KOMPETENCE V LOGISTIKI V PODJETJU GLOBELINK EG SOL …2.1 Definicija kompetenc Kohont (2005, str. 31) ugotavlja, da se pojem kompetenca pojavlja v večini strok (pravo, filozofija,

KOMPETENCE V LOGISTIKI V PODJETJU

GLOBELINK EG SOL D.O.O.

diplomsko delo

Celje, 2017 Sintija Knez

KOMPETENCE V LOGISTIKI V PODJETJU

GLOBELINK EG SOL D.O.O.

diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

Kandidatka: Sintija Knez

Mentorica: izr. prof. dr. Irena Gorenak

Somentorica: doc. dr. Sonja Mlaker Kač

Celje, 2017

Zahvala

Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Ireni Gorenak ter somentorici doc. dr. Sonji

Mlaker Kač za vse nasvete, usmeritve, kritike in predvsem čas, ki sta ga vložili v pomoč

za izdelavo mojega diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi vodstvu podjetja Globelink

EG SOL d.o.o., ki mi je nesebično odprlo vrata svojega podjetja in mi omogočilo

raziskavo. Zahvala pa gre tudi mojim staršem, zaročencu in prijateljicam za vso pomoč

in podporo. Najlepša hvala vsem!

Mariborska cesta 7 3000 Celje, Slovenija

IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela

Spodaj podpisana Sintija Knez, študentka univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov z vpisno številko 20026558, sem avtorica diplomskega dela: Kompetence v logistiki v podjetju Globelink EG Sol d.o.o. . S svojim podpisom zagotavljam:

da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno delo in sem to tudi jasno zapisala v zaključnem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala mag. prof. slov. in prim. knj. Barbara Burger Mansutti.

V Celju, dne ________________ Podpis avtorja/-ice:___________________

Kompetence v logistiki v podjetju Globelink EG Sol d.o.o.

Raziskovali smo splošne in delovno-specifične (logistične) kompetence v transportnem

podjetju Globelink EG Sol d.o.o., saj ima le ta velik pomen v logistični verigi. Zanimalo

nas je, katere splošne oziroma logistične kompetence morajo imeti zaposleni za uspešno

opravljanje dela v preučevanem logističnem podjetju ter kako so te kompetence za delo

pridobili. Pri preučevanju teorije in postavljanju tez smo uporabili metodi deskripcije in

kompilacije. Za pridobitev potrebnih podatkov v podjetju smo uporabili metodo

anketiranja. Nekateri odgovori na anketnih vprašalnikih so bili podani na pet-stopenjski

ocenjevalni lestvici. Z metodo opisne statistike smo nato pridobljene podatke analizirali

in jih prikazali s tabelami. Ugotovili smo, da se zaposleni želijo udeleževati dodatnih

izobraževanj in da jim podjetje to omogoča, vendar imajo nizko vrednost dejanskih

udeležb. Predvidevali smo, da so kompetence v največji meri pridobili neposredno pri

delu in ne z izobraževanjem. To smo z raziskavo tudi potrdili. Zanimiva je tudi ugotovitev,

da je najpomembnejša logistična kompetenca v podjetju poznavanje logističnih

procesov in ne poznavanje različnih logističnih tehnologij, kot smo predvidevali ter da

ima le ta od navedenih kompetenc najmanjši pomen v preučevanem podjetju.

Ključne besede: kompetence, logistika, pridobivanje kompetenc, delitev kompetenc

Competences at the logistics department of Globelink EG Sol d.o.o. company

This diploma was based on researching general and work-specific competences in a

transport company Globelink EG Sol d.o.o., because they have a significant meaning in

the logistics chain. We were interested, which general or work-specific logistic

competences the employees need to have to successfully preform and carry out the

tasks inside our studied company, and how did the employees gain these competences.

In the process of studying the theory and setting up the hypothesis, we used the

methods of description and compilation. To obtain the needed data in the company, we

used the survey method. A part of the given answers in the questioners was based on a

five-step evaluation scale. We analysed obtained data with the descriptive statistics

method. Data were also presented in tables. We found out, that the employees have

the wish to attend additional education, and that the company provides this possibility.

However, there is a low rate of actual attendance. We first assumed and with this

research also confirmed, that the employees gained their competences directly

participating in work, and not threw education. We also came to interesting conclusion,

that the most important competence in the company is knowledge of the logistics

processes, and not the knowledge of different logistics technologies, as we assumed at

the beginning. In fact, the latter competence has the lowest meaning in our studied

company.

Keywords: competences, logistics, gaining competences, division of competences

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Sintija Knez: Kompetence v logistiki v podjetju Globelink EG Sol d.o.o. VI

Kazalo vsebine

UVOD ....................................................................................................................... 1

1 PREDSTAVITEV PODJETJA....................................................................................... 2

2 KOMPETENCE ........................................................................................................ 3

2.1 DEFINICIJA KOMPETENC ................................................................................................. 3

2.2 DELITEV KOMPETENC .................................................................................................... 5

2.2.1 Delitev kompetenc v raziskavi ......................................................................... 5

2.3 PRIDOBIVANJE KOMPETENC ............................................................................................ 6

2.4 KOMPETENCE V LOGISTIKI .............................................................................................. 7

2.4.1 Logistika ........................................................................................................... 8

2.3.1. Pridobivanje kompetenc v logistiki ................................................................. 9

3 METODE .............................................................................................................. 13

3.1. NAMEN IN CILJ RAZISKAVE ........................................................................................... 13

3.2 TEZE ........................................................................................................................ 13

3.3 OPIS VZORCA ............................................................................................................. 14

3.4 UPORABLJENE METODE ............................................................................................... 14

4 REZULTATI ........................................................................................................... 16

4.1. ANALIZA IN INTERPRETACIJA PODATKOV ......................................................................... 16

4.1.1. Analiza splošnih in demografskih podatkov ................................................. 16

4.1.2. Analiza in interpretacija podatkov o kompetencah in izobraževanju .......... 18

4.2 POTRJEVANJE TEZ ....................................................................................................... 22

4.3 UGOTOVITVE IN PREDLOGI IZBOLJŠAV ............................................................................. 23

ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 25

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 26

PRILOGE ................................................................................................................. 28

PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ....................................................................................... 28


Sintija Knez: Kompetence v logistiki v podjetju Globelink EG Sol d.o.o. VII

Kazalo slik

SLIKA 1: KOMPETENTNOST ...................................................................................................... 4

Kazalo tabel

TABELA 1: ŠTEVILO OPERATIVNIH IN VODSTVENIH DELAVCEV ........................................................ 16

TABELA 2: STOPNJA IZOBRAZBE ANKETIRANCEV .......................................................................... 17

TABELA 3: SMER IZOBRAZBE ANKETIRANCEV .............................................................................. 17

TABELA 4:STAROST ANKETIRANCEV ......................................................................................... 18

TABELA 5: POMEMBNOST SPLOŠNIH KOMPETENC ....................................................................... 19

TABELA 6: SREDNJE VREDNOSTI POMEMBNOSTI LOGISTIČNIH KOMPETENC ....................................... 20

TABELA 7: SREDNJE VREDNOSTI PRIDOBIVANJA KOMPETENC Z IZOBRAŽEVANJEM .............................. 21

TABELA 8: SREDNJE VREDNOSTI PRIDOBIVANJA KOMPETENC PRI DELU ............................................. 21

TABELA 9: SREDNJE VREDNOSTI MOŽNOSTI, ŽELJ TER UDELEŽB DODATNIH IZOBRAŽEVANJ ................... 22


Sintija Knez: Kompetence v logistiki v podjetju Globelink EG Sol d.o.o. VIII

Seznam okrajšav

WMS- Sistem za upravljanje skladišča (warehouse management system)

VS- Visokošolski strokovni študijski program

RFID – Radiofrekvenčna identifikacija

UNI- Univerzitetni študijski program

MAG- Magistrski študijski program

DR- Doktorski študijski program

GIS-Geografski informacijski sistem

GPS- Globalni sistem pozicioniranja


Sintija Knez: Kompetence v logistiki v podjetju Globelink EG Sol d.o.o. 1

Uvod

Družba Globelink EG Sol d.o.o., ki je poslovalnica CWT Globelink iz Singapurja, se ukvarja s

transportno dejavnostjo. Podjetje ima velik pomen v celotni logistični verigi. Ponujajo celostno

logistično rešitev za organizacije od opravljanja carinskih formalnosti do skladiščenja blaga in

prevoza. Zaposleni v podjetju in njihove visoko razvite kompetence so ključnega pomena za

dobro poslovanje. Bistvo naše raziskave so splošne in logistične kompetence, ki jih imajo

zaposleni v tej družbi. Preučevali smo kompetence oziroma znanja, veščine in sposobnosti

delavcev na področju logistike v navedenem podjetju. Splošne kompetence so pomembne na

različnih delovnih mestih, na vseh področjih ter tudi v vsakdanjih življenjskih situacijah, zato

smo se osredotočili na delovno-specifične kompetence, ki so povezane s strokovnimi znanji in

veščinami na področju logistike. Raziskovali smo, katere kompetence so najpomembnejše in

kako ter kje so jih delavci pridobili. Ugotavljali smo, ali ima v podjetju večji pomen praktično

usposabljanje ali izobraževanje. Zanimalo nas je tudi, ali so se zaposleni v preučevanem

podjetju predhodno že udeleževali kakšnih izobraževanj na področju logistike, v kolikšni meri

želijo dopolniti svoje znanje in se izobraževati na svojem področju za pridobitev dodatnih

kompetenc ter v kolikšni meri jim podjetje to tudi omogoča. Predpostavljali smo, da je na

področju kompetenc na voljo dovolj literature, da bomo pridobili zadostno količino podatkov

za raziskavo in da nam bodo v podjetju omogočili pridobitev ustreznih podatkov, ki bodo

verodostojni. Preučevano podjetje je poslovalnica globalnega podjetja CWT Globelink, zato

smo se omejili samo na podatke, pridobljene z anketiranjem zaposlenih v slovenskem

logističnem podjetju Globelink EG Sol d.o.o.. Rezultati raziskave veljajo samo za preučevano

podjetje brez možnosti posploševanja. Preučevanemu podjetju smo tudi predstavili

kompetence njihove organizacije ter jim predlagali kompetence, na katere morajo biti pozorni

in jih razvijati, saj so le te zelo pomembne za celovito opravljanje dela njihovih zaposlenih in v

končni fazi za dosego ciljev celotne organizacije.



1 Predstavitev podjetja

Podjetje Globelink EG Sol d.o.o. je vodilno podjetje v zbirnem pomorskem transportu. Nudijo

celovite storitve v pomorskem, cestnem in letalskem transportu s katerekoli destinacije na

svetu. Njihove osnovne storitve so izredni prevozi in projekti, rešitve in svetovanja ter

pomorski, cestni in letalski transport. Nudijo tudi carinsko posredovanje v vseh državah sveta,

skladiščenje, pakiranje, lepljenje, embaliranje, paletiziranje, komisioniranje blaga, WMS ...

(»Domov« [Globelink Slovenia], b.d.)

Družba Globelink EG Sol, ki je v solasti CWT Globelink iz Singapurja, prevaža blago manjših

količin in ga navadno zbere od več strank, da z njim napolni ladijski zabojnik. V Škofji Loki imajo

lastne prostore s carinskim skladiščem. V Evropi poleg Kopra uporabljajo še pristanišči

Hamburg in Barcelona. Ponujajo neposredne povezave z vsemi pomembnimi središči Kitajske,

(Šanghajem, Tajvanom), Koreje, Indije in Brazilije. Sodelujejo z Izraelom, odprli pa so tudi

neposredno povezavo z Dubajem, preko katerega blago dostavljajo in uvažajo v arabske

države. (Bertoncelj, 2014)

Podjetje CWT Globelink je del skupine CWT Limited. Njihove glavne aktivnosti so skladiščenje,

transport in logistika. CWT globalna mreža povezuje okoli 200 direktnih povezav z lukami po

svetu in okoli 1500 kopenskih destinacij. (»Skupina CWT Globelink« [CWT Globelink], b.d.)

Po obisku na sedežu podjetja v Škofji Loki smo opazili, da je pri njih pomembno timsko delo

ter da se med sabo in z direktorjem zelo dobro razumejo. So tudi komunikativni in ustrežljivi.

Predvidevamo tudi, da so zaposleni zelo natančni, saj so bili vsi vprašalniki izpolnjeni natančno

po navodilih.



2 Kompetence

Kompetence so pismenost, razne sposobnosti (razumevanja, pisanja, identificiranja, učenja,

timskega dela, sprejemanja odločitev itd.) komunikativnost, logično mišljenje, kreativnost,

motiviranost, poštenost, zanesljivost, odgovornost, iniciativnost, vztrajnost, natančnost,

samostojnost itd. Zajemajo lastnosti, znanja, veščine, spretnosti, vrednote ljudi. Nekatere so

naučene, nekatere privzgojene. Obstaja veliko študij o kompetencah, zato je tudi veliko

definicij. V naši raziskavi smo jih navedli nekaj za lažjo interpretacijo.

2.1 Definicija kompetenc

Kohont (2005, str. 31) ugotavlja, da se pojem kompetenca pojavlja v večini strok (pravo,

filozofija, sociologija …) in v vsaki od teh ima svoj pomen. Definicija, ki jo uporabljamo v celotni

raziskavi, izvira s področja socialne psihologije in jo povezujemo z upravljanjem človeških virov.

Boyatzis (v Kohont, 2005 str. 32) je s svojo študijo kompetence najbolje približal ljudem.

Definira jih kot mešanico motivov, sposobnosti, samopodobe ter splet različnih vrst znanj, ki

jih posameznik uporablja v določeni situaciji za učinkovito delovanje. Kohont (2005, str. 32-

33) nadaljuje, da je Boyatzisova študija v ZDA in anglosaških državah oblikovala koncept

generičnih kompetenc managerjev. Uporabnost kompetenc pa so po njegovi zaslugi

prepoznali tudi na področju upravljanja človeških virov. Identifikacija kompetenc, potrebnih

za določeno vrsto dela, je tako postala osnova za pridobivanje, usposabljanje, razvoj itd. v

organizacijah. Izšli so tudi razni priročniki in koncept se je razširil še v druge države.

Kohont (2005, str. 33-34) dodaja, da kompetenca ni le sposobnost uporabe (praktičnega)

znanja ali posebno znanje - znanje o uporabi znanja, temveč je več kot to. Gre za celoto med

seboj povezanih sposobnosti, znanj, motivacije, samopodobe in vrednot, ki jih posameznik

zna, hoče in zmore uspešno uporabiti v dani situaciji. Iz tega izhaja, da lahko o kompetentnosti

govorimo šele, ko to celoto znanja, sposobnosti, motivov, samopodobe in vrednot

posameznika postavimo v okvir socialnega in fizičnega okolja, v katerem ima ta določeno vlogo

ali opravlja določeno nalogo, kar je tudi prikazano s spodnjo sliko (Slika 1).



Slika 1: Kompetentnost

Vir: Kohont, 2005, str.34

»Kompetence so posamezne lastnosti, značilnosti, znanja, sposobnosti …, bodisi potrebne za

delo bodisi tiste, ki jih zaposleni imajo. […] Kompetentnost je lastnost posameznika,

organizacijske enote ali podjetja, ki se nanaša na zmožnosti uspešno opraviti naloge ali

naročila.« (Majcen, 2009, str. 21)

Perrenoud (v Majcen, 2009, str. 23) je obširno definiral kompetence in sicer: »Kompetence

posameznika so aktivacija, uporaba in povezanost znanja, sposobnosti, motivov, samopodobe

in vrednot, ki mu v kompleksnih, raznovrstnih in nepredvidljivih situacijah, v organizaciji in

družbi sploh omogočajo uspešno izpolnjevanje vlog, opravljanje nalog in reševanje

problemov.«

Majcen (2009, str. 29) meni, da za poslovne rezultate celotnega podjetja rabimo tako

kadrovsko strukturo, ki je zmožna dosegati poslovne in strateške cilje, kar je več kot seštevek

kompetentnosti posameznih organizacijskih enot in več kot kombinacija posameznikovih

kompetenc. Za podjetje je zelo pomembno strateško razmišljanje, sposobnost povezovanja in

koordinacije med posameznimi organizacijskimi enotami ter usmerjanja vseh del v smeri

doseganja ciljev. Poudari tudi, da je razlika med tem, kaj se za neko delo rabi in kakšne so

dejanske kompetence izvajalca, osnova za načrtovanje razvoja posameznega delavca.



2.2 Delitev kompetenc

Kohont (2005, str. 36) ločuje razdelitev kompetenc po ravneh in dimenzijah. Po ravneh jih

razdeli na ključne (temeljne, generične), delovno specifične in organizacijske specifične. Po

dimenzijah pa na pričakovane, dejanske, stopnjevane (razlikovane) in opisne.

Kohont (2005, str. 37) o ključnih kompetencah pove, da so uporabne in učinkovite v različnih

situacijah, kontekstnih, nalogah in spremenljivih okoliščinah. Skupina OECD (v Kohont, 2005,

str. 37-38), imenovana DeSeCo, pa jih definira kot kompetence, ki so pomembne na različnih

področjih življenja in ki pripomorejo k uspešnosti življenja ter delovanja družbe. Opredelitev

in izbira ključnih kompetenc sta odvisni od družbenih vrednosti.

Delovno specifične kompetence so aspekti aktivnosti v določeni delovni vlogi, povezani z

učinkovitim delovanjem v tej vlogi. So atributi, potrebni, da uspešno opravimo določeno delo

oziroma delovno nalogo. Organizacijske specifične kompetence pa so sredstva, s katerimi

posameznik prilagaja svoj način delovanja organizacijski kulturi ne glede na vlogo. (New v

Kohont, 2005, str. 39)

2.2.1 Delitev kompetenc v raziskavi

V naši raziskavi smo kompetence razdelili v dve ključni skupini in sicer na splošne, ki večinoma

veljajo za vse zaposlene in so prenosljive med različnimi delovni mesti, ter na delovno-

specifične (logistične), ki pa so specifične za posamezna delovna mesta.

Delovno-specifične kompetence niso prenosljive med funkcijami (v organizaciji) in ne

pripomorejo k uspehu pri opravljanju drugih vlog ali nalog v organizaciji. Delovne cilje lahko

dosežejo le kompetentni sodelavci, torej tisti, ki imajo za svoje delovno področje dovolj

ustreznega znanja in izkušenj, oziroma uspešni so lahko le ljudje s takimi kompetencami, ki

omogočajo čim uspešnejše izvajanje njihovih delovnih nalog. (Majcen, 2009, str. 32-33)



»Glede na specifičnost oziroma podobnost delovnih in življenjskih kontekstov pa lahko

razlikujemo med bolj ali manj specifičnimi oziroma enkratnimi ter splošnimi kompetencami.

Splošnim kompetencam posvečajo večjo pozornost, ker so lažje prepoznavne in tudi

uporabljive v več situacijah. Opredeljujemo jih kot ključne in generične kompetence. Med

obema opredelitvama ni bistvenih vsebinskih razlik.« (Svetlik, 2005, str. 21)

Splošne kompetence so v bistvu generične oziroma ključne kompetence, ki so zelo pomembne

tako v logistiki kot tudi na drugih področjih v organizacijah na splošno, zato jih tudi tako

imenujemo. Gre za lastnosti delavca, ki ga delajo konkurenčnega in pripomorejo k njegovemu

boljšemu rezultatu dela. Splošne kompetence so recimo natančnost, kreativnost,

odgovornost, samostojnost, komunikativnost … Te kompetence so prirojene in zelo

dobrodošle pri delu, njihova pridobitev pa ni mogoča z izobraževanjem, zato so ti delavci toliko

bolj cenjeni in konkurenčni. Niso specifične za logistiko, so pa zanjo kot tudi za celotno

organizacijo bistvenega pomena.

Delovno-specifične kompetence, ki so pomembne v logistiki, smo v naši raziskavi poimenovali

logistične, saj so specifične samo na področju logistike in so prenosljive le med delovnimi

mesti, kjer je temeljna dejavnost logistična dejavnost.

2.3 Pridobivanje kompetenc

Pridobivanje in razvijanje kompetenc sta procesa, ki se nikoli ne zaključita. Vse življenje

dopolnjujemo svoje znanje in se razvijamo bodisi na delovnem mestu bodisi v prostem času.

Nekatere kompetence, potrebne za delo, lahko pridobimo s predhodnim izobraževanjem in

jih nato razvijamo in dopolnjujemo med delom samim. Pridobitev kompetenc ni pogojena z

izobraževanjem, saj jih lahko pridobimo zgolj z delovnimi izkušnjami in jih nato nadgradimo z

dodatnim izobraževanjem, če je to v interesu organizacije.

Za učinkovito poslovanje in doseganje zastavljenih ciljev mora organizacija zagotoviti

optimalne kadre. Pri zaposlovanju mora imeti jasno opredeljene potrebne kompetence, ki jih

mora imeti delavec za določeno delovno mesto oz. področje. Novim zaposlenim mora



zagotoviti praktično usposabljanje, da pridobijo kompetence, ki so potrebne za učinkovito

delo. Kadrom morajo omogočati usposabljanje, dodatna izobraževanja in njihove kompetence

vseskozi razvijati. (Kohont & Svetlik, 2005, str. 67)

Za zagotavljanje razvoja kompetenc je treba v organizaciji razviti sistem izobraževanja in

usposabljanja, ki temelji na kompetencah. Osnova njihovega izboljšanja delovanja temelji na

preglednosti, saj nazorno prikaže posamezne faze procesa učenja, pomembna področja

organizacije ter področja, kjer so potrebne izboljšave. (Kohont & Svetlik, 2005, str. 67)

2.4 Kompetence v logistiki

Kompetence v logistiki so lahko pridobljene z izobraževanjem ali pa s praktičnim

usposabljanjem v organizaciji sami bodisi logističnem podjetju kot celoti bodisi na logističnem

oddelku. Raziskav o teh kompetencah je relativno malo, saj je logistika mlada veda. Veliko

raziskav o kompetencah v logistiki pa smo zasledili v projektu METALOG.

Projektno delo METALOG (METALOG project, 2014) je trajnostni načrt na evropski ravni, ki

temeljni na podlagi prehodnih rezultatov, konceptov in pristopov raznih projektov za področje

logistike in transporta. Študije so bile razvite na evropski ravni in so bile tudi financirane s

strani evropske komisije.

Sintetizirani projekti, si so neposredno povezani s kompetencami v logistiki (METALOG project,

2014):

TRIFT (S tem projektom so razvili matriko kompetenc na področju zunanjih trgov, ki

omogoča primerljivost in transparentnost kompetenčnih profilov različnih izobraževalnih

programov kot tudi profile oseb samih);

EuroTransLog (Definira kompetenčni okvir na peti stopnji evropskega kvalifikacijskega

okvirja s področja transporta in logistike. Podrobno so opisane in navedene poklicne

aktivnosti kot so delovni pogoji, viri, sredstva, naloge in pričakovani rezultati dela);



NOVALOG (Določa standarde usposobljenosti za šest logističnih delovnih služb. Orodje je

uporabno za opredelitev poklicnih in kompetenčnih standardov za vsa delovna mesta v

zvezi s transportom in logistiko).

2.4.1 Logistika

Logistika je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od virov do porabnikov

znotraj ali zunaj podjetja. Zajema vse procese v podjetju, kot so: materialno poslovanje,

nabava, načrtovanje potreb in proizvodnje, načrtovanje in distribucija končnih izdelkov,

planiranje, naročila, povpraševanje, prodajne storitve, skladiščenje, transport itd. (Orač, 2013,

str. 8)

Oblak (v Orač, 2013, str. 8) logistiko pojmuje kot vedo in kot dejavnost, s katero obvladujemo

fizične pretoke izdelkov, energije, informacij in kadrov oziroma ljudi ter pri tem rešujemo

probleme časovne in prostorske neenakomernosti med njihovim pridobivanjem, predelavo in

porabo z medsebojno usklajenim upravljanjem, vodenjem in izvajanjem storitev zunanjega ter

notranjega transporta, skladiščenja in pretovorih manipulacij v skladu s potrebami.

Znanstven pristop logistike kot znanstvene vede do reševanja problemov se od drugih

znanstvenih disciplin razlikuje predvsem po interpretaciji različnih sistemov. Logistika

identificira, opisuje, analizira in izboljšuje omrežja ter pretok blaga s pomočjo številnih

raziskovalnih metod in različnih disciplin. Logistična znanost uporablja tako imenovani

multiperspektivni model, kar pomeni, da logistične procese proučuje z različnih zornih kotov

in s pomočjo različnih metodoloških pristopov. (»Temeljna načela za razumevanje logistike kot

znanosti in njena akademska identiteta« [Raziskovanje], b.d.)

Logistika kot znanstvena disciplina je aplikativne narave. Modelira in analizira ekonomske

sisteme v času in prostoru kot pretok blaga, informacij, denarja in ljudi skozi različna omrežja.

Njen namen je, da s pomočjo znanih in priznanih znanstvenih metod ponudi rešitve, ki nam

podajo obliko in način implementacije takšnih omrežij. Znanstvena vprašanja, na katera

odgovarja logistika, se večinoma nanašajo na konfiguracijo in organizacijo takšnih omrežij ter



na sprostitev in nadzor tokov snovi po omrežju. Njen glavni cilj je doseči ravnovesje med

ekonomskimi, ekološkimi in družbenimi cilji. (»Logistika kot znanstvena disciplina«

[Raziskovanje], b.d.)

»Danes logistika predstavlja enega večjih izdatkov v družbenem bruto proizvodu (13–15 % na

svetovnem nivoju) in zato velik izziv podjetij za iskanje konkurenčnih prednosti z

zmanjševanjem stroškov logističnih aktivnosti. Pri tem sta pomembni organiziranost logistične

funkcije na ravni podjetij in reševanje logističnih problemov na ravni držav oz. regij in

kontinentov. Za uspešne logistične rešitve podjetja potrebujejo primerno znanje, sposobnosti

in izkušnje zaposlenih v logistiki, ki si jih logistični strokovnjaki danes pridobivajo v strokovnih

višjih in visokih šolah za logistiko, fakultetah za logistiko v dodiplomskem in podiplomskem

izobraževanju ter s permanentnim izobraževanjem v okviru seminarjev in usposabljanj.

Kadrovanju za logistične aktivnosti podjetja v zadnjem času posvečajo več pozornosti, kot je

bilo to značilno v preteklosti.« (Križman, 2010, str. 4)

2.3.1. Pridobivanje kompetenc v logistiki

Določena znanja, sposobnosti, veščine in kompetence lahko pridobimo z izobraževanjem. V

nadaljevanju smo kot primer našteli najpomembnejše kompetence, ki se jih lahko pridobi z

izobraževanjem.

Kompetence diplomiranih inženirjev logistike na visokošolskem študijskem programu

(»Kompetence diplomanta« [Visokošolski strokovni študijski program], b.d.) so: sposobnost

evidentiranja problema, analiziranje ter predvidevanja operativnih rešitev v logističnih

procesih organizacije, sposobnost obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov v

logističnih procesih, sposobnost uporabe pridobljenega teoretičnega znanja v praksi,

sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov na področju logističnih procesov z

uporabo standardnih strokovnih metod in postopkov, sposobnost stalne uporabe

informacijske in komunikacijske tehnologije na svojem konkretnem delovnem strokovnem

področju. Poleg vseh teh sposobnosti so kompetence tudi: zavezanost profesionalni etiki,

avtonomnost v svojem strokovnem delu, razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na

svojem konkretnem strokovnem delovnem področju. Študentje lahko z izbiro določenih



modulov pridobijo tudi predmetno-specifične kompetence, ki pa so: sposobnost reševanja

konkretnih delovnih problemov na področju logističnih procesov z uporabo standardnih

strokovnih metod in postopkov, razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na svojem

konkretnem strokovnem delovnem področju, sposobnost stalne uporabe informacijske in

komunikacijske tehnologije na svojem konkretnem delovnem področju itd.

Kompetence diplomiranih inženirjev logistike na univerzitetnim študijskem programu

Logistika sistemov (»Kompetence diplomanta« [Univerzitetni študijski program], b.d.) so:

sposobnost strokovne analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter sposobnost presoje za

sprejemanje optimalnih odločitev v logističnih sistemih in logističnih procesih, sposobnost

samostojne uporabe pridobljenega teoretičnega znanja za reševanje problemov v praksi,

sposobnost intenzivne in stalne uporabe informacijske tehnologije, komunikacijske

tehnologije ter informacijsko upravljavskih sistemov na svojem konkretnem delovnem

strokovnem področju ter komunikacijske sposobnosti in spretnosti. Poleg vseh spretnosti so

kompetence tudi etična refleksija, globoka zavezanost profesionalni etiki ter obvladovanje

dobavnih in nabavnih verig. Z izbiro določenih modulov je mogoče pridobiti tudi predmetno-

specifične kompetence, ki pa so: sposobnost za smiselno in realno reševanje konkretnih

delovnih problemov na področju logističnih sistemov, koherentno obvladanje temeljnega

znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij, vgradnje znanja v konkretne

aplikacije v različnih organizacijah s poudarjeno logistično funkcijo, razvite veščine in

spretnosti z uporabo znanja na svojem konkretnem strokovnem delovnem področju,

sposobnost intenzivne in stalne uporabe informacijske tehnologije, komunikacijske

tehnologije ter informacijsko upravljavskih sistemov na svojem konkretnem delovnem

strokovnem področju itd.

Študentje magistrskega programa Logistika sistemov v okviru splošnih in predmetno-

specifičnih kompetenc (»Kompetence diplomanta« [Magistrski študijski program], b.d.)

pridobijo: sposobnost obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov v logističnih

sistemih, procesih in funkcijah, sposobnost delati in ustvarjati v mednarodnem okolju,

sposobnost za učinkovito reševanje problemov na področju logističnih sistemov z uporabo

modernih znanstvenih metod in postopkov, sposobnost umestitve novih informacij in

interpretacij v kontekst temeljne discipline, poudarjeni in stalni razvoj kritične in samokritične



presoje pri sprejemanju odločitev v dinamiki logističnih sistemov in logističnih procesov,

oblikovanje komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej stalne komunikacije v

mednarodnem in multikulturnem okolju, delovanje v globalnih logističnih verigah, etično

refleksijo in globoko zavezanost profesionalni etiki, poznavanje in razumevanje utemeljitev in

zgodovine razvoja temeljne discipline, razumevanje sistemskega pristopa in s tem

razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanosti med njenimi pod-

disciplinami, razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihove

uporabe v reševanju konkretnih delovnih problemov, intenzivno in stalno uporabo

informacijske in komunikacijske tehnologije ter informacijsko upravljavskih sistemov na

svojem konkretnem delovnem področju itd.

Študenti podiplomskega doktorskega študijskega programa Logistika sistemov v okviru

splošnih kompetenc (»Kompetence doktoranda« [Doktorski študijski program], b.d.)

obvladajo: poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov, avtonomnost v

znanstveno-raziskovalnem delu ter poudarjeni in stalni razvoj kritične in samokritične presoje

pri sprejemanju odločitev v dinamiki logističnih sistemov in logističnih procesov, razvoj

komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej stalne komunikacije v mednarodnem

okolju, etično refleksijo in globoko zavezanost profesionalni etiki ter kooperativnost. Pridobili

so: sposobnost delati v skupini, sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter

posledic v logističnih sistemih, procesih in funkcijah, sposobnost uporabe raziskovalnih metod,

postopkov in procesov v logističnih sistemih, procesih in funkcijah, sposobnost samostojne

uporabe pridobljenega teoretičnega znanja za reševanje problemov v praksi, tako v logističnih

kot tudi ne-logističnih organizacijah s poudarjeno logistično funkcijo, sposobnost delovanja v

globalnih logističnih verigah, sposobnost delati in ustvarjati v mednarodnem okolju,

sposobnost mentorstva mlajšim kolegom v inštitutih, na univerzi, v gospodarski družbi,

učinkovitost pri izrabljanju virov, ki so na voljo, lastno ustvarjalno in intelektualno sposobnost.

Predstavljene logistične kompetence, pridobljene z izobraževanjem, imajo velik pomen za vse

organizacije, ne le logistične, saj se procesi v oskrbovalni verigi in logistiki stalno spreminjajo

zaradi hitrega napredka in razvoja novih tehnologij (vizualna identifikacija, robotski sistemi,

glasovni ukazi, ipd.). Za zagotavljanje optimalnega poslovanja organizacij je pomembno

poznavanje različnih logističnih tehnologij (RFID, črtna koda ipd.) ter informacijske tehnologije



v logistiki (GIS, GPS ipd.). Pomembno je poznati logistične procese in tokove, ki potekajo na

posameznih delovnih mestih, jih znati analizirati ter optimizirati.

Znanja s področja optimizacije logističnih procesov imajo veliko vlogo, saj je za organizacijo

bistveno stalno izboljševanje obstoječih procesov. Potrebno je tudi upoštevati pomen

sistemov v logistiki ter sposobnosti njihovega analiziranja in optimiziranja. Te sposobnosti

zajemajo delavčevo zmožnost, da obstoječe sisteme logistike pravilno prouči, temeljito

analizira in jih nato najugodneje ter najbolje spremeni, prilagodi oziroma optimizira.

Vsi sistemi, procesi, tokovi in tehnologije logistike pa so del oskrbovalne verige, katere glavni

namen je zagotavljanje zadovoljstva končnih kupcev, zato je njeno poznavanje bistveno. Te

kompetence je možno pridobiti z izobraževanjem, lahko pa se jih tudi priučimo na delovnem

mestu samem z ustreznim praktičnim usposabljanjem.

Po preučitvi logističnih kompetenc na Fakulteti za logistiko in s pomočjo Virtičeve (2011)

raziskave smo oblikovali naslednje kompetence:

poznavanje oskrbovalne verige;

poznavanje logističnih procesov;

poznavanje informacijske tehnologije v logistiki;

znanja s področja optimizacije logističnih procesov;

sposobnost analiziranja obstoječih sistemov v logistiki;

sposobnost optimiziranja obstoječih sistemov v logistiki;

poznavanje različnih logističnih tehnologij (RFID, črtna koda …).



3 Metode

Z metodami natančno opredelimo teoretična spoznanja in postopke uporabljene v raziskavi.

Metode morajo biti preverljive, objektivne in izbrane tako, da lahko z njimi preverimo teze,

hkrati pa morajo biti skladne z namenom in ciljem raziskave.

3.1. Namen in cilj raziskave

Preučevana družba Globelink ima velik pomen v logistični verigi in njihova temeljna dejavnost

je logistična dejavnost. Naš glavni namen je bil raziskovati kompetence v tem logističnem

podjetju, zato je iz tega tudi izhajala naša celotna raziskava. Zanimalo nas je, katere so glavne

kompetence, njihov pomen in njihova pridobitev.

Cilj naše diplomske naloge je raziskati, katere so najpomembnejše splošne in logistične

kompetence, ki jih morajo imeti zaposleni za uspešno opravljanje dela v preučevanem

logističnem podjetju, ter kako so te kompetence za delo pridobili.

3.2 Teze

Teze, ki smo jih oblikovali so deskriptivne in opisujejo stanje. Zasnovane so deduktivno na

osnovi študije virov.

Teze:

H1: Zaposleni v podjetju so pridobili logistične kompetence neposredno pri delu;

H2: Najpomembnejša splošna kompetenca zaposlenih je samostojnost;

H3: Najpomembnejša logistična kompetenca zaposlenih je poznavanje različnih logističnih

tehnologij;

H4: V podjetju Globelink EG Sol d.o.o. se zaposleni želijo udeleževati dodatnih izobraževanj

na področju logistike.



3.3 Opis vzorca

Populacija, ki smo jo preučevali, so zaposleni (vključno z direktorjem) slovenskega hčerinskega

podjetja Globelink EG Sol d.o.o., ki so neposredno povezani z logistiko, zato vprašalnikov

nismo razdelili študentom, administrativnim delavcem in asistentom v podjetju. V raziskavi je

sodelovalo 18 zaposlenih, od tega 5 vodstvenih in 13 operativnih delavcev.

3.4 Uporabljene metode

V teoretičnem delu smo izbrali različne metode raziskovanja. Ena izmed uporabljenih metod

je metoda deskripcije. Ivanko (2007, str. 14) je mnenja, da pri tej metodi ne gre le za opisovanje

predmetov ali pojavov, temveč predvsem za postavljanje osnovnih tez in pojasnjevanje

pojavov, ki jih raziskujemo.

Z metodo kompilacije smo povzemali tuje rezultate znanstvenoraziskovalnega dela

(opazovanja, stališča, zaključke in spoznanja) za našo raziskavo in jim zagotovili pečat

avtorskega dela z ustreznim citiranjem avtorjev. (Ivanko, 2007, str. 14)

V empiričnem delu raziskovalnega dela smo za zbiranje podatkov uporabili metodo

anketiranja. Pridobljene podatke smo obdelali s statističnimi metodami.

Z metodo anketiranja smo raziskovali in zbirali potrebne podatke o kompetencah v

preučevanem podjetju. Zelenika (1990, str. 203) pravi, da je metoda anketiranja postopek, s

katerim na podlagi ankete raziskujemo in zbiramo podatke, informacije, stališča in mišljenja o

raziskovalnem predmetu. Ivanko (2007, str. 19) je mnenja, da je zanesljivost te metode

odvisna od zanesljivosti samih izbranih informacij o raziskovanem predmetu. Pravi tudi, da so

dobljeni odgovori na anketna vprašanja lahko nepopolni, netočni, enostranski in subjektivni.

Pri sestavi anketnih vprašalnikov smo upoštevali mnenje Zelenika (1990, str. 203), naj bodo

zastavljena vprašanja jasna in precizno oblikovana. Na njihovi podlagi smo dobili pričakovane

informacije in odgovore, ki so bili jasni, precizni in konsistentni. Anketni vprašalnik je bil



relativno kratek in anketiranci so nanj lahko hitro odgovorili. Prednost te metode je, da

sorazmerno hitro zberemo potrebne podatke. Pomanjkljivost pa je v tem, da je težko izločiti

vse subjektivne vplive anketirancev.

Anketni vprašalnik smo razdelili na dva dela. V prvem delu so bili trije deli (označeni s

številkami od 1 do 3), ki so s petstopenjsko lestvico ocenjevali pomembnost in pridobitev

kompetenc ter možnosti dodatnih izobraževanj in s tem pridobitev oziroma dopolnitev

kompetenc na področju logistike. V drugem delu vprašalnika so bila vprašanja (označena s

številkami od 4 do 7), ki so zajemala še splošne in demografske podatke anketirancev.

Vprašalnik smo oblikovali na podlagi Virtičeve (2011) raziskave.

S pomočjo metode opisne statistike smo zbrane podatke obdelali in analizirali. Večinski del

anketnih odgovorov je bil na merilni lestvici, s katere smo odgovore anketirancev zbrali, uredili

ter izračunali njihove srednje vrednosti in tako dobili pričakovane podatke. Rezultate smo

prikazali v obliki raznih tabel.

Opisna statistika razvršča, povzema in prikazuje podatke. Za osnovno povzemanje sta v rabi

meri sredine in meri razpršenosti. Najpogostejši meri sredin sta (aritmetično) povprečje in

mediana. Najpogosteje uporabljeni meri razpršenosti sta razpon (od najmanjše do največje

vrednosti) in standardni odklon. Za prikaz podatkov uporablja opisna statistika še številne

druge načine, npr. tabele, grafične prikaze in besedne komentarje. (»Opisna statistika«

[Opisna in inferenčna statistika], b.d.)



4 Rezultati

V teoretičnem delu diplome smo kompetence preučili, opisali in definirali. V drugem,

empiričnem delu pa smo z metodo anketiranja prišli do željenih podatkov v podjetju Globelink

in jih s pomočjo metod raziskovanja tudi statistično obdelali, analizirali ter interpretirali. Po

pridobitvi končnih rezultatov raziskave smo še preverili postavljene teze in podali predlog

izboljšav za preučevano podjetje.

4.1. Analiza in interpretacija podatkov

Analizirali in interpretirali smo osemnajst anketnih vprašalnikov in odgovore prikazali s

pomočjo tabel. Najprej smo analizirali drugi del vprašalnika in sicer splošne in demografske

podatke, nato pa podatke, povezane s kompetencami.

4.1.1. Analiza splošnih in demografskih podatkov

V drugem delu vprašalnika nas je sprva zanimalo, ali so anketiranci zaposleni kot operativni ali

kot vodstveni delavci. V spodnji tabeli (Tabela 1) smo prikazali število operativnih in število

vodstvenih delavcev v podjetju in jih ovrednotili še z odstotki.

Tabela 1: Število operativnih in vodstvenih delavcev

Zaposlitev: Število odgovorov: Vrednost v odstotkih:

Operativni delavec 13 72,2

Vodstveni delavec 5 27,8

Skupaj: 18 100

Ugotovili smo, da je od osemnajstih zaposlenih delavcev, ki se ukvarjajo z logistiko, kar pet

vodilnih. To predstavlja kar 27,8 %.



Zanimala sta nas tudi stopnja in smer izobrazbe. Stopnjo izobrazbe (Tabela 2) smo razdelili na

osnovno šolo ali manj, srednjo poklicno šolo, višjo ali visoko strokovno ter univerzitetno ali

več.

Tabela 2: Stopnja izobrazbe anketirancev

Stopnja izobrazbe: Število odgovorov: Vrednost v odstotkih:

Osnovna šola ali manj 0 0

Srednja poklicna šola 10 55,6

Višja ali visoka strokovna šola 4 22,2

Univerzitetna ali več 4 22,2

Skupaj: 18 100

Vsi zaposleni imajo vsaj eno stopnjo višjo izobrazbo kot zaključeno osnovno šolo. Deset

anketirancev, kar pomeni več kot polovica delavcev (55,6 %), ima končano srednjo poklicno

šolo. 22,2 % oziroma štirje anketiranci imajo končano višjo ali visoko strokovno šolo, enak

odstotek jih ima tudi končano univerzitetno izobrazbo ali več.

Smeri izobrazbe (Tabela 3), ki smo jih podali kot možne odgovore, so: ekonomska, logistična,

organizacijska, tehnična in pravna. V primeru, da nobena od navedenih smeri ne bi bila

pravilna, smo dodali še možnost, da anketiranci sami napišejo katero smer izobrazbe imajo.

Tabela 3: Smer izobrazbe anketirancev

Smer izobrazbe: Število odgovorov: Vrednost v odstotkih:

Ekonomska 12 66,7

Logistična 2 11,1

Organizacijska 1 5,55

Tehnična 1 5,55

Pravna 0 0

Drugo 2 11,1

Skupaj: 18 100



Dvanajst anketirancev (66,7 %) ima ekonomsko smer izobrazbe, eden anketiranec ima

organizacijsko smer, prav tako ima tudi samo eden tehnično smer. Dva anketiranca sta izbrala

možnost druge smeri izobrazbe in sicer eden, ki ima filozofsko smer, drugi pa je ta odgovor

izbral, ker je končal splošno gimnazijo in načeloma ni izbral nobene smeri izobrazbe. Zanimivo

je dejstvo, da imata le dva anketiranca logistično smer izobrazbe in le eden izmed njiju je

vodstveni delavec.

Starost anketirancev (Tabela 4) smo razdelili na pet skupin. Glede na to, da mladoletne osebe

ne morejo biti zaposlene, smo za prvi interval vzeli starost od osemnajstega do

petindvajsetega leta, vse nadaljnje pa intervalno za 10 let. Zadnjo možnost smo navedli kot

petinpetdeset in več.

Tabela 4:Starost anketirancev

Starostna skupina Število odgovorov: Vrednost v odstotkih:

18-25 3 16,7

25-35 5 27,8

35-45 8 44,4

45-55 2 11,1

55 ali več 0 0

Skupaj: 18 100

Največ anketirancev spada v starostno skupino med 35 in 45 letom, kar 44,4 % in v starostno

skupino med 25 in 35 letom, ki pa zajema 27,8 %. Med 18 in 25 letom so trije anketiranci, kar

predstavlja 16,7 %. Komaj 11,1 % oziroma dva zaposlena pa sta med 45 in 55 letom. Glede na

podatke smo ugotovili da podjetje sestavlja razmeroma mlad kader.

4.1.2. Analiza in interpretacija podatkov o kompetencah in izobraževanju

V prvem delu anketnega vprašalnika smo imeli vprašanja, ki so bila vrednotena s

petstopenjsko ocenjevalno lestvico. Odgovore smo zbrali, razporedili in izračunali njihove

srednje vrednosti. Srednje vrednosti smo glede na malo število podatkov izračunali kar sami,



točnost izračunov pa smo še dodatno preverili s pomočjo statistične aplikacije »Statistics

Calculator«. Analizirane podatke smo prikazali v spodnjih tabelah.

Prvo vprašanje smo razdelili na dva dela in sicer na pomembnost splošnih kompetenc

(natančnost, kreativnost, odgovornost, samostojnost, komunikativnost, sposobnost timskega

dela in sposobnost sprejemanja odločitev) ter na pomembnost logističnih kompetenc

(poznavanje oskrbovalne verige, poznavanje logističnih procesov, poznavanje informacijske

tehnologije v logistiki, znanja s področja optimizacije procesov, sposobnost analiziranja

obstoječih sistemov v logistiki, sposobnost optimiziranja obstoječih sistemov v logistiki in

poznavanje različnih logističnih tehnologij).

Vsako kompetenco posebej smo ovrednotili z vrednostmi od ena do pet, pri čemer je število

1 pomenilo najmanjšo pomembnost kompetence, »sploh ni pomembno«, in število 5 največjo

pomembnost kompetence, »zelo pomembno«. Pomembnost splošnih (Tabela 5) in logističnih

kompetenc (Tabela 6) smo prikazali v spodnjih dveh tabelah.

Tabela 5: Pomembnost splošnih kompetenc

Splošne kompetence Srednja vrednost

Natančnost 4,89

Kreativnost 4,44

Odgovornost 5

Samostojnost 4,78

Komunikativnost 4,72

Sposobnost timskega dela 4,83

Sposobnost sprejemanja odločitev 4,78

Srednja vrednost pomembnosti splošnih kompetenc: 4,78

Ugotavljamo, da je najpomembnejša splošna kompetenca odgovornost, ki ima srednjo

vrednost 5, kar pomeni, da so jo izbrali vsi anketiranci kot zelo pomembno. Takoj za

odgovornostjo je tudi natančnost s srednjo vrednostjo 4,89. Pomembnost natančnosti v

podjetju smo ugotovili že, ko smo pregledovali anketne vprašalnike, ki so bili natančno



izpolnjeni. Med najpomembnejšimi je tudi sposobnost timskega dela z vrednostjo 4,83. Sledita

sposobnost sprejemanja odločitev in samostojnost z vrednostjo 4,78. Najmanj pomembni

kompetenci sta komunikativnost (4,72) in pa kreativnost, katere srednja vrednost je le 4,44.

Srednja vrednost pomembnosti vseh splošnih kompetenc je 4,78.

Tabela 6: Srednje vrednosti pomembnosti logističnih kompetenc

Logistične kompetence Srednja vrednost

Poznavanje oskrbovalne verige 4,78

Poznavanje logističnih procesov 4,83

Poznavanje informacijske tehnologije v logistiki 4,72

Znanja s področja optimizacije logističnih procesov 4,61

Sposobnost analiziranja obstoječih sistemov v logistiki 4,44

Sposobnost optimiziranja obstoječih sistemov v logistiki 4,44

Poznavanje različnih logističnih tehnologij (RFID, črtna koda,…) 4,11

Srednja vrednost pomembnosti logističnih kompetenc: 4,56

Najpomembnejše logistične kompetence so poznavanje logističnih procesov s srednjo

vrednostjo 4,83, poznavanje oskrbovalne verige z vrednostjo 4,78 in poznavanje informacijske

tehnologije v logistiki z vrednostjo 4,72. Najmanj pomembna, a še vedno ovrednostena z

visoko vrednostjo je logistična kompetenca poznavanje različnih logističnih kompetenc.

Izračunali smo tudi srednjo vrednost pomembnosti vseh navedenih logističnih kompetenc in

dobili vrednost 4,56. Ugotovili smo, da je pomembnost tako splošnih kot tudi logističnih

kompetenc večja kot 4,5, kar pomeni, da imajo vse izpostavljene kompetence v podjetju velik

pomen.

Z drugim vprašanjem smo se osredotočili samo na logistične kompetence. Zanimalo nas je, v

kolikšni meri so posamezne kompetence pridobili z izobraževanjem in v kolikšni neposredno

pri delu. Odgovore smo zopet ovrednotili s petstopenjsko lestvico, pri čemer je vrednost ena

pomenila »sploh se ne strinjam« in vrednost pet »se v celoti strinjam«. Izračunali smo srednje

vrednosti odgovorov in jih prikazali v spodnjih dveh tabelah. Prva tabela (Tabela 7) prikazuje

pridobivanja kompetenc z izobraževanjem, druga (Tabela 8) pa neposredno pri delu.



Tabela 7: Srednje vrednosti pridobivanja kompetenc z izobraževanjem

Logistične kompetence pridobljene z izobraževanjem Srednja vrednost








Srednja vrednost pridobivanja kompetenc z izobraževanjem: 3,21

Sposobnost optimiziranja obstoječih sistemov v logistiki je kompetenca, ki je bila najmanj

pridobljena z izobraževanjem, sledita ji poznavanje različnih logističnih tehnologij in znanja s

področja optimizacije logističnih sistemov.

Srednja vrednost pridobivanja kompetenc z izobraževanjem je 3,21, kar pomeni, da so

zaposleni le delno pridobili te kompetence z izobraževanjem. Najbolj, a še vedno le delno, so

z izobraževanjem pridobili poznavanje informacijske tehnologije v logistiki.

Tabela 8: Srednje vrednosti pridobivanja kompetenc pri delu

Logistične kompetence pridobljene neposredno pri delu Srednja vrednost








Srednja vrednost pridobivanja kompetenc pri delu: 4,63



Ugotovili smo, da vrednost pridobivanja kompetenc pri delu niha med 4 in 5, kar pomeni, da

so vse logistične kompetence pridobili neposredno pri delu samem. Sposobnost optimiziranja

obstoječih sistemov v podjetju ima sicer najmanjšo vrednost (4,33 %), a še vedno izredno

visoko, kar pomeni, da jo je večina anketirancev vseeno pridobila pri delu. Kompetenca, ki pa

so jo ljudje najbolj pridobili z delom, je poznavanje oskrbovalne verige.

Zadnje, tretje vprašanje, se je navezovalo na dodatna izobraževanja na področju logistike.

Napisane so bile tri trditve, ki so jih morali anketiranci ovrednotiti na že prej omenjeni

petstopenjski lestvici, pri kateri je število ena predstavljalo najmanjšo stopnjo strinjanja in

število pet največjo stopnjo strinjanja anketirancev s trditvijo.

Tabela 9: Srednje vrednosti možnosti, želja ter udeležb dodatnih izobraževanj

Trditve Srednja vrednost

Udeležujem se dodatnih izobraževanj na področju logistike. 3,50

Želim se udeleževati dodatnih izobraževanj na področju logistike za

nadgraditev logističnih kompetenc.

4,50

Podjetje mi omogoča dodatna izobraževanja, pomembna za

pridobitev dodatnih logističnih kompetenc.

4,22

Srednja vrednost navedenih trditev: 4,07

Ugotovili smo, da se več kot polovica delavcev udeležuje dodatnih izobraževanj, kar prikazuje

srednja vrednost 3,5. Srednja vrednost želja po dodatnih izobraževanjih je 4,5. Pri analiziranju

podatkov smo tudi ugotovili, da nihče od anketirancev ni označil vrednosti 1, ki je pomenila,

da se jih ne želijo udeleževati. Vrednost trditve, kjer nas je zanimalo, v kolikšni meri jim

podjetje omogoča dodatna izobraževanja, pa je 4,22.

4.2 Potrjevanje tez

Analizirali, obdelali in prikazali smo pridobljene rezultate naše raziskave in si tako zagotovili

osnovo za potrjevanje tez, ki smo si jih postavili na začetku raziskovanja.



Prva teza se je glasila: zaposleni v podjetju so pridobili logistične kompetence neposredno pri

delu. Izračunali smo srednjo vrednost pridobivanja logističnih kompetenc neposredno pri delu

in dobili vrednost 4,63, kar pomeni zelo visoko stopnjo strinjanja anketirancev. Pri izračunu

srednje vrednosti pridobivanja logističnih kompetenc pri izobraževanju pa smo dobili bistveno

nižjo vrednost in sicer 3,21. Po pregledu analiziranih podatkov smo ugotovili, da je naša teza

potrjena, saj se zaposleni strinjajo s tem, da so kompetence pridobili neposredno pri delu.

Druga teza se je glasila: najpomembnejša splošna kompetenca zaposlenih je samostojnost. Pri

izračunu srednjih vrednosti splošnih kompetenc smo prišli do ugotovitve, da so vsi anketiranci

označili z vrednostjo 5 odgovornost. Samostojnost ima vrednost 4,78. Kljub temu, da ima

samostojnost kot kompetenca velik pomen v podjetju, ni najpomembnejša, zato to tezo

zavračamo.

Tretja teza se glasi: najpomembnejša logistična kompetenca zaposlenih je poznavanje različnih

logističnih tehnologij. V podjetju Globelink dajejo velik pomen vsem logističnim

kompetencam, saj njihova skupna srednja vrednost znaša kar 4,56. Najvišjo vrednost ima

poznavanje logističnih procesov z vrednostjo 4,83. Poznavanje različnih logističnih tehnologij

s srednjo vrednostjo 4,11 pa spada med najmanj pomembno logistično kompetenco.

Predvidevali smo, da je najpomembnejša, a so bila naša predvidevanja napačna, zato je ta teza

ovržena.

Četrta, zadnja teza se glasi: v podjetju Globelink EG Sol d.o.o. se zaposleni želijo udeleževati

dodanih izobraževanj na področju logistike. To tezo potrjujemo, saj je srednja vrednost 4,5,

kar pomeni visoko stopnjo želja. Po analizi podatkov smo ugotovili, da nihče od anketirancev

ni odgovoril, da se ne želi udeleževati dodatnih izobraževanj.

4.3 Ugotovitve in predlogi izboljšav

Ugotovili smo, da se z izobraževanjem ne pridobi logističnih kompetenc v veliki meri in

predvidevamo, da je razlog v pomanjkanju ali celo izostanku praktičnega usposabljanja v

izobraževalnih ustanovah. Pri univerzitetnih izobraževalnih programih je poudarek na teoriji



in velikokrat je takšno znanje težko takoj uporabiti pri delu. Pri zaključevanju univerzitetnega

programa imamo ogromno znanja, poznamo različne strategije, znamo napovedati prodajo,

izračunati razne statistične podatke, znamo sprejemati optimalne odločitve v logističnih

sistemih, obvladujemo dobavne in nabavne verige itd., vendar bi bilo zelo dobrodošlo, da bi

svoje znanje lahko preizkusili v praksi in imeli vsaj nekaj izkušenj, preden bi nastopili na

delovno mesto in bili posledično tudi bolj zaposljivi in samozavestnejši. Potrebno bi bilo

študentom zagotoviti praktično usposabljanje v podjetjih, ali z obvezno udeležbo na

raziskovalnih laboratorijih ali pa z reševanjem konkretnih problemov raznih podjetij pri

predmetu samem. Predvidevamo, da je v preučevanem podjetju bistveni razlog nizkega

pridobivanja logističnih kompetenc z izobraževanjem v tem, da ima le dobrih 11% zaposlenih

logistično smer izobrazbe. Slabih 67 % zaposlenih, kar je večinski delež, pa so ekonomsko

usmerjeni in so z izobraževanjem pridobili le majhen del logističnih kompetenc, zato ne

smemo posploševati in problema pomanjkanja uvajanja logističnih kompetenc v

izobraževalnih ustanovah ne bomo reševali, saj predlog izboljšav na tem področju ni predmet

našega raziskovalnega problema. Glede na to, da zaposleni na področju logistike v organizaciji

potrebujejo dobro izoblikovane logistične kompetence predlagamo, da bi lahko podjetje v

prihodnje zaposlovalo delavce, ki imajo logistično smer izobrazbe. Priporočeno bi bilo, da bi

imelo podjetje izdelan model pričakovanih in potrebnih logističnih kompetenc, saj menimo,

da bi podjetje tako postalo še učinkovitejše in bi bilo še bolj konkurenčno.

»Organizacije, ki nameravajo ostati na konkurenčnem trgu, nimajo alternative pri uvajanju

modela kompetenc. V različnih poslovnih okoljih se zdi, kot da bi bile le-te na obrobju, vendar

rezultati njihovega delovanja kažejo, da je to utečena praksa, ki se sicer sproti inovira, vendar

je nepogrešljiv del strateških aktivnosti, ki redno potekajo« (Gorišek, 2005, str. 79)

Z analizo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se anketiranci želijo udeleževati dodatnih

izobraževanj na področju logistike in tudi podjetje jim to omogoča, a se jih ne udeležujejo.

Menimo, da mora vodstvo najti način, da se bodo zaposleni začeli bolj aktivno udeleževati

izobraževanj ter še nadgradili svoje logistične kompetence. Predlagamo dva načina, ki jih lahko

vodstvo uvede. Delavcem, ki se izobražujejo, dajo kakšno denarno stimulacijo ali možnost

napredovanja. Lahko pa uvedejo izobraževanja kot obvezna in jih vključijo v delovni čas.



Zaključek

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu smo

preučevali teorijo, povzemali in citirali dela raznih avtorjev in si zagotovili osnovno, potrebno

znanje za nadaljevanje naše raziskave. Preučevali smo pojem kompetenc, njihovo delitev ter

pridobivanje, navedli pa smo tudi logistične kompetence in opisali podjetje, v katerem smo

opravili raziskavo. Na področju kompetenc je bilo, kot smo predpostavljali, dovolj literature.

Na področju kompetenc v logistiki smo vire črpali predvsem iz drugih diplomskih del, saj knjig

na to temo ni veliko. Predvidevamo, da je razlog v tem, da je logistika mlada veda ter da

podjetja dajejo velik pomen kompetencam bolj v zadnjem času. Tako dobro zasnovane

kompetence zaposlenih, kot tudi dobro logistiko v podjetjih vedno bolj dojemajo kot bistvo

dobrega poslovanja ter konkurenčno prednost. S preučitvijo teorije smo se seznanili z

osnovnimi pojmi in si postavili temelj za našo raziskavo.

V drugem, empiričnem delu smo si sprva izoblikovali teze in na njihovi podlagi izdelali anketni

vprašalnik, ki je bil sestavljen iz splošnih vprašanj o izobrazbi, starosti in ostalih potrebnih

podatkih in ga nato nadgradili z vprašanji o splošnih ter logističnih kompetencah. Odgovore

smo navedli na petstopenjski ocenjevalni lestvici. S statističnimi metodami smo te podatke

tudi analizirali, opisali pridobljene rezultate in potrdili oziroma ovrgli teze. Po preučitvi

analiziranih podatkov smo ugotovili, da so delavci z izobraževanjem v majhni meri pridobili

neke osnovne kompetence, ki jim pomagajo pri delu, ki jih nato pri delu razvijejo in pridobijo

v tolikšni meri, da lahko optimalno opravljajo svoje dolžnosti.



Literatura in viri

Bertoncelj, M. (2014, 30. junij). Logist, ki zaposluje in skokovito povečuje prodajo. Finance.

Najdeno 8. aprila 2016 na spletnem naslovu: http://www.finance.si/8805252/Logist-

ki-zaposluje-in-skokovito-pove%C4%8Duje-prodajo

Domov [Globelink Slovenia]. Najdeno 16. novembra 2016 na spletnem naslovu

http://www.globelink-slovenia.com/domov

Gorišek K. (2005). Določitev in razvoj kompetenc na podlagi zahtev standardov za sisteme

vodenja. V Pezdirc, M. S. (ur.), Kompetence v kadrovski praksi (str. 75-101). Ljubljana:

GV Izobraževanje

Ivanko, Š. (2007). Raziskovanje in pisanje del: metodologija in tehnologija raziskovanja ter

pisanja strokovnih in znanstvenih del. Kamnik: Cubus image.

Kohont, A. (2005). Razvrščanje kompetenc. V Pezdirc, M. S. (ur.), Kompetence v kadrovski

praksi (str. 31-48). Ljubljana: GV izobraževanje

Kohont, A. & Svetlik, I. (2005). Uvajanje in uporaba kompetenc. V Pezdirc, M. S. (ur.),

Kompetence v kadrovski praksi (str. 49-74). Ljubljana: GV izobraževanje

Kompetence doktoranda [Doktorski študijski program]. Najdeno 24. maja 2016 na spletnem

naslovu: http://fl.um.si/studij/programi/dr/kompetence-doktoranda/

Kompetence diplomanta [Magistrski študijski program]. Najdeno 24. maja 2016 na spletnem

naslovu: http://fl.um.si/studij/programi/mag/kompetence-diplomanta/

Kompetence diplomanta [Univerzitetni študijski program]. Najdeno 24. maja 2016 na spletnem

naslovu: http://fl.um.si/studij/programi/uni/kompetence-diplomanta/

Kompetence diplomanta [Visokošolski študijski program]. Najdeno 24. maja 2016 na spletnem

naslovu: http://fl.um.si/studij/programi/vs/kompetence-diplomanta/

Križman, A. (2010). Poslovna logistika (e-gradivo). Ljubljana: Zavod IRC.

Logistika kot znanstvena disciplina [Raziskovanje]. Najdeno 1. junija 2016 na spletnem

naslovu: http://fl.um.si/raziskovanje/

Majcen, M. (2009). Management kompetenc. Ljubljana: GV Založba.

METALOG project (2014). Deliverable n°6: Sustainability plan for previous project results.

Najdeno 20. junija 2016 na spletnem naslovu: http://www.project-

metalog.eu/fileadmin/user_upload/WP2_synthesis/MetaLog_DEL_6_Final.pdf



Opisna statistika [Opisna in inferenčna statistika]. Najdeno 10. januarja 2017 na spletnem

naslovu: http://www.rosigma.si/sl/statisticni-pojmi-testi

Orač, A. (2013). Razumevanje pojma logistike terciarno izobraževalnih logističnih delavcev v

slovenski vojski: Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za pomorstvo in promet.

Skupina CWT Globelink [CWT Globelink]. Najdeno 5. novembra 2016 na spletnem naslovu

http://www.globelink-slovenia.com/cwt-globelink/skupina-cwt-globelink

Svetlik, I. (2005). O kompetencah. V Pezdirc, M. S. (ur.), Kompetence v kadrovski praksi. (str.

13-27). Ljubljana: GV Izobraževanje

Temeljna načela za razumevanje logistike kot znanosti in njena akademska identiteta

[Raziskovanje]. Najdeno 26. decembra 2016 na spletnem naslovu:

http://fl.um.si/raziskovanje/

Virtič, T. (2011). Kompetence strokovnjaka logistike v transportnih podjetjih: Diplomsko delo.

Celje: Fakulteta za logistiko

Zelenika, R. (1990). Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela: Učbenik.

Ljubljana-Rijeka: Partizanska knjiga



Priloge

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Vir: Osebni vir

Spoštovani!

Sem Sintija Knez, študentka univerzitetnega dodiplomskega študija Logistika sistemov na

Fakulteti za logistiko v Celju. Izdelujem raziskovalno delo ter diplomsko nalogo na temo

Kompetence v logistiki. Preučujem kompetence, znanja, veščine in lastnosti na področju

logistike. Pred vami je nekaj vprašanj, katerih odgovori so bistvenega pomena za temo mojega

raziskovalnega dela in diplomske naloge. Reševanje anketnega vprašalnika je prostovoljno in

anonimno. Vprašalnik je kratek in vam bo vzel le nekaj minut časa.

1. V spodnji tabeli so naštete različne splošne ter logistične kompetence. Prosim, če ocenite

pomembnost posameznih kompetenc za kvalitetno opravljanje vašega dela v podjetju.

Pred vami je petstopenjska ocenjevalna lestvica. Odgovarjate tako, da v desnem stolpcu

obkrožite oceno (od 1 do 5) posamezne kompetence, pri čemer številka 1 pomeni »sploh

ni pomembno« in številka 5 pomeni »zelo pomembno«.

Splošne kompetence: Pomembnost kompetence:

Natančnost 1 2 3 4 5

Kreativnost 1 2 3 4 5

Odgovornost 1 2 3 4 5

Samostojnost 1 2 3 4 5

Komunikativnost 1 2 3 4 5

Sposobnost timskega dela 1 2 3 4 5

Sposobnost sprejemanja odločitev 1 2 3 4 5



Logistične: Pomembnost kompetence:

Poznavanje oskrbovalne verige 1 2 3 4 5

Poznavanje logističnih procesov 1 2 3 4 5

Poznavanje informacijske tehnologije v logistiki 1 2 3 4 5

Znanja s področja optimizacije logističnih procesov 1 2 3 4 5

Sposobnost analiziranja obstoječih sistemov v logistiki 1 2 3 4 5

Sposobnost optimiziranja obstoječih sistemov v logistiki 1 2 3 4 5

Poznavanje različnih logističnih tehnologij (RFID, črtna

koda,…) 1 2 3 4 5

2. V spodnji tabeli so naštete logistične kompetence, ki so potrebne na področju logistike.

Zanima nas, v kolikšni meri ste navedene kompetence pridobili z izobraževanjem in v

kolikšni neposredno pri delu. Odgovarjate tako, da obkrožite oceno (od 1 do 5) poleg

navedene kompetence, pri čemer številka 1 pomeni »sploh ne strinjam« in številka 5

pomeni »se v celoti strinjam«.

Kompetenca Pridobljena z

izobraževanjem

Pridobljena pri

delu

Poznavanje logističnih procesov 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Poznavanje oskrbovalne verige 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Znanja s področja optimizacije logističnih

procesov 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Sposobnost analiziranja obstoječih sistemov v

logistiki 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Sposobnost optimiziranja obstoječih sistemov v

logistiki 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Poznavanje različnih logističnih tehnologij (RFID,

črtna koda,…) 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5

Poznavanje informacijske tehnologije v logistiki 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5



3. V spodnji tabeli so trditve, ki se navezujejo na dodatna izobraževanja. Odgovarjate tako,

da ob vsaki trditvi obkrožite oceno (od 1 do 5), pri čemer številka 1 pomeni »sploh ne

strinjam« in številka 5 pomeni »se v celoti strinjam«.

Udeležujem se dodatnih izobraževanj na področju logistike. 1 2 3 4 5

Želim se udeleževati dodatnih izobraževanj na področju

logistike, za nadgraditev logističnih kompetenc. 1 2 3 4 5

Podjetje mi omogoča dodatna izobraževanja, pomembna za

pridobitev dodatnih logističnih kompetenc. 1 2 3 4 5

4. Zaposlen/a sem kot:

a) Vodstveni delavec b) Operativni delave

5. Stopnja izobrazbe (obkrožite odgovor):

a) Osnovna šola ali manj

b) Srednja poklicna šola

c) Višja ali visoka strokovna šola

d) Univerzitetna ali več

6. Smer izobrazbe (obkrožite odgovor):

Ekonomska

Logistična

Organizacijska

Tehnična

Pravna

Drugo:_____________

7. Starost (obkrožite odgovor): 18-25

25-35

35-45

45-55

55 in več

ZA VAŠE SODELOVANJE IN TRUD SE VAM ISKRENO ZAHVALJUJEM!

Documents

KOMPETENCE V LOGISTIKI V PODJETJU GLOBELINK EG SOL …2.1 Definicija kompetenc Kohont (2005, str. 31) ugotavlja, da se pojem kompetenca pojavlja v večini strok (pravo, filozofija,