glavnih nog podvozja .

V zadnjem delu trupa se nahajajo del motorja in cev za odtok izpušnih plinov kakor tudi deli komandnih naprav, ki vodjjo do navpičnega in vodoravnega stabilizatorja.

KOMANDE

Komande upravljanja so sestavljene iz ročnih in nožnih komand, komand zak­rilc, komand trirnerja, krilc in višinskega krmila. Prenos komand višinskega krmi­la in krilc potega s pomočjo vzvodov, prenos komand smeri pa s pomočjo jeklenih vrvi . UpraVljanje poteka nepo­sredno z močjo pilota, torej brez pomo­žnih naprav.

UpraVljanje trimerja višinskega krmila poteka s pomočjo jeklene vrvi.

mtll 6

Simpozij o var­nosti v letalskem prometu

Inex Adria avio-promet je 6. decembra v Ljubljani organiziral jugoslovanski simpozij o varnosti letalskega prometa. Najbolj od­govorni za varnost le­talskega prometa so izmenjali izkušnje in dognanja oslabostih, pojavih in pogojih, ki vplivajo neposredno na varnost zračnega pro­meta. Pogovorili so se tudi o predlogih, meto­dah in vsestranskih de­javnostih , katerih ure­sničitev lahko zmanjša ali pa celo povsem pre­pl'~či nesreče v letalskem prometu .

(Po DELU)

Kredit za Airbus Zahodnonemška vla­

da je pripravljena dati 12 milijard mark kredi­

,ta za izboljšave letala A-320, popularnega Airbusa Za to seje odl­očila na podlagi na­črtov, ki so jih izdelali strokovnjaki združenja (v njem so poleg za­hodnih Nemcev še An­gleži, Francozi in Špan­ci) in dokazal i, da bi bil Airbus ekonomsko us­pešnejši, če bi doživel nekaj sprememb oziro­ma izboljšav.

Kitajci prodali letala Amerika­ncem

Neka ameriška dru­žba je v Pekingu pod­pisala s kitajskim izde­lovalcem letal spora­zum o nakupu najma­nj tisočih zelo lahkih letal v naslednjih treh letih. Letala z dvema in s tremi sedeži teh­tajo samo 115 kilog­ramov in lahko letijo na višini 3500 metrov s hitrostjo okoli 88 ki­lometrov na uro, za vzletanje in pristajanje pa potrebujejo le 45 metrov dolgo stezo .

(Po DELU)

Komanda aerodinamičnih zavor je električna, sprožijo se s hidravlično na­pravo. Komando zakri1c sestavljajo ko­mandne ročice v prednjem in zadnjem pilotskem prostoru, sistem vzvodov in segmentov, cevi in hidravlični cilindri.

Komande pogonske grupe je mešane­ga tipa, sestavljajo jo naprava komande plina in naprava komande pipe nizkega in visokega pritiska . Med druge ko­mande spadajo: komande podvoznih elementov, gretja, kabinskih pokrovov in odvrgljivih zunanjih bremen.

NAPRAVE PODVOZJA IN HIDRO INSTALACIJE

Podvozni organi s~ tipa tricikel. Glav­na noga podvozja je tipa prevesice, prav tako nosna noga. Nosno kolo nima an­tišimi naprave. Guma prednjega kolesa je dvodotakljiva, da bi tako zmanjšali možnost opotekanja. Spuščanje in uvla­čenje poteka s pomočjo hidravličnih ci­lindrov. Nosno kolo se uvlači naprej, glavne noge pa bočno v krilo. Hidroins­talacija z napravami služi za spuščanje in uvlačenje podvozja, zračnih zavor in vrat glavnih podvoznih organov.

Hidravlični vir za vse potrošnike je motorna hidravlična črpalka .

INSTALACIJA GORIVA

Gorivo je v dveh gumijastih rezervoa­rjih v centralnem delu trupa in v dveh kri­lih - zunanji odvrgljivi rezervoarji so nameščeni na ·;koncih kril. Ob dveh pol­nih trupnih in krilnih rezervoarjih ima le­talo 1100 litrov goriva. Polnjenje z go­rivom poteka skozi grlo v trupu. Kriina rezervoarja se polnita vsak posebej. Go­rivo iz prednjega in krilnih rezervoarjev z zračnim pritiskom (0,21 kg/cm2) preta­kajo v glavni rezervoar, od tam pa z buster črpalko v motorno napravo za gorivo.

AVIOLETALSKA OPREMA

Pilotska kabina omogoča namestitev učenca in učitelja enega za drugim. Obe kabini sta opremljeni z lahko odvrgljivim sedežem foland I B. Kabini nista klima­tizirani in pod pritiskom. Naprava za ki­sik je nizkega pritiska 32 kp/cm2. Inst­rumente odrejajo glede na namembnost letala. Vgrajene so v vzmetene table -zaradi večje natančnosti prikaza in večje trajnosti.

OB DNEVU JLA

ELEKTRICNA OPREMA

Izvor električne energije tvori starter­generator (glavni vir), ki dobiva pogon­sko silo iz letalskega motorja, kot pomo­žni vir pa služi akumulator, spojen vzporedno z generatorjem. Izmenični tok za napajanje električnih meril je na­petosti 115 V in frekvence 400 H z, dobiva se iz pretvornika, ki se napaja z istosmer­nim tokom napetosti 28 V.

Polkovnik UJERINKIC. dipl. ing. (Prevod MARJAN BAUER:

Elektronska oprema

Letalo "Galeb-2" je opremljeno z na-slednjo elektronsko opremo:

radijska postaja STR-92 I radiokompas AD-722 aviotelefon A2-RG-lG mešalec A2-RG-lM abonentska škatla BC-366G

Antena radijske postaje je nameščena na vrhu navpičnega stabilizatorja. Dobro je izolirana (a reldit) in zagotavlja ka­kovostno in zanesljivo delo radijske postaje.

Geometrijske velikosti letala • Letalo v celoti - razpon z ~opolnilnimi

rezervoarji - dolžina - višina • Krilo

površina strela na 25,2 odstotka lokalnih aeroprofilov namestitveni kot kril a glede na linijo kot pregiba krila aeroprofil :

11,620 m 10,338 m 3,280 m

v korenu krila na koncu krila

NACA 64A2l3,5 NA'tA 64A2l2,0

• Zakrilca - površina 2,360 m2

• Horizonta lne repne površine razpon 4,274 m

- vitkost 4,0 - aeroprofil NA CA 64AOlO

namestitveni kot glede na os trupa lOlO'±II' kot pregiba o.,,·;± 10' površina 6,44 m2

površina višinskega krmila 0,833 m2

• Vertikal ne repne površine Kot puščice na A.C. lokalnih aeroprofilov 280 30'

površina 1,340 ml .aeroprofil v korenu NACA 64A 0,10 aero profil na koncu NACA 64A

0,08 površina-smerno krmilo 0,556 m2

OB DNEVU JLA

Gvatemela kupi­la ameriška boj­na letala

Gvatemalski režim je te dni od neke tek­saške firme ku pi I 70 lahkih bojnih letal, na­menjenih posebnim operacijam v boju pro­ti gveri1cem. Mehiški tisk v tej zvezi opoza­rja. da še vedno velja sklep ameriškega kon­grasa o prepovedi pro­daje orožja Gvatemali, ki so ga sprejeli zaradi krvavih represalij reži­mov te srednjeameri­ške države. Letala družbe World wide Ultralite iz Houstona so težka komaj 150 kilogramov, brez pris­tanka lahko lete dve uri s hitrostjo 100 kilometrov na uro . Le­te 200 metrov visoko in pilot lahko zaradi majhne hitrosti strelja na skrite in majhne cilje. Ta letala stanejo od sedem do devet tisoč dolarjev, navaja tukajšnje časopisje.

( Tanjug)

LEGENDA

1 - POKROV REFLEKTORJA 2 - PITOT CEV 3 - AKUMULATOR 4 - FOTOKINO MITRALJEZ 5 - RADIJSKA POSTAJA 6 - MITRALJEZ-M 3 KAL. 12.7 mm (2 kosa) 7 - ŠKATLA ZA MITRALJEZOV NABOJNIK 8 - PREDNJE KOLO 9 - NAMERILNIK 10 - PLOŠCA Z INSTRUMENTI 11 - NOtNE KOMANDE 12 - SEDEt ZA IZSTRELITEV FO­LAND 1.B 13 - SEDEt ZA IZSTRELITEV FO-LAND 1.B . 14 - ODPRTINA ZA ZRAK 15 - REZERVOAR ZA GORIVO 1 16 - REZERVOAR GORIVA 2 17 - OKOV ZVEZE KRILO-TRUP 18 - GLAVNO PODVOZJE 19 - REZERVOARJI NA KONCU KRIL 20 - KOMANDA KRILC 21 - ZAKRILCE 22 - ZAKLJUCEK KRILO-TRUP 23 - MOTOR vipper 11 Mk 22-6 24 - OKVIR NA SPOJU CENT­RALNEGA IN ZADNJEGA DELA TRUPA 25 - KOMANDA HORIZONTAL-

Masa ln centraža letala (osnovna varianta) - lastna masa letala 750 kg - gorivo v trupnem rezervoarju 750 ±

10 kg - gorivo v dopolnilnem

rezervoarju 360 ± lO kg - pilot na sprednjem sedežu 80 kg - pilot na zadnjem sedežu 80 kg

Skupaj 3930 kg - masa borbene variante 4280 kg - centraže (24-29,50)

%SAT

Performanse - največja hitrost leta (za G= J IgO

kg in H = 6.000 m) 788 km/h (0,691 Ma)

- hitrost pristajanja (dotik) z izvlečenimi zakri1ci 161 km/h·

- pristajaina steza brez zunanjih obremenitev in pri H = 15 m 1309 m

- vzletna steza z izvlečenimi zakri1ci (+ 20") 946 m

Masa letala - šolska varianta - maksimalna varianta

3930 kg ±3% 4280 kg

Oborožitev ln nosilnost uls (2 mitralj­eza AN-M-3 kal. 12,7 mm in variante obešenih bremen) - šolska bojna varianta - bojna varianta

164 kg 350 kg

NEGA KRMILA -----------------, 26 - VENTRAL FIN 27 - HORIZONTALNI REP 28 - NAVPICNI REP

. 29 - ANTENA 30 - ANTENA

GA LE8 -2

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

"Arabsat-l" v januarju.

V začetk u prihod­njega leta bodo izstre­lili prvi arabski satelit. Uporabljali ga bodo za telekomunikacijske zve­ze med arabskimi dr­žavami in drugimi deli sveta.

"Arabsat-I" je rezul­tat sodelovanja med arabskimi državami. Stal bo 23 milijonov dolarjev. krožil pa bo 36.000 kilometrov nad Zemljo. Do srede leta 1984 bodo izstrelili tu­di drugi arabski satelit Arabsat-2. k i pa bo stal 20 milijonov do­larjev.

Nenavaden sa­momor

Potniki majhnega letala na progi Harri­sburg-Washington so bili priča nenavadne­mu samomoru. Letalo se je dvignilo na okoli 1000 metrov, čez kakih 10 minut pa je neki po­tnik. ki je bil videti zelo prijazen. vstal in stopil k zasilnemu izhodu v zadnjem delu trupa. Moški je na lepem prijel za kljuko. z vso močjo potegnil vrata. jih odprl in skočil v prazno. Kot je sporočil predstavnik letalske družbe iz Pennsylva­nie, policija s helikop­terji preiskuje območje. kamor je skočil sa­momorilec.

Uspel Internat Aeroklub Murska Sobota je tudi letos

priredil internat osnovnega šolanja jad­ralnih pilotov za gojence letalskegim­nazije "Maršal Tito" iz Mostarja. Tečaj je bil od 15. j unija do 8 julija na letališču v Rakičanu.

Osemnajst mladih in simpatičnih fantov iz vseh krajev naše domovine seje hitro vživelo v delovno okolje na leta­lišču. Tovariško in sproščeno vzdušje med člani aerokluba in gojenci je stkalo nova poznanstva in prijateljstva. Skupaj z gimnazijci so bili na tečaju jadralnega letenja tudi trije člani našega aerokluba.

Ob standardno dobri organizaciji šolanja pod vodstvom upravnika le­talske šole Stanislava Petroviča in sodelovanju učiteljev letenja Adama in Glinška ter pripravnika Vinka Piška je izračun o uspešnosti tečaja zelo ugoden. Da je šolanje potekalo brez zastoja. za­služi pohvalo tudi mehanik Broder, neumorni Srečko. Gorjan, piloti vlečnih letal in drugi člani, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji in izvedbi tečaja. V prvem delu se je šolanje odvi­jalo na avtovitlu, ko pa so si učenci pridobili dovolj praktičnih izkušenj. so nadaljevali z aerozaprego. Vsi gojenci in domači tečajniki so pravočasno in us­pešno končali osnovno šolanje. Tudi Vinko je za svoje strokovno in pedantno stažiranje dobil odlično oceno.

Med tečajem so gimnazijalee seznanili z dejavnostjo pomurskega gospodars­tva, Obiskali so tudi Radence in en dan preživeli v prijetnem okolju zdraviliške­ga kompleksa. Predstavniki "Radenske" so jih obdarili z reklamno majico in klobučkom .

O šolanju so se pohvalno izrazili tudi predstavniki poveljstva vojnega letalstva in izrazili željo za nadaljnje sodelovanje.

ŠtEFAN Ružič

Aeroklub Postojna prireja tradicionalni

"LETALSKI PLES"

z bogatim srečolovom.

Ples bo 18. februarja 1984 v Jamski restavraciji v Postojni.

Vabijo vas postojnski letalci. , /

SPOŠTOVANI!

Sporočam vam, da je z moderniza­cijo pošte v Murski Soboti prišlo do določenih sprememb: tako je nova številka poštnega predala "AERO­KLUBA" MURSKA SOBOTA 132.

AK Murska Sobota

Raport iz Ajdovščine Letalska šola Ajdovščina deluje v

okvirih aerokluba "Josip Križaj" IZ

Ajdovščine, združuje pa aeroklube iz severnoprimorske regije.

Letos smo napravili korak naprej na gospodarskem, še posebej pa na šport­nem področju, kjer smo se prvič pojavili tudi kot organizatorji večjih tekmovanj. Največji napredek smo za beležili pri motornih pilotih. kjer smo letos izboljša­li tako rekoč vse uvrstitve iz prejšjih let.

Letos smo bili prireditelji dveh repu­bliških prvenstev, obe sta bili solidno pripraVljeni. le vreme ob akrobatskem prvenstvu nam je nekoliko zagodlo.

Na gospodarskem področju smo dose­gli nekaj pomembnih rezultatov. Na novo smo prekrili stari hangar. na novo smo ol.načili PSS, pomembni pridobitvi pa sta tudi nov DG last posoškega aero­kluba ter lepa pridobitev - generalno prenovljeno vitlo Herkules iz ČSSR. Slednje je velika pridobitev za jadralee. saj bo z njim mogoče precej zmanjšati stroške jadralcev .

Trenutno je aktualna tudi revizija "blanika ", za katero smo dobili dovolje­nje in že teče . Po uspešni reviziji PA-IS' smo v klubu optimisti . Porajajo se tudi skrite želje, da bi morda nekega dne začeli opravljati tudi revizije za ostale aeroklube, katerih "blaniki" so "na tleh". Vsekakor bo na to potrebno še malo počakati.

EMIL FRAS

Informacija • Od ministrstva za zunanjo trgovino CSSR smo prejeli uradno ponudbo za akrobatsko letalo Zlin Z-50 LS . Ne boste verjeli, da stane brez motorja, elise in agregatov nič manj kot 79.500 kli rin­ških dolarjev ali Il.OOO.OO() din.

ZLOS

BJA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR 11AIL o VIA AEI Krajša zračna pot

Italijanske vojaške 'oblasti so dovolile od­prtje koridorja za civil­na letala čez Kanalsko dolino . S tem dobiva letališče v Ronkah no­ve razvojne možnosti . Letala v mednarodnem prometu iz severne Ev­rope, ki so dosedaj up­orabljala to letališče, so morala delati velike ovinke čez Brenner in Vicenzo ali pa Lju­bljano in Umag. Ron­ško letali šče je pred meseci zaprosilo tudi za dovoljenje za dire­ktne prelete j ugoslo­vansko-italijanske me­je med Ronkami in Ilirsko Bistrico.

(Po DELU)

Okvara ameriške manevrirne ra­kete

Ena izmed ameri­ških manevrirnih raket , kakršne pravkar na­meščajo v zahodni Evropi, je padla na Zemljo komaj 20 mi­nut po izstrelitvi . Kot je izjavil predstavnik Pentagona, je to druga okvara, ugotovljena med dosedanjimi enaj­stimi testi raket tipa to­mahawk , ki jo je moč izstreliti s kopnega in z morja.

(UPI)

,,Airbus" išče so­delavce v Avstra­liji

Delegacija zahodno­evropskega zdru ženja "Airbus" je oktobra obiskala Avstralijo in se z izdelovalci letal in letalskih delov pogo­varjala o sodelovanju. Morebitna prodaja av­stralski letalski družbi "Qantas" naj ne bi vpli­vala na sodelovanje . Dve Avstralski družbi, "Hawker" in "De Ha­villand" bi po pre­dvidevanjih v progra­mu A-320 lahko sode­lovali z 2,5 odstotka izdelki .

Letalski "zeleni plan?" v času, ko vsi razmišljamo o stabiliza­

cijskih prizadeva njih , se človek nehote vpraša, ali smo tudi letalci pregledali vse možnosti prihodkov iz lastne dejavnosti za prtmarno dejavnost , t. j . za šport. Vsi aktivni člani bodo takoj reagirali na ta moj prispevek z dejstvi, da morajo za svoje letenje ali skoke že sedaj sami us­tvarjati prihodke v višini 70%, ker dru­žba prispeva le 30% namenskih sredstev za to dejavnost. Toda nekatere članice ZLOS-a so kljub tej trditvi že našle ideje za nov vir prihodka . Konkretno se s tem ukvarja letališče Brnik, Portorož, po za­dnjih podatkih pa tudi aeroklub Murska Sobota. Nekatera športna letališča imajo v lastništvu ali pa v upravljanju tudi preko 20 ha ravnih in kultiviranih pov­ršin poraslih s travo. Za svoje operativne potrebe, t. j . za VPS, rulno stezo in termi­nal, pa potrebujejo vsega od 8 do 10 ha. Vse ostale površine so praktično neizko­riščene . Če bi na teh površinah levo in desno od VPS zasejali odnosno zasadili pšenico, koruzo ali česen , ki stane kg 300 din, kar je dovoljeno, bi ustvarili doh

70dek, ki bi v celoti pO.!<ri '{a! stroške

-sonva. Kdor ne verjame tej moji trdi'tvi, naj vzame v roke sVlnčntk ln papir ter s pomočjo agronoma izračuna . vse mož­nosti, pa bo videl, da so te trditve točne. Seveda brez truda in dela ni rezultatov. To so moja razmišljanja ter iziv celotne­mu članstvu ZLOS-a za konkretne akcije tudi v tej smeri. ZLOS ima zelo bogato strukt~ro strokovnih kadrov. Med njimi so tudi agronomi, ki bi lahko dali tej moji pobudi svoje strokovno mnenje. Na koncu mojega razmišljanja pa še to. Čimveč bomo ustvarili sami, več bomo tudi leteli.

MIRKO BITENC Ljubljana

Deseto srečanje kluba letalcev

V domu JLA v Ljubljani je bila 19. novembra skupščina Kluba letaJcev Slove­nije. Zaradi stiske s prostorom v tej števil­ki bomo obširnejše poročiJo G. Ajdiča o skupščini in srečanju objavili v prihodnji številki.

Nakup leta Singapur Airlines je na letalski razstavi v

Parizu naročila za 1,5 milijarde dinarjev le­tal B 747 300. Gre za izvedbo s podaljšano zgornjo potniško kabino. Gre za letos naj­večji nakup med letalskimi prevozniki.

PONUDBA & POVPRASEVAN.JE

V tej rubriki breZpla~no objav­ljamo oglase, ki nilO deljti od 30 besed in ' naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelusko podro~je. Oglase poliljajte na ne­slov u,edniltva: Marjan Molkon, ~ p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Interesenti za vse vrste smrekovih le­tvic in balzozasobnemodele(F-I-D) naj se obrnejo na naslov: Praprotnik Matjaž, Zagrebška 57, Ptuj.

Kupim dva ali več servomotorčkov za Simprop elektrone". Uplinjač RC za Webro 3,5 ccm. Vodilne cevi in žice za komande ter tečaje in drobni material. Obreza Boštjan, Zg. Jablanica 18,61275 Šmartno pri Litiji.

Gradim letalo, zato prosim bralce "Kril" in člane aeroklubov, da mi proti plačilu pomagajo z raznimi letalskimi deli in ostanki zmajev, ki jih mogoče ne rabi te (kolesa, vijaki, jeklene vrvi (vodi­la) , pločevino, cevi, pilotažni instrumen­ti) . Prvemu dam izvod načrta motornega letala. Telefon: (064) 47-688 od 19. ure naprej .

Velik uspeh Britanske Aero­space

Ameriška letalska družba Pacific Sout­hwest Airlines je pri britanski družbi British Aerospace PLe naročila 20letal tipa BAE 126 v vrednosti 300 milijonov dolarjev, ki jih bo uporabila za polete na krajših progah ob ka­lifornijski obali, z njimi bo nadomestila boeinge 727. saj imajo letala tipa BAE 126. ki lahko prepeljejo do 100 potnikov, precej up­oštevanja vrednih prednosti: porabijo manj goriva. stroški za njihovo vzdrževanje so precej nižji. vzletajo lahko na krajših stezah. pri tem povzročajo manj hrupa ipd . Za ta leta­la dobavljajo približno tretjino sestavnih delov ameriški izdelovalci. Britanska družba je doslej prodala 18 letal tega tipa (predvsem britanskemu vojaškemu letalstvu, 3 letala ameriškim letalskim družbam, po I letalo bri­tanski, brazilski in malijski letalski družbi) , naročila za 45 letal pa je napovedalo že več kupcev, med njimi tudi družba Pacific Sout­hwest Airlines. ki namerava kupiti še 25 letal tega tipa.

Vrve! na startnem mestu med napeto borbo za točke v S-3-A (zgoraj) ln dig motorja v maketi amerlAke sondanfne rakete Nike Tomahawk (Foto: Sandi Llllk)

Letoš'nje zvezno prvenstvo raketnih modelarjev; jubilejni 5. pokal Ljubljane in memorial V. Komarova , ki ga je kot vsako leto v oktobru organiziral Astro­navtsko raketarski klub V. M. Komarov , je bilo doslej najbolj množično. Udel­ežilo se ga je preko 70 tekmovalcev iz vse Jugoslavije, kar je nedvo mno dokaz več , da postaja to tekmovanje med modelarji vedno bolj priljubljeno.

Raketni modelarji so se pomerili med seboj v štirih kategorijah: S-3-A, S-6-A, S-4-C in S-7. Po dveh na­pornih dneh športnega merjenja moči so prva mesta v ekipni konkurenci osvojili naslednji klubi : v S-3-A Aeroklub Franjo Kluz iz Zemuna, v S-4-C Aeroklub Kovin, v S-7 Aeroklub Osijek ter v S-6-A domačin ARK V. M. Komar'ov, kar je v letošnjem letu že njihova peta zaporedna ekipna zmaga v tej kategoriji, prav tako pa tudi peta zaporedna na tekmovanjih za pokal Ljubljane.

Organizator se je tokrat ponovno iz­kazal ne samo s športnimi dosežki, temveč tudi z vzorno organizacijo prire­ditve. Prizadevnim članom ARK Ko­marov so k uspešni izvedbi tekmovanja prispevale svoj delež tudi nekatere orga­nizacije - mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana, geodetski zavod SRS ter mestni komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito .

Tradicionalno ljubljansko tekmovanje ni prineslo samo številnih vrhunskih športnih rezultatov, temveč je ponovno prispevalo k zbliževanju med mladimi iz vseh republik in pokrajin .

JOŽE ČUDEN

RAKETARSTVO ntt~ 11

S-3A posamezno ekipno

1. URBANC Vasja 2. ADAMOV Zoran 3. KUHAR Primož 4. LAZA ROV Aca 5. CVIJETIČANIN N 6. ŠUKUNDA Drag,an

7.-8 . MILOVANOVIC N 7.-8. FRANETA Saša

ARK Komarov AK Kovin 1. ARK Komarov AK F. Kluz 1. AK F. Kluz 1. AK F. Kluz 1. AK Kovin II. AK Kovin 1.

235 240 240 715 217 240 240 697 161 240 240 641 140 223 232 595 240 i20 226 586 217 200 122 539

I. AK F. KLUZ 1. 2. ARK KOMAROV 3. AK KOVIN 1. 4. AK NAPREDAK 5. ARAK DUBRAVA 6. RAD P. GRNAROV 1. 7. ARD SPLIT II. 8. AK F. KLUZ Il. 9. AK N. PAZOVA 9. BULJEVIC Nikola

10. KOLEV Nacko AK Nova Pazova AK F. Kluz II.

77 220 240 537 134 163 240 537 182 210 100 492 122 118 240 480 10. O. Š. PRULE - LJ .

53 . tekmovalcev

S-BA posamezno

1. STANKOVIC S, MK Kamenko Niš 120 120 120 360+ 192 2. ADAMOV Zoran AK Kovin (1) 120 120 120 360+129 3. VERTAČNIK B. ARK Komarov (1) 120 120 120 360+68 4. CVJETIČANIN N> AK F. Kluz Zem. (1) 95 120 120 335 5. BOJEVIČ Milivoj AK Radoševo 120 120 85 325 6. KOZJEK Miha ARK Komarov (1) 120 108 81 309 7. ENGELS BERGER ARD Split (1) 120 71 106 297 8. STANČEVIC M· AK Napredak 110 119 63 292 9. VELISAVLJEVIC AK F. Kluz Zem. (2) 120 71 75 266

10. BUTTERER Nikica ARD Split (1) 78 120 53 251

S-4C posamezno

1. ADAMOV Zoran AK Kovin 1 183 2. ENGELS BERGER E. ARD Split 2 88 3. STANKOVIČ S· MK Kamenko Niš 186 4. KOZJEK Miha 5. FRANETA Saša 6. OBRADOVIČ Dean 7. ENGELS BERGER 8. MUSLIM Stjepan 9. KUHAR Primož

10. CVJETIČANIN N.

8-7 posamezno

ARK Komarov AK Kovin I AK Kovin 1

,ARD Split 1 ARD Split 1 ARK Komarov F. Kluz Zemun 1

S-7 POSAMEZNO

240 63 35 85

172 143

18

240 240 663 181 215 484 208 84 478 32 195 467

129 240 432 240 151 426 130 210 425 72 144 388

198 O 341 112 145 275

ekipno I. ARK KOMAROV 2. AK KOVIN (1) 3. AK F. KLUZ Zemun (1) 4. AK RADOŠEVO 5. ARD SPLIT (1) 6. RAD P. GRNAROV (1) 7. AK F. KLUZ (2) 8. ARAK DUBRAVA 9. AK N. PAZOVA

10. AK NAPREDAK

ekipno 1. AK KOVIN I 2. ARD SPLIT 1 3. ARK KOMAROV 4. AK. F. KLUZ ZEMUN 1 5. ARD SPLIT 2 6. MK KAMENKO NiŠ 7. AK OSIJEK 8. AK N . PAZOVA 9. ARAK DUBRAVA

10. AK F. KLUZ ZEMUN 2 II. AK KOVIN 2 12. KRM FENIKS

ekipno

I . AK OSIJEK 1. HOFMAN Berislav 2. KOTROMANOVIC Z

AK Osijek Nike Tomahawk 627 60 687 AK Osijek Nike Tomahawk 607 45 652

2. AK FRANJO KLUZ 1 3. ARK KOMAROV

3. KOZJEK Miha 4. ŠUKUNDA Dragan 5. KOLEV Nacko 6. CVIJETIČANIN N 7. KOVAČEViČ Darko 8. MOJDA Dražen 9. VELISAVLJEVIC N

ARK KomarovMeteor 2K 582 47 629 AK F: kluz ISonda S-12 560 65 625 AK F. Kluz ISonda S-12 51640 556 AK F. Kluz 1 Black Brant 439 60 499 AK Osijek Sonda S-5 454 30 484 ARAK Dubrava Nike Tomahawk 460 - 460 AK F. Klu z 2Sonda S-5 358 30 388

4. ARAK DUBRAVA 5. AK FRANJO KLUZ 2

Sodniki za makete: Jože Čuden - glavni sodnik Rasto snoj Vojko Kogej

1720 1696 1629 1157 870 835 786 646 616 582

896 771 719 579 548 496 465 436 381 367

1521 1055 824 657 484 478 296 269 240 160 112

12

1823 1662 629 46(] 388

Trimilijonti pot­nik JAT Direktor ljubljanskega predstavništva delov­ne organizacije Vegrad iz Titovega Velenja, inž. Martin Žitnik, je bil 10. novembra na brniškem letališču, od koder se je odpravljal v Beograd, nemall? pr.e­senečen direktor lju­bljanske poslovalnice JAT Sašo Mrvaljevic mu i~ namreč kot tri­miljontemu potniku (toliko jih je JAT letos prepeljal na domačih in tujih linijah) čestital in izročil priložnostno darilo. Kot predvide­vajo pri JAT, bodo do konca t ega leta prepe­ljali v celoti kakih 3,700.000 potnikov, med katerimi je - vsaj med slovenskimi -največ poslovnežev.

(Po DELU)

lovorika v pravih rokah .. La nekoekipo pravijo, aa·Jevelika;ko ji uspe zmagati tudi na tekmovanju naj­višjega ranga, če zmore premagati tudi psihološke ovire in dobiti še borbo s samo seboj. Težko je opravičiti vlogo favorita, ·kajti po seriji zaporednih zmag vsakdo pričakuje ponovno potrditev tistega, kar si dokazoval že vso tekmo­valno sezono. Vendar bi brez zadnje, najvišje stopničke, brez naslova državne­ga prvaka ostal ves trud ter ure in ure vloženega dela brez največje potrditve. Ena sama napaka na najpomembnejšem tekmovanju lahko tekmovalca prikrajša za zadoščenje, kakršno začutimo po dobro opravljenem napornem delu. Ko si ustvariš sloves, sotekmovaIci prežijo na vsak tvoj gib: kam boš usmeril rampo kdaj boš lansiral, čakajo na tvojo more­bitno napako . Tekma za prvo mesto je na.imanj dvakrat težja.

Clani ekipe Astronavtsko raketarske­ga kluba Vladimir M. Komarov iz Lju­bljane v sestavi Marjan Čuden, Miha Kozjek in Primož Kuhar so bili kos vsem preprekam. Na 19. državnem prvenstvu raketnih modelarjev, ki je bilo julija na

spurtm!1Il acruc.irumu Lisičji jarak pri Beogradu, so osvojili naslov ekipnega državnega prvaka v kategoriji S-6-A. To je prvič, da je slovenskemu klubu us­pelo osvojiti ekipni naslov veni od tekmovalnih kategorij. V posamični konkurenci so zasedli 4., 5. in 14. mesto, pri čemer moram pripomniti, da so sod­niki Kuharja prikrajšali za en start - z obrazložitvijo, da je že potekel turnus, čeprav je bil še pravočasno na startnem mestu.

Odlično so se odrezali tudi v S-4-C, kjer so Miha Kozjek, Primož Kuhar in Lovro Duževič novi vice prvaki. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da so drugo mesto osvojili z modeli klasične konst­rukcije v neenakem merjenju moči s tekmovalci, ki so ..leteli" z mehkokrilimi modeli.

Uspeh. ki so ga dosegli z osvojitvijo najvišje ekipne lovorike, je nedvomno velika spodbuda pri nadaljnem delu članom ARK Komarov in tudi ostalim slovenskim klubom, pri katerih je že opazen napredek in splošen kvalitetni dvig.

JOŽE ČUDEN

RAKETARSTVO ntLII13

Kmalu novi " Intelsat-5"

Mednarodna orga­nizacija za satelitske telekomunikacije (In­telsat) je sporočila, da bodo sedmi teleko­munikacijski satelit ti­pa Intelsat-5 izstrelili 18. oktobra v mestu Curou v Gvajani, in sicer z evropsko rake­to tipa Arianne. Po prvotnem načrtu naj bi jo izstrelili 15. septembra.

(AFP)

Ekipa ARK Koma­rov je bila najbolj uspe!lna tudi na jubilejnem pokalu Ljubljane. Pred­sednik ljubljanske Mestne zveze orga­nizacij za tehnično kulturo Anton Na­nut predaja pokal vodji ekipe za zmago v S-6-A (Foto: Sandi Lilik)

Rezultati: S-6-A - posa- S-4-C posamezno mezno

i.) Obradovic Dejan (AK Kovin) , 360 + 175

2.) Lukic Jovanka (AK Smederevo), 260 + 117

3.) Stankovic Slobodan (MK Kamen­ko), 360 + 101

4.) Kozjek Miha (ARK Komarov), 345 5.-6.) Čuden Marjan (ARK Komarov),

342 5.-6.) Šukunda Dragan (AK F. Kluz),

342 7.) Franeta Saša (AK Kovin), 305 8.) Kolev Nacko (AK F. Kluz), 295 9.) Engelsberger Egon (ARD Split),

288 10.) Adamov Zoran (AK Kovin), 279 14.) Kuhar Primož (ARK Komarov), 236 (uvrščenih 34 tekmovalcev)

ekipno i.) ARK Komarov Lj ............ 923 2.) AK F. Kluz ... .. ....... .. ... 902 3.) AK Kovin .................. 85 I 4.) AK Kamenko ......... ... ... 443 5.) AK Osijek ...... ... ......... 412 6.) AK S. Radetic ............... 272 7.) KRM Feniks . ... . ........... 224 8.) AK Nova Pazova .. .... ...... 146 9.) AK Radoševo ............... . 73

I.) Buljevic Nikola (AK Nova Pazova), 635

2.) Milovanovic Nenad (AK Kovin): 522

3.) Adamov Zoran (AK Kovin), 511 4.) Blagojevic Radoje (AK Zrenjanin),

480 5.) Duževič Lovro (ARK Komarov),

467 6.-7.) Obradovic Dejan (AK Kovin),

441 6.-7.) Georgijevski Georgi (KRM Fe-

niks), 441 ' 8.) Kozjek Miha (ARK Komarov), 434 9.) Franeta Saša (AK Kovin), 426

10.) Stankovic Slobodan (MK Kamen­ko), 378 19.) Kuhar Primož (ARK Komarov), 233

(uvrščenih 27 tekmovalcev)

i.) AK Kovin .. ......... .. .... 1378 2.) ARK KOMAROV .......... 1134 3.) AK Nova Pazova ..... .. .... . 815 4.) AK Osijek .................. 737 5.) MK Kamenko . .............. 613 6.) ARQ Split ..... . ........... . 397 7.) AK Stip ...... . ............. 389

Ekipa ARK Komarov po končanem tekmovanju v Novi Pazovi: Jože Cuden (trener ekipe), Miha Kozjek, Primo! Kuhar, Tone Sija nec ln Vasja Urbanc

Halidovo letali­šče.

Saudski kralj Fahd je slovesno odprl novo mednarodno letališče v Riadu, ki so ga poimenovali po po­kojnem saudskem kra­lju Halidu . Kot priča­kujejo , bo na to leta­lišče pripotovalo ali odpotova lo z njega 7,5 mi~jona ljudi na leto, do konca stoletja pa kar 18 milijonov. Ta največji prestižni ob­jekt Sl!udske Arabijeje večji od celotnega ne­wyorškega ManhalIa­na Letališče, ki je stalo 4 milijarde dolar­jev (okrog 440 milijard dinarjev), je zgrajeno iz rožnato rdečega ma­rmorja.

Uspešni vse leto Raketni modelarji so zaključili tekmo­

valno sezono z zveznim tekmovanjem za Pokal dneva republike, ki je bilo ok tobra v Novi Pazovi . Tekmovanja v organiza­ciji tamkajšnjega aerokluba se je udel­ežilo blizu 40 tekmovalcev, med njimi tu­di ekipa ljubljanskega ARK Komarov. Na pot so Ljubljančani odšli z željo, da tudi na zadnjem tekmovanju poskusijo osvojiti prvo mesto v kategoriji S-6-B .

1'ako kot pred tremi tedni v Ljubljani so se do zadnjega starta borili za prvo mesto z izvrstno ekipo Aerokluba iz Ko­vina, ki paje morala tudi tokrat priznati premoč komarovcev. Ljubljanskim ra­ketnim modelarjem je na ta način uspel pravi podvig, saj so letos v tej kategoriji zmagali prav na vseh zveznih tekmova­njih ter na republiškem in državnem prvenstvu. Izjemen uspeh je nedvomno plod večletnega načrtnega dela v klubu - predvsem s perspektivnimi mladimi modelarji.

VOJKO KOGEJ

Rezultati S-6-B posamezno: I.) Adamov Zoran (AK Kovin), 497 2.) Šijanec Tone (ARK Komarov), 466 3.) Kozjek Miha (ARK Komarov), 457 4.) Obradovic Dejan (AK Kovin) , 401 5.) Lukic Jo vanka (AK Smederevo),

380 6.) Čuden Jože (ARK Komarov), 310 7.) Maric Milenko (AK Vojka), 300 8.) Cvijetičanin Nikola (AK F. Kluz),

275 9.) Živkovic Dejan (MVŠ Zemun), 272

10.) Kolev Nacko (AK F. Kluz),201 (skupno 26 tekmovalcev)

ekipno: L) ARK V. M. Komarov ....... 1233 2.) AK Kovin ........ . ..... . .. 1031 3.) AK F. Kluz Zemun . . . .... . .. 569 4.) AK Smederevo .. . ...... ..... 380 5.) AK Vojka . ...... . .... ; ... . .. 360 6.) MVŠ Zemun . .. .... . ... . . ... 272 7.) AK Nova Pazova . ........... 246 8.) AK Krušik Valjevo .. . ........ 206 9.) AK 1. Saric Subotica ........ .. 15

Risba letala Fiat 650 z oznakami: Nezavisne države Hrvatske - junij 1942 (po knjigi PROFILI DI AEREI MILITARI DAL 1919 AL 1939 - Fratelli Fabbri Editori, Milano 1974)

Lufthansa od­slej v rokah zasebnega kapitala?

Po pisanju tednika Bild am Sonntag naj bi zahodnonemški fi­nančni minister Ger­hard Stoltenberg stro­kovnjakom za držav­ni proračun izjavil, da zvezna vlada pr­oučuje možnosti za denacionalizacijo le­talske dru;lbe Luft­hansa. Država je na­mreč lastnik 74,31 odstotka kapitala v tej družbi.

Podobno prouču­jejo možnosti za de­nacionalizacijo naft­ne družbe Veba, v kateri ima država 43,75 -odstotni delež. Po pisanju omenjenega tednika naj bi država svoje delnice prodala na borzi.

(Po DELU)

Na obisku v muzeju letalstva

Muzej jugoslovanskega letalstva de­luje nekaj več kot dve in pol desetletji. Zbrano gradivo: dokumenti, predmeti letalcev, literatura, deli letal in o bor­ožitve je razvrščeno v osem obdobij . Prvo in drugo obdobje zajemata čas do pio nirskih dosežkov letalcev, zadnji dve pa obdelujeta letalstvo v NOB in le­talstvo socialistične Jugoslavije. Poleg tematske delitveje gradivo razporejeno v posebne zbirke: letala,jadralna letala,le­talski mo torji, makete letal, letalska oborožitev, orden iv, predmeti, ki so pri­padali letalcem itd. To ni vse.

Posebne celote predstavljajo .zbirke posameznikov, znanih osebnosti iz zgodovine našega letalstva. Tu so memo­~ialne zbirke Edvarda Rusjana, Ivana Sarica, Mihajla Petrovica in Branka Vukosavljevica, pa Miloša Žunjica, Ta­dije Sondermaierla. pioni!iev partizan­skega letalstva Franje Kluza in Rudija Čajevca in ostalih.

Kustosinji Mirjana Škerlj in Biserka Isakovic- radi predstavita eksponate, vsak za sebe govori o bogatstvu naše le­tabke misli in veliki ljubezni rodov pilotov do svojega poklica. Kažeta dele delavnice vojvodinskega Ikarja Ivana Šariča, dd propelerja in krila letala "Merčep-Rusjan", s katerim se je naš prvi pilot Edvard Rusjan ponesrečil pod obzidjem Kalemegdana, dele letala in pilotsko knjižico Franje Kluza, pilotski ko mbinezon Branivoja Majcna, origi­nalni dnevnik letenja druge eskadrilje

NOVJ, ustanovljene v okviru RAF leta 1944, originalno bombo (izdelano v Lju­biji), s katero je Franjo Kluz iz letala "potez XXV" napadel ustaše, letalsko knjižico edine ženske-pilota v NOB Marije Draženovic.

V muzejlJ je ohranjeno originalno le­talo Ivana Sarica, na ogledje tudi letalo "njepor XI ", ki je letelo na solunski fron­ti, tu je šestdeset tipov letal, ki so letela v drugi svetovni vojni in po njej. "Spitfire ", "huriccan " "jak ", "il-2" itd. V muzeju hranijo edini na svetu ohranjeni primerek letala "fiat-50", ki je bil v oborožitvi oddelka za zvezo vrhovnega štaba NOVJ na Visu. Vzporedno je na ogled tudi prikaz razvoja civilnega letalstva, športnega letalstva Jugoslavije, letalskih podjetij , industrije in ostalega. Tu imamo tudi veliki srebrni pokal, ki pripa­da pilotu Tadiji Sondermajerju, dobil ga je kot nagrado za najdaljši polet ; ko je le­ta 1927 na "potezu XXV" poletel iz Pa­riza v Bombay, od tam pa v Novi Sad.

Posebna dragocenost je na stotisoče fotografij iz vseh obdobij zgodovine le­talstva . Tu so osebni predmeti pilotov, letalske kl'ljižice in letalski znaki.

Zdaj v muzeju delajo na zbiranju in obdelavi gradiva nove zbirke "Tito med letalci".

Dodajmo še, da ima muzej v Zemunu tudi zelo bogato strokovno knjižnico s 3.000 naslovi.

A. G. (Po časopisu "Narodna Armija")

04FU 05HZ 06HZ 07SA 08PO 09BR IIMIFG 12MIFG I7TS 18SQ 19FC 20REDZ 21RERA 22RESN 23RERASN 24REFZRA 25RESH 26 RESNSH 27REGR 29RETS jOSA } 31SA 32SA 33XXSA} 34XXSA 35XXSA

Meteorološke depeše Sedanje in prognozirano vreme v meteoroloških depešah za letalstvo V meteoroloških biltenih za letalstvo zasledimo v depešah METAR, SPECI, TAF

in TREND oznake sedanjega in prognoziranega (napovedanega) vremena v šifrah (dvomestna številka z angleško okrajšavo za določeni pojav), ki zadajajo letalcem precejšnJc težave ob desifnranju.

V pomor. h J ~.10 nap: :;ali .sc slf .. e sedanjega in prognoziranega vremena, zraven pa še angleški in slovenski izraz za pojav.

Smoke Dust haze Dust haze Duststorm, Sandstorm Dust devils Mist Shallow fog Shallow fog Thunderstorm Squall Funnel c10uc Recent drizz1e Recent rain Recent snow Recent rain and snow Recent freezing rain . Recent showers Recent snow showers Recent hail Recent thunderslOrm

Duststorm, Sandstorm Rising dust or sand

Heavy duststorm or sandstorm

dim suha motnost prah v zraku prah ali pesek - ni viharja peščeni vihar meglica tanek sloj megle vpramenih tanek neprekinjen sloj megle grmenje brez padavin hud vihar (močan veter) tromba rose nje dež sneg dež in sneg dež ki zmrzuje ploha snežna ploha toča nevihta

slab ali zmeren prašni ali peščeni vihar

močan prašni ali peščeni vihar

pojavi opazovani v pretekli lin

METEOROLOGUA

36DRSN .]-37DRSN 38BLSN ]-39BLSN 40BCFG 41BCFG

42FG 43FG 44FG 45FG 46FG 47FG

}

Low drifting snow

Blowing snow

Fog patches Fog patches

Fog megla

slab ali zmeren nizek metež

zmeren ali močan metež

megla v kosm·ih (ni na postaji) megla v kosmih

nebo vidno ]- postaja tanjša nebo nevidno nebo vid~o J- brez spremembe nebo nevidno nebo vidno } postaja gostejša nebo nevidno .

48FZFG Freezjng fog nebo vidno ]- nabira se ivje

j~grG1 ::::::g fog 52DZ 53DZ 54XXDZ He<\vy dnzzle 55XXDZ 56FZDZ 57XXFZDZ

nebo nevidno

{

slaba r v presledkih ~ neprekinjeno

rosenje : zmerno -[ v presledkih neprekinjeno

močno -[ v presledkih neprekinjeno

Freezing drizzle Heavy freezing drizzle

zmerno rosenje ki zmrzuje močno rosenje, ki zmrzuje

~~~~ } rahlo rosi in dežuje

60RA zmerno ali močno rosi in dežuje

61RA 62RA 63RA 64XXRA 65XXRA

Rain dež

slab v presledkih

66FZRA 67XXFZRA 68RASN 69XXRASN

70SN } 71SN 72SN 73SN 74XXSN 75XXSN 77SG 79PE !WRASH 81XXSH 82XXSH 83RASN 84XXRASN !l5SNSH 86XXSNSH 87GR 88GR

zmeren '

Heavy rain močen

Freezing rain Heavy freezing rain Rain and snow

~::: m" ,"::::'{w :::,,' Heavv snow mocen Heavy snow

Snow grains lce pellets Showers Heavv showers Heavy showers Show-ers of rain and snow Heavv sh, of rain and sn. Sno~ showers Hea,·v snow showers Soft hail Soft hail Hail Heavv hail Rain -Hea vv rain Hail -Heavv hail Thllnderstorm Thllnderstorm with hail Heavv thllnderstorm

89GR 90XXGR 91RA 92XXRA 93GR 94XXGR 95TS 96TSGR 97XXTS 98TSSA

-[ Thllnderstorm with dllshtorl1lor ,ol1\.1'torl1l Heavy thunderstorm with hai! 99XXTSGR

neprekinj.en v presledkih neprekinjen v presledkih neprekinjen

rahel dež ki zmrzuje močen dež ki zmrzuje rahel dež in sneg močen dež in sneg

~ v presled, kih neprekinjen v presledkih neprekinjen v presledkih neprekinjen

zrnat sneg ledena zrna rahla ploha dežja zmerna ploha dežja močna ploha dežja

ploha dežja s snegom močna ploha dežja s snegom ploha snega močna ploha snega

sodra ali babje pšeno močna sodra ali b. pšeno toča močna toča rahel dež zmeren ali močan dež toča, snega ali dež s snegom močna toča onevihta z dežjem ali snegom nevihta s točo

} močna nevihta z dežjem ali snegom nevihta s prašnim ali peščenim viharjen

~llOčna nevihta s točo

o:IL417

po nevihti

Povečano leta­lišče v Nici

Te dni so na letališču v Nici odprli nov del le­talske steze v dolžini 3100 metrov oziroma na 170 hektarih, kar so pridobili z melioracijo in izsuševanjem morja. Z novim delom leta­lišča so močno zma­njšali ropot, ki je prej motil prebivalce bliž­njega naselja. Predvsem pa bodo s temi razširi­t va mi do le ta 2000 šte­vilo potnikov od 4 mi­lijonov dvignili na 12 milijonov letno.

1962 - močvirje, 1983 - "DASH - 7" Minilo je 21 let, kar sem prvič stopil na

teren današnjega letališča Portorož v Sečovljah in zakoličil traso VPS bodoče­ga športnega letališča. Leta 1962 sem bil kot sekretar Letalske zveze Slovenije po­klican na sestanek republiških sekre­tarjev na Letalsko zvezo Jugoslavije v Beograd. Med drugim smo imeli na dnevnem redu tudi vprašanje organiza­cije tretjega jadranskega padalskega po­kala leta 1963. Za to točko dnevnega re­da smo prejeli informacijo, da sta bila prvi in drugi JPP v Tivtu, za tretji JPP ni kandidata. Nekdo je predlagal, naj bi bil pokal na letališču v Portorožu . Ker nisem poznal razmer v Portorožu, sem na to pristal. Po vrnitvi v Ljubljano sem takoj odšel v Portorož in se pozanimal, kje je letališče. O letališču ni bilo ne duha ne sluha. Končno sem le našel človeka, ki mi je povedal, da je v Sečovljah pristalo neko letalo. Odšel sem v Sečovlje . Zagle­dal sem nekultivirano livado, vso za­rastlo s trstiko. Resničpo uporabnega terena za pristanek letal je bilo cca 400 m - in to samo v suhem vremenu . Prijel sem se za glavo: "Kaj storiti?" Za pokal smo potrebovali vsaj 800 m dolgo letališče.

V Portorož je prispel tudi Paja Crnjan­ski iz LZJ . Odločili smo se pripraviti

teren za vzlet in pristanek letal v dolžini 800 m. Organizirali smo buldožer in zad­o lžili Pavleta Zamara iz Pirana , da zrav­na teren v do lžini cca 1000 m. Zamar je t o nalogo odlično izpolnil v rok u treh mesecev. Zravna li smo celo vinograd od­ličnega refoš ka in doživeli ostro kritiko. Tudi varnostne nasipe pred plimo in na­livi smo zravnali, ker smo po trebovali zemljo za zasip depresij, ki jih ni bilo malo. Na koncu smo letališče registrirali za športne potrebe. Na tem letališču smo nato vsake dve leti organiziralijadranske padalske pokale . (3.,4.,5 ., 6., 7.,8.,9., in 1. EPP).

To neuradno svetovno padalsko pr­venstvo se je v svetu zelo uveljavilo. Udeleževale so se ga ekipe nacionalnih klubov Evrope, ZDA, Kanade, Afrike, Azije in Avstralije. Na programu so bile klasične discipline ter posebna disciplina skoki v vodo. Poskrbeli smo tudi za gle­dalce . U vedli smo edinstveno disciplino v svetu t. j . atraktivne skoke za nagrado "Turizem Portorož". To, kar so videli gledalci v zraku, je bilo edinstveno na svetu. Posamezne ekipe so prikazovale vrhunske mojstrovine v obvladanju tele­sa v prostem padu in krmarjenju s pa­dalom. Niti prej niti pozneje niso gledalci v svetu videli takšnih spektaklov v zraku.

LETALlSČA

Sovjetsko orožje za boj proti sate­litom

Sovjetski strokovnJa­ki so našli orožje za boj proti tako imenova­nim satelitom moril­cem. 'To je izjavil direktor sovjetskega in­štituta I.a ral.iskave ve­solja Sagdejev v inter­vjuju I.a list Newsweek. Pristavil je. da sateliti morilci navadno eks­plodirajo v bližini sov­ražnega satelita in ga tako uničijo . Ni pa povedal. ali ga je Sov­jetska I.vel.a že preil.­kus ila. Dejal je Ic. da ga imajo tudi Američa­ni . Uporaba tega or­ožja je prepovedana. to prepoved pa Sovjet­ska I.vel.a dosledno sp"­štuje. je poudaril Sag­dejcv.

(AFP)

Eno letalo na me­sec

Kanadska letalska industrija .. Canadair" je imela lani 1.4 milijo­na kanadskih dolarjev izgube. Glavni vzrok tako slabega poslovne­ga uspeha je bil v slabi prodaji poslovnih letal "Challenger" . Teh bi lahko vsak mesec izde­lali sedem. ker pa jih nimajo komu .prodati. naredijo le enega. Pod­predsednik družbe .Jacques Quelette je zato že opozoril. da bodo verjetno prene­hali izdelovati ta letala .

Iran kupuje bri­tanska vojaška letala

Iran je zače'! tajna pogajanja z Veliko Bri­tanijo o nakupu bri­tanskih vojaških letal tipa jaguar. piše bej­rutski list Al Satir. ki se sklicuje na dobro ob­veščene diplomatske vire. List I.atrjuje. daje to odgovor Iračanom. ki so pred kratkim do­bili fra,onska letala ti­pa su pe r-etendard.

Portorož je postal pojem padalstva v sve­tu . Prav padalci jadranskih padalskih pokalov so pripomogli afirmaciji Porto­roža v svetu. Na vsakem JPP smo oblju­bljali padalcem, da bo sledeči JPP na novem letališču. Na vsakem JPP smo imeli velike težave z vodo ob nalivih. Zgodilo se je celo, da je naliv dan pred otvoritvijo JPP povsem zalil letališče in smo morali z najmočnejširni črpalkami vso noč črpati vodo v kanal. Tudi ne­vihte so naredile svoje. Potrgale so šotore, zastave je odneslo 1000 m daleč itd. Vse JPP smo kljub težkim pogojem uspešno in kvalitetno realizirali. Kot or­ganizatorji JPP in 1. EPP smo prejeli od vseh ekip priznanja za odlično in brez­hibno organizacijo tekmovanj. Prav za­radi tega smo z lahkoto uspeli s kandida­turo za 10. SPP leta 1970 na Bledu.

Toda vse obljube o novem letališču v Portorožu so ostale le pri besedah. Prav zaradi tega nismo več kandidirali za deseti JPP. Organiziral ga je Vrsar. Udeležba je bila slaba. Naslednji pokal je organiziral Tivat, dvanajstega Opatija. Tudi na teh je bila udeležba zelo slaba. V tem času so v Portorožu zgradili letališče z asfaltno VPS dolžine 850 m ter prista­niško zgradbo in---;KL. Letališče so odprli za javni zračni promet.Do 26. oktobra letosje na tem letališču pristalo že okoli 1.300 športno-turističnih letal. Oktobra je na tem letališču prvič pristalo štirimotorno letalo DAS~ - 7, pripe­ljalo je turiste in jih tudi odpeljalo. To je za letališče Portorož vsekakor zgodovin­ski dogodek . Po ocenah tujih letalcev je Portorož v svoji kategoriji najlepše leta­lišče v Evropi . Prav zaradi tega smo se odločili, da ZLOS ponovno kandidira za organizacijo 13. jadranskega padalskega pokala ter 2. evropskega padalskega prvenstva leta 1985 v Portorožu. So­glasje obalnih oblasti o participacjji za organizacijske stroške že imamo. Ce na VSJ in F Al uspemo s kandidaturo, sem r

trdno prepričan, da bo udeležba masov­na, prireditev pa kvalitetna in atraktiv­na. Letalci bomo ponovno prispevali k afirmaciji športnega turizma na tem delu slovenske obale.

Po predračunu bodo stroški prire­ditve, ki bo trajala 8 dni, znašali 5,000.000 din. Devizni priliv pa bi bil ok­oli 40.000.

MIRKO BITENC sekretar PS ZLOS

Pripravno za pilote Serijska izdelava miniaturnih televizorjev,

ki jih je mogoče nositi kot ročno uro,je samo še vprašanje časa. trdijo ameriški raziskovalci pri vojaškem oporišču Wright-Patterson v državi Ohio.Tako so ugotovili, ko so prouče­vali tako imenovane tekoče kristale. Izkazalo se je namreč, da nekatere tekočine lahko odse­vajo svetlobo podobno kot kristali (čeprav v resnici ne gre za tekoče kristale). To odkritje so uporabili v proizvodnji miniaturnih elektronskih enot, ki delujejo tako kot tele­vizija in omogočajo oddajanje slike s poseb­nim sijajem. ta ob stiku s svetlobo ne zbledi.

Prav zaradi žive slike na teh miniaturnih televizijskih sprejemnikih se ameriško vojno letalstvo zanima zanje. Z njimi naj bi si olajšali branje podatkov, ki jih na primer pošiljajo pilotom tedaj, ko je pilotska kabina obsijana s soncem. Menijo. da bosta morali poteči šedve leti, preden bodo uvedli miniaturno televizijo v vojaška letala.

Sally dobi družabnico Ameriška uprava za astronavtiko in

raziskovanje vesolja (N ASA) jc sporočila. da bo leta 1984 vesoljski raketoplan (shuttie) deset krat poletel v vesolje. Med vesoljci bo tu­di šest žensk . Veni izmed posadk bosta tudi Robert Crippen in prva ameriška vesoljka Sally Ride. Med petdesetimi vesoljci. kolikor jih bodo leta 1984 poslali v vesolje z raketo­planom. bodo trije zakonci - vendar nikoli oba skupaj. Dva vesoljca - tudi ena ženska - pa se bosta "sprehodila" po vesolj u.

Tridesetega avgusta 1984 pa bosta v posad­ki dve ženski - 32-letna Sally Ride. ki bo tok­rat že drugič v vesolju, in geologinja Kathryn Sullivan. Ta bo prva Američanka, ki se bo "sprehodila" po vesolju. Poveljnik shuttlea pa bo Robert Crippen, ki bo že četrtič poletel v vesolje.

Sreča v nesreči Boeing 707 s 57 ameriškim,j novinarji, ki so

spremljali ameriškega predsednika Reagana na obisku v Latinski Ameriki, se je izognil katastrofi le po zaslugi pilota Jerry ja Edward­sao Med vzletom z letališča v Brasilii je namreč letalo zaradi okvare na zakrilcih s kolesi zadelo v anteno na koncu steze. Pilot je pold­rugo uro ((rožil nad mestom, da bi porabil gorivo, nato pa je spretno pristal brez koles. Pri tem je precej poškodoval stezo, pa tudi letalo, med potniki pa na srečo ni bil nihče ranjen.

Skupina ameriških novinarjev je pripotova­la v Rio de Janeiro, od koder je z rednim letalom družbe Pan American odpotovala v ZDA, boeing 707 pa je ostal v Brasilii zaradi preiskave. Po prvih ugotovitvah se letala ne splača popraviti, ker gre za starejši tip:

Graditelj Franc Pretnar pred svo­jim letalom leta 1933 (zgoraj), ln z modelom na raz­stavi v Kranju (de­sno)

Hiter razmah tehnike (posebno letalske) je v tridesetih letih pri mladih izzval velik interes za samograditeljstvo letal. Ljudje so sami poskubli zgraditi letala, s kateri­mi naj bi poleteli pod oblake. Nekateri samograditelji so se lotili izdelave letal po načrtih kvalificiranih konstruktorjev, dru­gi pa po svojih zamislih.

Eden od talenttranth samorastntl<ov­-samograditeljev je bil 18-letni Franc Pretnar po poklicu mizarski pomočnik in čolnar iz Čirčič pri Kranju , kije s svojimi sredstvi in z lastnimi rokami izdelal jad­ralno letalo, na katerem se je v jadralno­letalski šoli izšolalo precej letal cev .

Še kot otrok je imel izredno veselje z letečimi zmaji, ki jih je s svojimi vrstniki spuščal z grič ka blizu domače hiše. Tu so se otroci spuščali z razkriljenimi rokami navzdol in uživali v letenju z "aeroplani". Med njimi je bil najbolj vnet France , katerega zmaji so bili najboljše izdelani in so tudi letali najvišje .

Koje leta 1927 v Mariboru , kjer je živel z družino, prisostvoval letalskemu mitin­gu, ki ga je priredil maribo rski aeroklub. muje doživetje šc bolj ra~ba lofantazijo in sanjarenje o letalu. V neki papirnici je odkril papirnati model malega letala, ki ga je z brato m izrezal in prilepil na karton . To je bilo prvo Pretnarjevo letalo in uvod k izdelavi letečih modelov z "gumi " pogonom, z raketo in celo z motorjem na stisnjen zrak. Tudi načrtov se je lotil. Lotil se je izdelave načrta za le­talo z motornim pogonom, ki ga seveda ni uspel dokončati. Veliko je poizkušal in delal. Nabavil je veliko strokovnih knjig, vedno je nekaj študiral. Izdelal je nekakšna krila . ki naj bi se jih pritrdil na roke in se tako dvignil v zrak.

Leta 1930 se je vrnil na de Iq v Kranj. Pri potovanju skozi Ljubljano je v neki knjigarni našel načrte za nemško jad­ralno letalo "Zogling" . V hipu mu je dozorela misel, da bi zgradil , to letalo.

SPOMINI

Kupil je načrte in prišedši v Kranj v juliju začel nabavljati material. Oddelek ci­vilnega letalstva pri komandi vojnega le­talstva v Novem Sadu je prosil za odobr~nje gradnje. Letalo je gradil polni dve leti, brez vsakršne pomoči pri delu in materialu. Izdeloval ga je Samo v prostih urah, ki pa jih ni bilo veliko . Kot mizar­ski pomočnik ni imel prostih popoldnevov niti počitnic. Veliko potrpljenja je vložil v lesna in kovinska dela na letalu . Vse razen varjenja okovov na letalu je bilo njegovo delo.

Letalo je bilo v juliju leta 1933 tik pred dograditvijo. Manjkalaje samo platnena preobleka kril in krmilnih površin, za na­bavo mu je zmanjkalo denarja. Tovariši, ki so vedeli za njegovo tiho delo, so ga na­govorili, naj letalo nekje razstavi, da bi za

njegov podvig zvedela tudi širša javnost. S polno razumevanja mu je priskočil na pomoč direktor kranjske gimnazije dr. Dolar, ki mu je dal na voljo gimnazijsko telovadnico. Tu je Pretnar 14. in 15. ter 20. in 21. avgusta uspešno razstavljal svoje letalo in si pri tem tudi finančno opomogel.

Razstavo so obiskale važne osebnosti mesta Kranj, veliko meščanov, še največ pa je bilo radovedne mladine. Ob tej priložnosti je prodal precej svojih modelov za otroke. Navdušenim mla­~incem , ki so se ogrevali za letalski šport, Je z žarom tolmačil delovanje krmilja na letalu, v dvorani paje pokazal tudi leteči model. Ponudil se je tudi, da bi vodil tečaj za izdelavo letečih modelov.

Javnost je občudovala uspeh nad­arjenega mladeniča, ki je bil to leto potrjen za služenje roka v vojnem letals­tvu. Bila je ponosna, da ima v svoji sredi­ni bodočega letalca.

Pretnar je svoje letalo v septembru razstavil tudi na jesenskem velesejmu v Ljubljani, kjer je njegovo veliko delo obi­skalo precej letalcem naklonjenih obis­kovalcev, ki so si bili enotni v oceni, da bi morali vztrajnemu graditelju pomagati, vsi, ki to zmorejo.

15. septembra 1933: leta je Pretnar · zaprosil za pomoč tudi upravo radia Lju­bljane, ki naj bi veni od svojih oddaj opozorila javnost na gradnjo letala. Up­rava radia ga je 20. septembra obvestila, da b~ spoštujoč njegovo požrtvovalnost, trud 10 vztrajnost v naslednjem tednu v enem od večernih programov brezplačno objavila novico o gradnji jadralnega leta-

ICefLl'22

Franc Pretnar pred startom z Bradat­ka na Blokah julija 1934 (desno) - Se bolj pa bl danaAnje graditelje razvese­lila dopisnica, ka­krAno je dobil France januarja 1934 (spodaj)­Končno zares­pred letalom FP-2 na mostarskem le­tallAču leta 1939

Deograd,2ti.l .1':134.

Sredlš'na - up~ava Aere kluba amatra ZA pri ." jatnu dužnoat da Vas izvesti,da Vam je preko A'e-';' ::' ro kluba u Ljubljani ~ostAvlj2no jučerašnjem peB~ tOlll 25 kgr. cel ,m 1,~.luf · "'-,50 m. platna za. Vašu J e,dr licu. , {',. , ,,~ ~ ,

Zeleci Va,.IIl~Aii. "'1'''n~alje letrajete i potpuno dilvršite Vašu J ~t;l~;<ru,,~o bi 1 drugima dali .' primer, primte/ lN/.B" b rEttfiJc"1 pozdraT ,

f ' " . ' " i

':' ><E0~~\sekrey'ra. , .

;:), , 30'~~I~jll~ . "';',' :' :~,,: ~~:?' . ---

.. ,-_~),\NA$A KRILAU7L-_~' AERO-KLUB" OBLASTNI ODBOR LJUBLJANAI

ČLANSKA IZKAZNICA , ,

SPOMINI

la, Istočasno muje svetovala, da. zaprosi uprave lokalnih časopisov za objavo primernih člankov, ki naj bi mu pripomogli k zbiranju prostovoljnih prispevkov.

Ko so strokovnjaki in člani aerokluba Ljubljana pred koncem leta pregledali le­talo, so ugotovili, da je konstru kcija kva­litetno in po predpisih izdelana in da bo letalo zato dobilo dovoljenje za polete. Ker je bilo potrebno krila in krmilne pov­ršiJle preobleči s primernim platnom, za

SPOMINI

Prepovedan ra­čunalnik

Letalske družbe kmalu ne bodo več dovolile jemati pos­lovnežem prenosnih računalnikov v leta­la. Pred kratkim je namreč v letalu druž­be United Airlines začasno odpovedala navigacijska naprava, ker je eden od po­tnikov med poletom uporabljal računal­nik, ta pa je motil le­talske instrumente in vplival na delovanje kompasa. Strokovnja­ki opozarjajo, da tudi nekatere naprave z video igrami motijo ' občutljive instrumen­te v letalu, ker odda­jajo vrsto nezaželenih signalov, zato bi bilo bolje, da tudi teh med poletom ne bi več uporabljali.

Pilot Franc Pret­nar na vajah v Mo­starju, ko se je ju­liJa 1939 pre!lolal na Caproni 310

katerega bi bilo potrebno oddvojiti zna­tna . denarna sredst~~, je Pretnar ~os!al ob koncu decembra 1983 več fotografij zgotovljenega letala središčni upravi aerokluba "Naša krila" v Beogradu. Pro­sil je, da mu po možnosti dodelijo potrebno platno in lak za impregnacijo. Središčna uprava ga je 25. januarja 1934 obvestila, da je preko aerokluba v Lju­bljani že odposlala po pošti 25 kilog­ramov celon laka in '- :50111 ' platna v sku­pni vrednosti 2.000 dinarjev. Zaželela mu

AERO-KLUB I KRAL..JEVINE .JUGOSL.AV I .JE

"NAŠA KRILA"

B IO'

" DIPLOMA

Pi{~a avionIl be.~ m%ra

G~ ~eM"tR'7-~Of/ po :<allimalljll

rodenom .20- VII- 49-1:2.- 'J -i.z Y.( "'7"a.~Cv .

Na osnoVIl t:rpllnjellog IIs{o rTIJ na dan

2 - /-'f!I- J4 Koj~' se sas/oji LI ~

~ a:ct 5 '(j''1 ~ M predlo'J : Š.~,t.~~ ~iL- :t;tdy -

KOn1f1sa, . P retsedniK, ~Q bezmoforn", l~h.·nie

'h-l-l.r ;/4.-"",:<, /-. .; .. ~ o,! ".-''''/ , '

je, da vztraja v delu do popolne dogra­ditve letala.

Po sprejemu obvestila, je pričel Pre­tnar razmišljati, kako bi organiziral poiz­kusno letenje. Kaj kmalu je ugotovil, da sam vsega ne bo zmogel, zato se je po­vezal' z upravo aerokluba Lju bIj ana, s katero se je sporazumel, da bo posodil svoje letalo v letalsko šolo na Blokah, kjer bo imel vse možnosti da se izšola za jadralnega pilota.

Po tem sporazumu so letalo prevzeli v delavnico aerokluba Ljubljana in mu tam preoblek li krila in krmilne površine z dodeljenim platnom, ga impregnirali s "celon~ lakom ter mu nadeli ime "France". Letalo je bilo pripravljeno za šolanje, ki je začelo 1. julija 1934 na hrib­čkih v Novi vasi . Pretnar se je vključil v šolanje in uspešno napredoval, tako daje že 24. julija položil izpit "A", 2. avgusta pa izpit "B" z diplomo štev. 32. Po ko­nčanem šolanju na Blokah je Pretnar čakal, da ga bodo poklicali na odsluženje vojaškega roka. V Kranju je preko dnevnega tiska vabil javnost, da se čimprej ustanovi podružnica aerokluba. S tem ni bilo nič, zato je Pretnar prodal svoje letalo aeroklubu Ljubljana za 2.000 dinarjev. Letalo je nekoliko let služilo osnovnemu šolanju jadralnih pilotov.

Oktobra, leta 1934 je bil Pretnar pokli­can na služenje vojske, v letalstvu. Prej je moral na letalski zdravniški pregled v Novi Sad. Bilo je še 200 kandidatov. Izb­rali so jih samo 41. Šolo pa je končalo samo 18 kandidatov, med njimi tudi Franc _ Pr,~tnar, ,~i se je ~~lal na let~,l!h "Hannot ,,,FN ,,,EP-2 , "Potez 25 10

"Brege XIX". Med služenjem vojaškega roka je Pre­

tnar v Novem Sadu organiziral in tudi vodil tečaj za h\Odelarje. Po odsluženju vojaške obveze je Pretnar kot rezervni vodnik-pilot moral vsako leto opraviti obvezen nalet v trenažni eskadrilji v Lju­bljani. Leta 1939 je trenažo opravljal na letališču v Mostarju, letel je na dvomo­tornem letalu Caproni.

V aprilu 1944 je Pretnar kot pripadnik OF odšel v enote Xli. Gregorčičeve par­tizanske brigade.- Pri Razdrtem je bil ranjen. Poslali . so ga v bolnišnico v osvobojeni Split. Leta 1945 so ga poslali na letalsko zdravstveno komisijo v Beog­rad. Bil je sposoben za letalca. Do konca vojne je vadil na zemunskem letališču, po vojni pa je bil kmalu demobiliziran.

Sedaj živi Pretnar na Bledu in se kot upokojenec ukvarja z izdelavo ličnih spo­minskih predmetov najrazličnejših oblik.­Še danes s ponosom pokazuje fotografije in dokumente iz svojega letalskega udejstvovanja.

GUSTAV AJDIt

Grumman F-14 Tomcat. Pod Ite­vilko letala na no­su je lepo viden 20 mm top.

Rekordni pre­vozi Lufthanse

Zahodnonemška letalska družba Luft­hansa je v prvih leto­šnjih devetih mesecih zabeležila rekorden promet. Od januarja do septembra so pre­peljali 10,7 milijona potnikov, kar je za 2,7 odstotka več kot v enakem lanskem ob­dobju, prav tako pa so povečali prevoz tovora za 15,3 od­stotka. Zato tudi pri­čakujejo, da bo do­biček od prevozov večji, kot je bil v letu 1982.

(PO DELU)

Grumman F - 14 Tomcat lovec osemdesetih let

Svetovne velesile uporabljajo v svojem boju za premoč vsakovrstna sredstva, v skladiščih se kopičijo neslutene količine raznih orožij, hkrati pa v laboratorijih razvijajo nova in še bolj uničujoča or­ožja. Ogromno denarja se porabi, kajti vse vojske se zavedajo, da jim lahko vsako novo odkritje prinese premoč nad sovražnikom. Včasih prihajajo iz labo­ratorijev pravi čudeži, ki v drugačnih ok­oliščinah sploh ne bi prišli na dan, ali pa bi se rodili šele desetletja pozneje.

Razvoj Ameriška mornarica je v poznih

šestdesetih letih objavila razpis za novo lovsko letalo, ki bi zamenjalo že zastarele McDonnell - Douglas F-4 Phantome. Novo letalo je moralo izpolnjevati več zahtevnih pogojev:

- imeti je moralo ve1ik akcijski radij, da bi lahko uničilo sovražna letala že daleč od ladij; tako sovražniki še ne bi mogli izstreliti svojih raket z velikim dometom;

- v boj je moralo ponesti nekaj bomb ali raket. toda da se ga lahko uporablja

tudi kot letalo za napade na zemeljske cilje;

- poleg lastnosti lovca - prestrezni­ka je moralo imeti tudi lastnosti lovca -spremljevalca;

- za povrhu je mornarica hotela, da bi nova letala vnesla kar najmanj sprememb v opremo letalonosilk.

Vsi ti pogoji so bili trd oreh za letalske konstruktorje. Za uspeh so morali zd­ružiti novosti z več področij: aerodina­mike, letalske elektronike, letalske obor­ožitve, gradnje motorjev itd. Vsem tem pogojem je najbolj ugodila tovarna Grumman in naredila letalo F-14.

Korenine razvoja tega letala segajo v pet deseta leta, ko je tovarna Dou glas po­nudila mornarici zelo nenavadno letalo. Povsem povprečno letalo je bilo oboroženo z vodljivimi raketami zrak­zrak velikih dometov in namenjeno je bilo obrambi konvoja ali kakšne druge ladijske enote pred napadom iz zraka. Novost pri tem načrtu je bila ta, da bi le­talo letelo razmeroma počasi, bilo bi neokretno in oboroženo le z raketami. Torej bi bila vsa njegova učinkovitost odvisna od teh raket, ki bi jih vodil raču-

S TUJEGA NEBA

Rekorderski let

Golob pismonoša z registrsko številko NL 75 je v doslej še nepojasnjenih okoli­ščinah preletel vso dolgo pot od Niz­ozemske do Saudske Arabije. Našli so ga blizu Džede in ga izr­očili lastniku, nizo­zemskemu veleposla­niku v Saudski Ara­biji Janu Bremanu. Ker nihče ne verjame, da bi golob pismon­oša lahko preletel tolikšno razdaljo, do­mnevajo, da se je verjetno znašel in se­del na tanker, ki je vozil med Nizozem­sko in Saudsko Ara­bijo.

Italijani v ve­solju

Aeritalia se dogo­varja z Naso, da bo kupila novi modul iz programa "spacelab", ki bo veljal okoli 7

milijard lir, z njegovo pomočjo pa naj bi se Italija ob koncu leta 1985 priključila v sa­telitski sistem Italsat. Predstavniki Aerita­lie so ob tem zagoto­vili, "kako so pre­pričani, da bo leta 1990 v vesolje polete­la tudi prva italijan­ska posadka.

(Po DELU)

Grumman F-14 Tomcat v sestavi iranskega vojnega letalstva.

nalnik ali poseben član posadke. Število teh letal bi bilo zelo omejeno, saj le­talonosilke že tako ne morejo sprejeti na krov veliko čez sto letal in vsa prav gotovo ne smejo biti počasna letala oborožena z raketo ali dvema. Poleg mo­rajo biti še klasični lovci, izvidniki in dru­ga letala, ki bi, če nič drugega, dala mor­narjem mirno spanje. Kdo bi se zanesel na računalnik in počasne in okorne škatle v času, ko je vse stremelo za čim večjo hitrostjo. Upoštevati je tudi treba, da bi se letala kaj hitro izgubila na mor­skih prostranstvih, kar bi še zmanjšalo njihovo učinkovitost, če bi imela eno ali dve raketi. Zaradi tega si konstruktorji niso mogli privoščiti razkošja ene ali dveh raket, temveč so že na prvih risbah letalo oQorožili s šestimi, tedaj moderni­mi raketami Eagle. Poznejše raziskave in računi so pokazali, da tudi šest raket pod krili ne zadošča , dodati so morali še dve pod trup.

Ker prototip tega letala zaradi nekate­rih pomanjkljivosti nikoli ni zapustil ri­salnih desk, so v mornarici pričakovali prve sadove tega programa šele na kon­cu šestdesetih let. Vendar presenečenj nikoli ne zmanjka. Podobne lastnosti je imelo že letalo F-III, ki gaje skonstrui­rala tovarna General Dynamics in je prvič poleta lo leta 1965. Letalo je bilo na­menjeno ameriškim zračnim silam, toda mornarica se je hitro navdušila zanj in t-o­varna Grumman ga je minimalno prede­lala in proizvajala za mornarico . F-III je opremljen z dokaj dobrim radarjem in navigacijsko elektroniko, kar mu omog­oča uspešno operiranje tudi ponoči in v

slabem vremenu. V svoji oborožitvi ima poleg raznega orožja tudi naslednike raket Eagle - rakete Hughes AIM-54 Phoenix. Letalo poganjata dva motorja s potiskom 227700 N, kar mu daje naj­večjo hitrost 2,5 Macha (2656 km/h) in dolet 4700 km. Pri tem lahko nosi 17 ton tovora, ki je delno nošen v letalu, delno izven. Njegova spremenljiva geometrija kril mu omogoča doseganje velikih hitrosti z uvlečen imi krili, medtem ko mu razširjena krila dajejo veliko stabilnost pri manjših hitrostih, poleg tega pa še nizke vzlet ne in pristajaine hitro~ti, kar je odločilnega pomena pri delovanju na letalonosilkah.

Toda nič na svetu ni popolno in tudi F-J11 ima svojo Ahilovo peto: težo. Hiter in okreten je sicer dovolj za svoje namene, vendar j!! ravno njegova teža povzročila, da ga je morala mornarica povsem opustiti, zračne sile pa ga z us­pehom uporabljajo kot izvidniško letalo oziroma bombnik. S svojo težo (45 ton) je prekašal najslavnejši bombnik druge svetovne vojne 8-17 Flying Fortress (28,5 ton) in se nevarno približal najtežje­mu bombniku te vojne 8-29 Super Fortress (62,5 ton, od tegaje bilo lahko le slabih lO ton bomb). Seveda te prime­rjave niso popolnoma realne, ker se je v teh letih veliko spremenilo. Skratka, F-III je mornarica opustila in že leta 1967 se je tovarna Grumman ponudila, da izdela novo letalo, podobno F-J1I, vendar bistveno lažje in manjše. Morna­rica se ponudbi res ni dolgo upirala in poleti leta 1968 je razpisala natečaj za ta­ko letalo. Že spomladi 1969 seje komisija

Grumman F-14 Tomcat med izstre­litviJo rakete AIM-54 Phoenix. Pod krilom Je lepo viden aerodinami­čno oblikovan no­silec rakete.

Kolonializem v zraku

Okrog 500, večidel majhnih zasebnih le­tal v Zimbabveju, bo moralo do konca leta spremeniti oznake. Zdaj so namreč oz­načeni z "VP", poslej pa bodo opremljeni s črko "Z", ki bo po­menila, kateri državi· pripadajo. Z "VP" so bila namreč označe­na letala v britanskih kolonijah, potem ko so te afriške države postale neodvisne, pa so uvedle druge oz­nake, kar bodo zdaj storili tudi v Zim­babveju, pravijo v direkciji za potniški letalski promet te dr­žave.

Nova zračna flo­ta za Singapur

V času, ko se veči na svetovnih letalskih Qružb koplje v rdečih številkah, se je singa­purska vlada odločila, da bo močno okrepila svojo zračno noto. Sin­gapur Airlines tako na­črtuje nakup 16 novih letal: 6 jumbov 747-300, 4 Boeinge 757 in 6 Airbusov A-3 JO. Za le­tala bodo odšteli 1,4 milijarde dolaJjev. Ob nakupu novih letal na­črtujejo tudi posodo­bitev letališč, za kar bodo namenili še četrt miliiar.de ameriških do­larjev.

dokončno odločila za Grummanov predlog in ga označila kot lovec F-14.

Svoj krstni polet je imel F-14 21. decembra 1970 in to kar na tovarniškem letališču. Njegov prvi pilot je bil Grum­manov glavni testni pilot Bob Smyth, na zadnjem sedežu pa je imel tovariša Billa Millerja. Po poletu so letalo pregledali in ugotovili, da je vse potekalo brez napak in letalo pripravili za drugi polet. Kljub ohrabrujočemu začetku se je letalo na tem drugem poletu razbilo. Pilot je med letom nenadoma izgubil kontrolo nad le­talom in pilota sta se morala katapultira­ti. Pozneje so odkrili, da so nesrečo po­vzročile slabe jeklene cevi v hidravlični napeljavi krmil, zamenjali so jih z boljši­mi titanovimi. Nato so šli vsi testi mimo brez posebnih težav, toda letala se je še vedno držala smola. Poleti 1972 se je ubil Bill Miller, ko je vadil za neko letalsko prireditev in treščil v morje. Tudi pri­bližno leto kasneje, ko so bila letala že sestavni del mornarice, so imeli smolo: raketa Sparrow, ki jo je pilot med letom i~streli~, je zara~ii premajhne začetne hltrostl zadela knlo In povzročila požar na letalu. Oba člana posadke sta varno izskočila, medtem ko je letalo padlo v morje. Končno je vse steklo brez zapletov in ko so poleti 1972 naredili prve vzlete in pristanke z letalonosilke USS Forrestal, so letaJa začeli pošiljati enotam. Najprej so jih dobile VF-I, VF-2, VF-124. VF je kratica in oz­načuje letalsko enoto v ameriški morna­rici. Prebere se npr.: VF-I = Fighting One. Vsaka taka enota ima še ime (Wolf Pack, Tophatters), grb in kodni črki. Sk­ratka, kmalu je stekla proizvodnja in

S TUJEGA NEBA

F-14 So začeli zamenjavati zastarela le­tala tudi v ostalih enotah. Produkcija le­tal je znašala leta 1981 trideset letal na leto in mornarica je naročila vsega sku­paj 521 takih letal. F-14 je zelo kmalu prodrl tudi v tujino in že leta 1972 so glede nakupa stekli prvi pogovori med ZDA in Iranom. Iran je izbiral med F-14 in F-15. Raje se je odločil za prvega, ker ima boljšo elektroniko. Prva pošiljka' je prispela leta 1976, zadnje od osemdesetih naročenih letal je prišlo leta 1978. Ob izbruhu revolucije so ZDA pre­kinile pošiljke rezervnih delov, kar je po­vzročilo, da je večina letal na tleh - brez dragega in natančnega vzdrževanja pri takih letalih ne gre.

Pogled na F-14

To je dvosedežni lovec, s sedeže ma postavljenima drug za drugim. Poganja­ta ga dva motorja Pratt Whitney TF30-P-414 z dodatnim izgorevan­jem in dajeta skupen potisk 189600 N.

!ako kot pri večini modernih motorjev Jima lahko spreminjajo izstopne in ~st~pne .šobe,. tak? da lahko data pri raz­lIčmh hitrostih čim več od sebe. Zani­mivost je tudi dvojni vertikalni rep, kar je pogosto pojav pri dvomotornih letalih tretje generacije (F-15, F-18). Verti­kalna repa omogočata nenadno odpoved enega motorja pri velikih hitrostih .

Posebna odlika letala so tudi krila s pre ".lično geometrijo. Princip teh kril je razvijala že N ASA za potrebe vesoljske-

S TUJEGA NEBA

Ameriški lovci bombniki za Ve­nezuelo

Združene države Amerike so poslale Venezueli prvih šest od skupaj 24 lovcev bom­bnikov F-16. kijihje ta država naročila pri Pentagonu. Venezuela bo ta ko imela naj­sodobnejše letalstvo v Latinski Ameriki. Gva­jana in Kolumbija. ki mejita na Venezuelo. sta že izrazili zaskrblje­nost in kritizirali "obo­roževalno tekmo. v katero se je vključila tudi latinska Amerika".

(AFP)

Grumman F-14 Tomcat od spre­daj - lepo sta vidni po dve rake­ti AIM-9 Sidewin­der (skrajno levo in skrajno desno) in po dve raketi AIM-7 Sparrow na nosilcih na krilu.

ga programa. Tovarna General Dyna­mics jih je zelo uspešno uporabila pri F-lll. Os, okoli katere se vrti krilo,je v njegovem sprednjem robu, vse skupaj pa premika hidravlični sistem. Razširjena krila so upognjena nazaj pod koton 20" in omogočajo že omenjene majhne pris­tajaine hitrosti in poleg tega še velike ak­cijske radije tudi pri manjših hitrostih.

Uvlečena krila so upognjena nazaj pod kotom 68° in zmanjšujejo letalu upor pri velikih hitrostih. Ko je letalo na tleh, se krila lahko prekomerno uvlečejo - do kota 75°, tako da zavzame letalo čim manj prostora na letalonosilki. Krila lahko premika pilot sam ali pa računal­nik, ki določa idealno lego kril glede na hitrost. Krila spreminjajo kot z največjo hitrostjo 7,5° na sekundo. .

Še eno novost v letalstvu je prinesel F-14. To sta dve trikotni površini, kiju lahko izvlečejo iz sprednjega roba mi­rujočega dela kril. Naloga teh površin je, da ublažijo učinek premika aerodina-· mičnega središča proti repu, ko so krila uvlečena. Pri hitrostih nad 1,5 Machajih avtomatično izvleče računalnik, pri ma­njših hitrostih pajih lahko izvleče pilot in s tem poveča okretnost letala.

Tudi osnovna konstrukcija letala je nova. Še preden so v Grummanu začeli delati na projektu F-14, so že bili

strokovnjaki na področju letal s premi­čnimi krili. Leta 1953 je poletel njihov prototip XF IOF-J Jaguar, ki je imel premično geometrijo kril, vendar se voj­ska nikakor ni hotela ogreti zanj in ga je popolnoma zavrgla. Poleg tega je Grum­man sodeloval tudi v ne popolnoma us­pešnem projektu F-III in se tudi tam učil. Tako je imel F-1l1 precej nedog­nanosti v svoji konstrukciji, posebno v centralni konstrukciji kril, kjer so osi in hidravlične napeljave, ki premikajo krili.

Celoten sistem je narejen iz neprimerne­ga jekla in so ga pri F-14 zamenjali z lažjo in enostavnejšo konstrukcijo iz titana.

Brez dvoma je glavni adut pri letalu F-14 njegova moderna elektronika.

Njegov navigacijsko bojni radar Hughes A WG-9, povezan z bojnim računal­nikom in centralnim računalnikom, predstavljajo možgane letala. Medtem ko pilot in navigator opazujeta sovražna letala na ekranih, računalnik že načrtuje napad na šest izmed njih. Radar lahko odkrije bombnike na oddaljenosti 315 km, lovce na oddaljenosti 215 km in manjše rakete 120 km daleč. Rakete, s katerimi je oborožen, imajo v glavo vg­rajen radar, infrardeč detektor ali TCS (Television Cam era Set), ki omogoča vizuelno identifikacijo ciljev tudi na večje

at'~28

Naročilo druž­be British Caledonian rešuje letalo A 320

Potem ko je fran­coska letalska indust­rija nedavno doživela mrzlo prho, saj so se Japonci odločili za nakup ameriških Bo­eingov, so zdaj zavri­skali: Airbus 320 -naprej! Britanska za­sebna letalska družba British Caledonian se je odločila za nakup desetih potniških le­tal Airbus A-320. Pri izdelavi teh letal za 150 potnikov, ki gre­do šele v proizvodnjo in katere sta doslej opcijsko naročili le obe francoski letalski družbi Air France in Air Inter, je namreč francoska letalska in­dustrija zastopana z največjim deležem, okrog 38%. Računa­jo, da bodo zdaj k pred naročilom pris­topile tudi druge le­talske družbe, med drugim tudi španska in alžirska družba.

(PO DELU)

TomcatoY "neus­peli" prednik Ge­neral Dynamics F-111.

oddaljenosti (na zahtevo ameriških oblasti morajo piloti zaenkrat cilj najprej vizuelno identificirati, se pravi mu mo­rajo priti na oddaljenost vsaj nekaj kilometrov. Tako izgubijo rakete Phoe­nix svoj pomen in zato jih sedaj dodatno opremljajo še s TCS, da pilot na ekranu v svojem letalu identificira napadeno letalo).

Najbolj smrtonosno orožje na F-14 so rakete Hughes AIM-54 Phoenix (po- , datki v Glasilu RV 8P50 4/83). Največjih lahko ponese šest, štiri pod trupom in po eno pod vsakim nepremičnim delom kri­la. Dolžina raket je 3,96 metra, premer trupa je 38,1 cm, razpon krilc je 91,4 cm. Njihov domet je 165 k m. V sebi nosijo 60 kg močnega eksploziva. Pri izstreslitvi tehtajo 447 kg in dosežejo med letom hitrosti 4 Mache ali več (točni podatki so skrivnost). Vodijih AN/DSQ-26 radar in poganja raketni motor Rocketdyne Mark 47 Model O na trdo gorivo.

1 n kako poteka izstrelitev take rakete? Pilot ali računalnik z električnim sig­nalom sprostita n~ne nosilce in raketa se odlepi cia letala. Njeni motorji še ne de­lujejo in raketa pada kot bomba. Ko je nekaj metrov pod letalom, časovni vži­galnik prižge motor in raketa švigne na­prej. Njen radar v prvem delu leta deluje pasivno - opazuje cilj, ki mu ga osvet­ljuje radar v letalu. Šele v končni fazi začne radar v raketi zaradi večje točnosti oddajati tudi sam. Samo po sebi razu­mljivo je, da delujeta ob radarja na teme­liu dopplerjevega efekta. Ko pride raketa dovolj blizu cilja, lahko pilot s pomočjo TCS identificira žrtev tik preden jo

S TUJEGA NEBA

zadene raketa. Let rakete se lahko tudi programira, na tleh ali v letalu. . Poleg te vrste raket ima F-14 vobor­ožitvi tudi rakete AIM-7 Sparrow, ki so prav tako radarsko vodene, le da imajo manjši domet (44 km) in slabšo elektro­niko. Za boj od blizu je letalo oboroženo z raketami AIM-9 Sidewinder, ki imajo v glavi infrardeč detektor in domet le 10 km. Na osem nosilcev (šest za rakete Phoenix ali Sparrow in dva pomožna za rakete Sidewinder) lahko obesimo kakr­šnokoli drugo orožje ali opremo, vendar le do skupne teže 6570 kg. Klasičnega or­ožja F-14 skorajda nima in se omejuje le na najnujnešje: v levem delu nosa ima hitrostrelni 20 mm top.

Kako učinkovita je kombinacija letala F-14 in raket Phoenix, so dokazali preizkusi, ki jih je naredila ameriška mornarica. Uspešno so uničili cilj -bombnik, ki je letel s hitrostjo 1,5 Macha 204 km daleč. Raketa je sestrelila tudi maketo lovca, ki je letela s hitrostjo 2,7 Macha 24 700 m visoko. Tudi letala in rakete v brisanem poletu niso varna, saj je Phoenix sestrelil raketo le 15 metrov nad zemljo, oddaljena je bila 40 km.

Preizkusili so tudi simultano izstrelitev vseh šestih raket in pri tem dosegli zavid­ljivih 85% .Tako na grobo izgleda F-14, najboljši mornariški lovec na Zahodu .

Pogledi v prihodnost Tudi F-14 ni popoln in njegova naj­

večja pomanjkljivost je njegova počas­nost. Točni podatki so vojaška skrivnost, vendar v večini primerov v javnosti nava-

S TUJEGA NEBA

McDonnell-Dou­glas F-4 Phantom, ki jih Tomcati za­menjujejo na leta­lonosilkah. Na sli­ki sta dva Phanto­ma iz sestava USAF in sicer v izvidniški izvedbi, brez orož­ja.

jaja 2,34 Macha kot nj egovo n aj večjo hit ros t v višjih pl as teh a tmosfere, kar bi moralo biti precej blizu pravim po­datk o m. Čeprav se zdi na prvi pogled ve­liko, je to pres neto malo, če upoštevam o,

, da la h ko nj egov .. neuspeli " predni k F-III doseže hit ro st 2.5 Macha in sovj etski Mi G - 25 Fox bat celo 3,2 Mac­ha. Tega se zavedajo tako v mornarici kot pri Grumma nu . Za to se na vse pretege tru dijo, dva bi va nj vgradili močnej še mo to rje. Ze kma lu za tem, ko je stekl a serijska proizvodnja, so na leta lu zače li preizkuša ti nove motorje in ko t

Tehnični podatki F-14 Tip: večna men s ki lovec Posadka : dva, sedit a v ta ndemu Motorji : dva Pra tt Whitney TF30-P-414 s potisko m

94800 N (vsak) in doda tnim izgo reva njem Kapaciteta goriva: 7348 kg nošenega v leta lu in še 1724

kg v po mo žnih rezervoarjih pod krili . Obo rožitev: eden 20 mm G enera l Electric M6 IA-I top

v levi polovici nosa; standa rdna obrožit ev je še 4 rakete AIM-7 Sparrow in 4 rakete AIM-9 Sidewinder ali 6 raket AIM-54 Phoenix in 2 ra keti AIM-9 Sidewinder a li ka kršnakoli druga ko mbinacija ra ket' in bomb do skupne teže 6570 kg.

H itrbst: 2,34 Macha (2517 km/ h) v vi šjih plasteh atmosfere

1.2 Mac ha (1470 km/ h) v višini morske gladine Vzpenj anje: 9150 mi min 'l. mo rske gladine Strop: 15240 m+ Dolet : 3200 km+ Teža: prazen- 17659 kg na to vo rj en: 26553 kg naj večj a vzletn a teža: 33724 kg Razpo n kril: razš irjena krila: 19,45 m uvlečena kr ila: 11 ,65 m Preko merno u v l ečen a krila: 10,15 m Dolžina: 18,89 m Vi šina: 4,88 m Površina kril : razširjenih : 52,49 m2

Prevedel in pripravil : MATJAZ ČUK

mfL429

najprimernejš i so se izkazali motorji Pra tt Whitney F 401 , ki dajejo po 127450 N potiska (vsa k) , ka r je za 32650 N več kot sedanj i. Ko je letalo s temi mo to rji srečn o prestalo vse preizkuse, je morna­rica za htevala te motorje na vseh novih leta lih ta ko je nast ala prva modi fik ac ij a: F-14B. Morn arica pa je n a ročilo iz fi­n anč nih razlo gov preklica la in sedaj do­biva vsa leta la s šibkejšimi moto rji. Teh­ni čnih podatkov o F-14B niso objavili .

Ta koj za F-14B se je poja vilo še nekaj drugih izvedb . Prva je bila F-14/ T AR­PS. V bistvu je to navaden F-14, le da ima v zadnjem delu trupa neka kšno izbo­klino, v ka teri se skrivajo vsakovrstn e ka mere in drugi vohunski aparati (T A­RPS Tactical Airborne Reconna issance Pod Sys tem). Zaradi tega dodatka osta ne oborožitev letala nespremenjena , kar sa mo potrjuj e velike zmožnosti F-14 . S takimi letali bodo zamenjali zastarele iz­vidnike kot sta Rockwell RA-5C Vigi­la nt e in Vought RF-8G Crusader. T eh leta l je na ročenih 48 , z njimi nameravajo o premiti vsa k letalski polk. Naslednj a modifik ac ij a je F-14C, kije popo lno ma enak kot F-14B, le da ima vgrajeno bo ljšo nav igac ijsko in bojno elektroniko. F-14D je navaden F-14 z o krnj eno elektronik o in or.orožen kot klas i čen prestrezalec. Najnovej ša izvedba je Super To mcat, v katerega so vgradili moto rje General Electric F 101 DFE s 131500 N potiska . Pri teh motorjih se je mo rnarica o koristila z dragimi raziskava mi zračnih s il ZDA , ki so dolgo razvij ale ta motor za svoje po trebe. Tudi o tem letalu niso objavili t ehničnih podrobnosti .

Letalu F-14 se o beta lepa prihodnost, saj med mo rna riškimi lovci nima do­ras lega tekmeca. Če bo šlo t ako na prej , bo lahko ta ko slaven kot njegov prednik F-4 Pha nto m a li kot sovjetski MiG-2 1 Fi shbed. Tudi težave z motorji bo do verjetn o o dprav ljene v bližnji prihodnos­ti . Sve t daje vedno več denarja za o boro ževanje , ZDA prav ni č ne zaos ta­jajo za drugimi .

Prevedel in priredil MATJAZ ČUK

••• ALI VESTE...

Leta 1919 je zna ni fra ncoski pilo tski "as " Vedrin z lahkim letalo m "Kodron" prista l na streho ga lerije "La Fayet" v Pa­rizu. Prosto r za pristanek j e bil do lg 20 m, širok pa sa mo 8.

Za ni č ma njšo se nzacijo je ko maj mesec dni pozneje pos krbel hrabri G odf­ra n z letalo m .. Njepo r". S polno hitrostjo je po letel skozi Napo leo nova triumfalna vra ta .

RtL430

Bil je NLP Britansko obram­

bno ministrstvo je potrdilo, da je leta 1980 prejelo poročilo o pristanku neznane­ga letečega predmeta blizu ameriškega le­talskega oporišča na jugovzhodu Anglije, nič pa ni povedalo o tem, kaj se je z NLP potem zgodilo.

Kot poroča lon­donski tisk, je dalo britansko ministrstvo to poročilo ad acta, ker se je izkazalo, da "varnost države ni bi­la ogrožena". Vome­njenem poročilu je menda rečeno, da je pristanek NLP opa­zovalo 200 britanskih in ameriških vojakov ter uradnikov v ome­njenem oporišču. Eden od očividcev je opisal NLP kot "orjaški pr­ozoren aspirin".

Vesoljska zakonca

Zakonca ROBERT GIBSON in dr. RHEA SEDDON se v John­sonovem vesoljskem centru v Houstonu skupaj urita v brez­težnem stanju, v ve­solje pa ne bosta poletela skupaj. Šes­tiintridesetletni Ro­bert bo s Challenger­jem poletel že janua­rja, petintridesetlet­na Rheaje zdravnica in je prej delala v Memphisu (Tennessee) Delo pri ameriški ve­soljski agenciji (NA­SAJ pa jo veliko bolj veseli. V vesoljskem taksiju bo poletela ju­nija prihodnje leto. Njun štirinajstmeseč­ni sin Paul bo tako prvi deček na svetu, ki bo imel vesoljske starše.

(PO DELU)

SPORT

Motornjaki na tekmovanjih V oktobru sta se zvrstili še dve letošnji

zadnji zvezni tekmovanji motornih pilo­tov. V Kraljevu je bilo od 15. do 16. oktobra XVI. memoriaino tekmovanje "Kraljevački oktobar", na Lisičjem Ja­rku pri Beogradu pa so 22. oktobra prire­dili XXII. memoriaino tekmovanje "Edvard Rusjan ". Obe tekmovanji sta bi­li v motoriziranem letenju.

"Kraljevački oktobar" - 27 tekmo­valcev iz 10 jugoslovanskih aeroklubov - iz ZLOS samo 1 tekmovalec.

točke l. Verbančič Oto, (Le Maribor) - -

603 2. Delič Nijaz, (Borovo) - 602 3. Ban Mijo, (Osijek) - 595 V posameznih disciplinah so bili

najboljši: izvid niške naloge

l. Ban Mijo, Osijek - 266 2. Djordjevič Slobodan, Kraljevo -

262 3. Delič Nijaz, Borovo - 215 4. Verbančič Oto, Maribor - 203

časovna točnost 1. Delič N ijaz, Borovo - 117 2. Djordjevič Slobodan, Kraljevo -

113 3. Todorovič Dušan, Trstenik - 104 4./5. Verbančič Oto, Maribor - 100 Dimitrijevič Slobodan" Trstenik -

100 točnost pristanjanja

1. Verbančič Oto, Maribor - 300 2. Dimitrijevič Slobodan, Trstenik -

300 3. Mihailovič Vukalica, Ivangrad -

290 "Edvard Rusjan" - 29 tekmovalcev iz Il ' jugoslovanskih aeroklubov - iz ZLOS dva tekmovalca

1. Ban Mijo, Osijek - 29,2 2. Cavar Ivo, B. Luka - 39,4 3. Delič Nijaz, Borovo - 42,8 8. Verbančič Oto, Maribor - 105,3 10. Pučko Zvonko, Maribor - 127,7 Discipline: - časovna točnost:

l. Delič Nijaz, Borovo - 2,0 2. Ban Mijo, Osijek - 6,0 3. Cavar Ivo, B. Luka - 13,0

14. Verbančič Oto, Maribor - 69,5 12. Pučko Zvonko, Maribor - 52,0 - izvidniške naloge: 1. Korda Radovan, Zemun - 0,0 2. Ban Mijo, Osijek - 12,0 - točnost pristajania:

3. Čavar Ivo, B: 1.uka 12,0 7. Verbančič Oto, Maribor - 28,0

17. Pučko Zvonko, Maribor - 65,2 1. Verbančič Oto, Maribor - 7,8 2. Pučko Zvonko, Maribor - 10,5

- 3. Merdžanič Idriz, B. Luka - 11,4

Lep uspeh naših na XI. evrorallyju

Za KRI LA včasih težko' dobimo por­očila z mednarodnih tekmovanj, tako moramo tudi tokrat povzeti sicer malce zastarelo vest iz športnega DELA (19. sept. 1983):

Zmagovalec Xl. evropskega aeroral­lyja je zahodnonemški pilot Barnsteiner, ki so mu prisodili prvo mesto s tem, da so graški so.dniki ob zaključku rallyja prire­dili rezultate 1. etape , kije vodila 62 po­sadk od Gradca do Budimpešte. J ugo­slovanski letalci so se seveda ob takem ravnanju pritožili na mednarodno le­talsko organizacijo FAI, saj sta Delič in Bauer pred zadnjo disciplino vodila .

Zanimivo je, da sta Verbančič in Krepfl iz Maribora izgubila vodilni pol­ožaj prav na domačem terenu, v etapi od Osijeka do Portoroža. Sicer pa je treba reči, da so jugoslovanski piloti dosegli izredno velik uspeh, saj so v močni med­narodni konkurenci pristali na vrhu razvrstitve.

Rezultati zadnje etape od Portoroža do Benetk, 1. Hooper (V . Br) 275, 6. Čavar 270, 7. Delič 269,8, Ban in Verba­nčič po 265' točk, skupna razvrstitev: 1. Barnsteiner (ZRN) 2680, 2. Delič-Bauer 2553. 3. Ban-Trifunovič 2536, 4. Čavar-Božič 2446, 5. Verbančič-K re­pfl 2394, 6. Lauscher 2383, 7. Huebler (oba ZRN) 2360.

BOŽIDAR MARKOVIC

Tokio naidražii Leta 1984 bo tokijsko letališče za 4,3

odstotka zvišalo takso za pristajanje letal. S tem bo postalo najdražje na svetu . Poslej bodo morale svetovne družbe za pristanek boeinga 747 odšteti 3595 dolarjev, pa še dodatnih 919 za letališke storitve. S celotno ceno 4514 dolarjev bo postalo torej tokijsko med­narodno letališče najdražje na svetu, vendar bo le za las prehitelo sydneyskega. kjer zahte­vajo za vsak pristanek 4480 dolarjev.

VIsokokrIlee RACEK, ki so ga zgradili kolesarski dirkač Jaroslav Potu ček, slovenski itudent Stanko Bloudek ln mlinar Jan Cermilk. Letalo je Imelo razpon kril 7,5 m, visoko je bilo 1,25, dolgo pa fi metrov. Telko je bilo 120 kg, motor pa je Imel moč 23 kW (32 KS)

Požiraika zvezd

V sosednji galaksiji je črna luknja, ki požira zvezde. Od sonca je težja 50 do 100-milijonkrat. Po pisanju britanske re· vije "New Scientist",

. ki objavlja rezultate satelitskih opazovanj te črne lUknje, je ga­laksija NGC 4151, v kateri se to dogaja, oddaljena od naše Rimske ceste 50 svet­lobnih let. Zvezde v njej počasi privlači gravitacijsko polje črne luknje in ta jih "požira". Doslej je ta črna luknja posrkala že več kot polovico zvezd iz galaksije NGC 4151.

Podatke o črni lu­knji je zbral mcd­narodni raziskovalni satelit, opremljen s teleskopom za razis­kovanje ultravijolič­nih žarkov.

Spomini iz Plzna Sredi oktobra 1910 so prišli v Plzen

člani češkega letalskega društva Jaroslav Potuček, inž. Stanko Bloudek in Jan Čermak. S seboj so pripeljali krilec RACEK. V tem času je dalo mesto na željo plzenskih članov društva premestiti hangar iz Malesic na vojaško vežbališče Bory.

Potuček, Bloudek in Čermak so 3

pomočjo inž. Martina Friča in mag. Ph. V. V. Vyšina v dvorani restavracije Tivoli letalo prevlekli s platnom, 19. oktobra pa je Jaroslav Potuček opravil preizkusno vožnjo po zemlji. Takoj za tem je obolel in se vrnil v Prago. S poskusi sta nadalje­vala Stanko Bloudek in Jan Čermak. Zadnje dni oktobra je izvedel Jan Čer­mak z letalom po nekaj metrov dogle skoke. S poskusi so nadaljevali (s preki­nitvami zaradi vremena) ves november. 26. novembra je Čermak poletel 200 m., 6. decembra pa celo I km.

Februarja 1911 sta Čermak in Bloudek od§la iz Plzna in vzela motor s seboj.

Zanesljivi A 310 Po poročilih Lufthanse in Swissaira se je

letalo A 310 pokazalo kot dobro in zelo zanesljivo. Aparat leti v Swissairu pov­prečno po 6 ur na dan, pri Lufthansi pa za­radi nekoliko daljših prog 6,41 ure.

Zmaj letala je ostal v Plznu do konca leta 19\2, ko gaje František Šimunek odpe­ljal v Prago.

BORIS GRZEJ

(Nadaljevanje z 2. str.)

~ je bilo samo 16 kandidatov. Kar devet kandidatov je bolj malo vedelo o prisilnih postopkih. To ni razumljivo. Preučevanju tega predmeta bi morali posvetiti več pozornosti, saj obvlado­vanje snovi nemalokrat zavaruje letalca pred hujšimi poškodbami. Tudi znanje iz letalske navigacije ni na potrebni ravni. Nezanesljivo vodenje letala na preletih ~ostikrat pril?elje do prisilnega pristanka In n~~otrebnlh težav. Popravne izpite, ki so bih 21. oktobra v Celju, so vsi kandi-' dati uspešno opravili .

V tem roku sta dva kandidata uspešno opravila tudi izpit za letenje brez zunanje vidljivosti . Slovenske letalske vrste so se zjesenskimi izpiti povečale za 3 motorne in 32 jadralnih pilotov, dva pa sta dobila vpis posebnega pooblastila. Med novimi letalci so tudi štiri letalke-jadral!<e. Vsem novim kolegicam in kolegom želim mnogo uspehov in sreče v letenju . . GUSTAV AJDIČ

Pregled predstavljenih časopisov in revij V zadnjih dveh letih smo vam s pomočjo zvestih sodelavcev Marka Maleca iz Kranja , Vojka

Grobovška in Toneta Furlana iz Novega mesta, pok. Franca $truklja z Lesc, Cirila Trčka iz Ljubljane, Jurija Franka in Alojza Žumra iz $kofje Loke posredovali 82 naslovov tujih in do­mačih letalskih časopisov ter druge periodike.

Marsikdo je mogoče že pozabil , katere publikacije smo predstavili. Zato objavljamo danes abecedni seznam teh revij s pripombo, v kateri številki KRIL so bili objavljeni podatki za na­roč~nje in plačilo . Oznaka LP pomeni, da so bile publikacije predstavljene v Letalski pošti, vse ostale pa boste lahko našli v posebni rubriki o tuji literaturi.

S tem smo tudi izpolnili dobršen del naše obljube iz jeseni 1981 , da vam bomo pomagali poiskati čim več zanimivih domačih in tujih publikacij s področja letalstva in astronavtike. Dosedanjim sodelavcem se v imenu bralcev lepo zahvaljujemo, hkrati pa se priporočamo za sodelovanje.

Vse , ki nam pošiljajo podatke o revijah, prosimo, naj pošljejo naslovno stran (lahko tudi starejšega datuma) in napišejo vsaj najnujnejše: polno ime publikacije , kdaj izhaja (mesečno , tedensko ipd.) , kaj obravnava in v kakšnem jeziku, kdo je izdajatelj, kje in kako jo je mogoče naročiti 'Ili kupiti , kolikšna je letna naročnina , oziroma cena posameznega izvoda .

ADRIA feb. 82 AEREI apr. 82 AERO MODELLER apr. 82 AERODROM feb. 82 AEROKURIER mar. 82 AEROPHILE maj 82 AEROPLANE MONTHLY maj 82 AER OSPACE CANADA nov. 83 AEROSPACE HISTORIAN maj 82 AIR CAM/AIR WAR okt. 83 AIR CLASSICS maj 82 AIR COMBAT maj 82 AIR ENTHUSIAS'T maj 82 Al R EXTRA maj 82 AIR FAN nov. 82 AIR FORCE MAGAZIN maj 82 AIR INTERNATIONAL apr.82 AIR PICTORlAL apr.82 AIR POWER apr.82 AI R PROGRESS maj 82 AIR PROGRESS AVIATlON REVIEW maj 82 AIR & COSMOS nov. 82 AIRCRAFT ILLUSTRATED maj 82 AIRCRAFT IN ACTION nov. 83 AIRFIX MAGAZIN nov. 83 AIRPORTS INTERNATIONAL nov. 83 AUFWIND mar. 82 AVIASPORT nov. 82 AVIATION INTERNATIONAL nov. 82 AVIATION 2000 nov. 82 AVIAZIONE E MARINA mar. 82 AVIJACIJA I KOSMONAUTIKA mar. 82 AVIO REVIJA feb. 82 BAZ (bilten Aerokluba Zagreb) feb. 82 BILTEN HELI KLUB feb. 82 BORN IN BATTLE LP dec. 82, nov. 83 DOLENJSKI LETALEC feb.82 DRACHENFLlEGER MAGAZIN mar. 82 ECHELON LP maj 82 FALSCHIRM SPORT Magazin nov. 83 FAMOUS AIRCRAP-T OF TH~

FIGHTER PILOTS IN AERI AL COMBATS FLlEGER MAGAZIN

maj 82 apr. 82

mar. 82 mar. 82

FLIGHT INTER NATIONAL FLUG REVUE FLY PAST FLYGREVYN FLYING FRONT GALAKSlJA GLASNIK RV i PVO GLlDING INTERNATIONAL ICAO BULLETIN INTERAVlA JAT

LP maj 82 mar. 82 mar. 82 mar. 82 mar. 82 mar. 82 nov. 83 nov. 83 mar. 82 feb.82

KOKU FAN KRILA ARMIJE

LP maj 82, okt. 83 mar. 82 mar. 82 LETACTVY + KOSMONAUTIKA

L'ALBUM DU FANATIQUE L'ENCYCLOPEDIE DEL AVIATlON MILlTARY ENTHUSIAST MODELAR MODELAR MODELL NA$A OBRAMBA PIECES OF EIGHT PILOT PILOT PRIVE PILOT UND FLUGZEUG SCALE AIRCRAFT MODELLER SCALE AIRCRAFT MODELLING SCALE MODELER SCALE MODELS SKRZYDLATA POLSKA SOARING THE CONTROLLER THE HOOK Vi Mostar VIDICI WAR DATA WINGS WINGS

nov. 82 nov. 82

LP dec. 82 feb. 82

mar. 83 nov. 83 mar. 82

LP dec. 82 apr.82 nov. 82 apr. 82 apr.82 mar. 82 apr. 82 nov. 83 nov. 83 mar. 82 nov. 83 maj 82

nov. 83 nov. 83 nov. 83

LP dec. 82 apr.82

WORLD . , LP dec. 82 WW 2 AIRCRAFT FACT FILES nov. 83 / \...