Kompedij 2014 splet

2007 2009201120102008

20132012Sedem let programa MLADI V AKCIJI

2007-2013

Izdajatelj: MOVIT, Ljubljana

Dunajska 22, 1000 Ljubljana

Za izdajatelja: Janez kulj

Uredili: Sabina Rajgelj in Mojca Kambi

Naklada: 100 izvodov

Fotografije: arhiv MOVIT, Ljubljana

Shutterstock Images

Lektura: Ura Fujs, ALAM, Ale Lampe s.p.

Oblikovanje: Lea Gorenek

Tisk: Birografika BORI d.o.o

December, 2014

Povzetki projektov so nastali na podlagi opisov v prijavnih obrazcih upraviencev.

Ljubljana, 2014

Sedem let programa MLADI V AKCIJI

2007-2013

6 - 16

UVOD

mag. Peter Debeljak, direktor Urada RS za Mladino: PROGRAM MLADI V AKCIJI JE PUSTIL KONKRETNE POZITIVNE UINKE NA MLADINSKI SEKTOR

Janez kulj, direktor MOVIT, Ljubljana: SEDEM LET PROGRAMA MLADI V AKCIJI

PROGRAM MLADI V AKCIJI 2007-2013

17 - 23

2007

Mladinsko drutvo Bistrica ob Sotli: Meje

Lucija Lapuh Neformalna skupina: Aven havora! Pridite, otroci!

Mladinski center Trbovlje: We are democrazy!

Drutvo Mozaik Drutvo otrok: Help me to move

Socialna akademija zavod za izobraevanje, raziskovanje in kulturo: From silence to participation

Mladinski svet Slovenije MSS: Ustvarimo prilonosti!

24 - 30

2008

Drutvo MOCL: Street Art

Marua iek Neformalna skupina Mavrica: Ustvari svojo!

Mladinski svet Ajdovina: Povej naglas! / Say Out Loud!

Zavod Pekarna magdalenske mree: Prenos znanja/vein / Transfer of Knowledge/Skills

Mladinski svet Ajdovina: Ekstremna ekipa, 3. del / Extreme Team, No. 3

Center za socialno delo Kranj dnevni center za mlade in druine: Intercultural Rainbow / Medkulturna mavrica

31 - 37

2009

Drutvo za osebnostno rast Tara: Promoviraj se/Promote yourself

Neformalna skupina mladih Mladi paraplegiki: Tudi mi vozimo!

Zavod za usposabljanje Janeza Levca ZUJL: Skupaj lahko ustvarjamo

Drutvo za civilno drubo Slovenije LOM: Gremo naprej/Go forward

Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija ZTS: EU (UN)LIMITED

Mladinski svet Slovenije MSS: AKTIVNI REAKTIVNI KREATIVNI

20092007 2008Primeri dobrih praks ...

2010 2011 20132012

38 - 45

2010

Slovenska filantropija, zdruenje za promocijo prostovoljstva: Pravica do ustvarjajmo!/The right to create!

Socialna akademija zavod za izobraevanje, raziskovanje in kulturo: Recikel bicikel

Razvojna agencija Kozjansko (Mladinski center entjur): Your action matters

Zavod Voluntariat: Volunteers for Volunteers 2011

Zavod Hia kulture Celje HKC: Iem svoje mesto pod soncem

Center olskih in obolskih dejavnosti: Sreati, doiveti in raziskovati naravo v izobraevanju

Zavod Mladinska mrea MaMa: Delo za mlade!

46 - 54

2011

Mladinski center Breice: voluntART umetnost prostovoljstva, umetnost kreativnosti

Klub mladih Koevja: Petnajst let akanja je dovolj zanimo skupaj obnavljati lokomotivo

Mladinski svet Gornja Radgona: Mladi danes/Jugend Heute

Drutvo zaveznikov mehkega pristanka: Youth and Media

Drutvo center za pomo mladim: FOKUS! USMERI ARKE

Drutvo zaveznikov mehkega pristanka: Participation of young people with less opportunities through media

Mladinska mrea MaMa: Dialog mladih

55 - 61

2012

Mladinski center Kotlovnica: e-Nature II

Mladinsko drutvo Bistrica ob Sotli: Gozdni kratki/umski patuljci

Zavod O, Zavod kofjeloke mladine: Zavod O GREEN heART

Mladinski center Krko: Bringing old City back to Life

KUKU Drutvo za kreativno udelebo: Animate the Change

Mladinsko zdruenje Brez izgovora Slovenija: Youth Conference on Alcohol and Youth

62 - 69

2013

Drutvo center za pomo mladim: Young people, raise your voice Europe can hear you!

Ekvator, drutvo za raziskovanje izkuenj kazni zapora: Lesena predstava

Zavod BETA - Intitut za razvoj drube: Drubena revija

Mladinski center Litija: Evropsko poletje - European summer

Kulturno umetniko drutvo Plac: FORM a bike - transFORM yourself ali Predelaj bicikl - prebudi sebe

Drutvo za promoviranje avtonomije ljudi: Get Up, Stand Up, Act

Mladinski svet Slovenije: MSS: Dialog mladih 2.1: Vklopi se!

66

Pred kaknim letom sem v intervjuju za Mladje podal stalie, da je bil vpliv programa Mladi v akciji na razvoj mladinskega sektorja Sloveniji v zadnjih letih izjemen. Zelo jasno, brez ovinkarjenja in z nartno uporabo superlativa, ki ga ponavadi uporabljam v odmerjenih koliinah. Izkunje me v mojem poklicnem ivljenju uijo, da se je naeloma pri sodbah in ocenah sicer treba drati reka ne hvali dneva pred veerom. Zakljunih tevilk (uradno) takrat namre e nismo imeli, prav tako pa se nam je zdelo prav, da naredimo konno analizo ele po tem, ko bodo dejansko ugasnile e zadnje lui, ki so osvetljevale program. Ampak nekatere druge okoliine, predvsem pa jasnost dejstev, ki jih ni mogoe spregledati, so me e takrat navajale k sklepu, da bo takno programsko obdobje teko ponoviti. Predvsem pri sledenju nekaterim specifinim ciljem, o katerih ve v nadaljevanju. Zavedam se, da lahko takna ocena v kontekstu naih naporov po im uspeneji uveljavitvi naega novorojenka, torej enotnega programa Erasmus+, za marsikoga, ki to bere, predstavlja preseneenje. Vsem tem ponujam v nadaljevanju nekaj pojasnil, ki dajejo po mojem preprianju tezi o izjemnosti prejnjega programa dovolj trdno podlago.

Po pravici povedano ne poznam nikogar, ki se ne bi strinjal, da je vloga evropskih programov, namenjenih mladim in mladinskemu sektorju, vse tam od konca devetdesetih let prejnjega stoletja, zelo mona. Sprva predvsem konceptualno in v smislu odpiranja slovenskega mladinskega prostora navzven, kasneje pa tudi v isto materialnem smislu. Moji evropski kolegi iz manjih in mlajih drav lanic EU, predvsem pa iz tistih z nekoliko specifino ali celo manj razvito tradicijo mladinskega dela in mladinske politike, ugotavljajo podobno tudi iz svojih lastnih izkuenj. V tem kontekstu velja izpostaviti njihovo izjemno praktino vrednost zaradi njihove decentraliziranosti in s tem veje povezanosti s ciljnimi uporabniki. Oziroma, kot sam temu grdo reem, z njihovo odprtostjo za domao rabo. V ta namen vzpostavljenim nacionalnim agencijam je bila s tem dana izjemna prilonost, da v sodelovanju z nacionalnimi oblastmi preseejo osnovno vlogo neke vrste finannega posrednika in izdatno krepijo tudi svojo razvojno funkcijo. V slovenskem primeru je bil ta moment e posebej pomemben, saj se je mladinski sektor pred 15 in ve leti ele dobro postavljal na noge v smeri, kot ga poznamo danes. Institucionalno je bil dokaj prazen. Zato je naa nacionalna agencija e v osnovi pridobila izjemno pomembno vlogo tudi pri razvoju mladinskega sektorja kot takega. tevilni e danes poroajo o tem, da so se z mladinskim sektorjem sreali ravno preko nacionalne agencije.

Program Mladi v akciji je pustil konkretne pozitivne uinke na mladinski sektor

7Evropski programi so imeli vedno tudi jasen pozitiven uinek na mladinske organizacije in mladinske delavce. Mladinske organizacije so pridobile zlasti pri poglabljanju mednarodnih stikov in partnerstev, njihove dejavnosti pa so dobile evropsko dimenzijo. Mladinski delavci so prili v stik z novimi, modernimi metodami dela. Usposabljanja za mladinske delavce v okviru evropskih programov za mlade so postavila tudi temelje za profesionalizacijo mladinskega dela in poklica mladinskega delavca v Sloveniji. Slovenija je z vsem tem prepoznala ali na novo spoznala vrednost uenja, ki se dogaja izven olskih prostorov, in se je z mladinskim delom laje umestila v okolje vseivljenjskega uenja, ki danes predstavlja komplementarno vrednost za druge programe na podroju izobraevanja, usposabljanja in dravljanstva.

V asu veljavnosti programa Mladi v akciji se je v Sloveniji poleg omenjenih zgodil e nek dodaten moment. Tako sam program s svojimi programskimi in finannimi mehanizmi kot nacionalna agencija preko izrazite vloge razvojnega spodbujevalca neke vrste para-dravnega institucionalnega akterja sta pomembno prispevala h konceptualnim spremembah, ki smo jim bili pria v zadnjih letih v mladinskem sektorju. Zato seveda ne udi, da smo bili ena tistih drav, ki so bile najbolj motivirane in aktivne v procesu zavzemanja za loen, mladinskemu sektorju prilagojen program. Hkrati pa za to, da smo e naprej pria ohranjanju specifinih, mladinskemu prostoru prilagojenih nacionalnih agencij za upravljanje programa na podroju mladine. Uspeli smo, kot je znano, zgolj pri slednjem cilju.

Eden naih kljunih interesov v okviru ohranitve obstojeega institucionalnega stanja je bil tudi sila praktien: ohranitev podpornega centra SALTO-YOUTH RC. Menili smo, da so se omenjeni centri vzpostavili kot izjemno pomembni viri znanja in izkuenj, ki bistveno pripomorejo k dvigu kvalitete uinkov programa in zagotavljajo skladneji razvoj na posameznem prednostnem podroju programa in evropskega sodelovanja na podroju mladine med vsemi dravami lanicami. e posebej smo opozarjali na pomen geografsko osredotoenih struktur. Ena izmed njih je, kot vemo, umeena v okvir nae nacionalne agencije. Te zagotavljajo monost uinkovite podpore razvoju sodelovanja s posameznimi sosednjimi regijami. Za manje in srednje velike drave lanice je to dobrodola dodana vrednost, saj glede na razpololjive lastne potenciale niso sposobne zagotoviti tako primerne podpore razvoja sodelovanja s temi obmoji. Kot kaejo izkunje iz obdobja 20072013, geografsko osredotoene strukture tudi bistveno prispevajo k dejanski odprtosti programa za sodelovanje akterjev iz partnerskih drav in krepijo monosti za njihovo enakopravneje vkljuevanje.

Zakorakali smo e v novo programsko obdobje. ez as bo morda veina izmed nas pozabila na znamko Mladi v akciji. To je pogosto navada pri ljudeh. Ostali pa bodo konkretni uinki, ki jih je imel program na posameznike, na lokalne skupnosti in na sam mladinski sektor. Nenazadnje pa tudi na krepitev ezmejnega sodelovanja in krepitev evropske identitete v nas. Ne glede na vso praktinost za domao rabo, na katero sem nakazal, je treba vedeti, da gre pri vsem skupaj vseeno za evropski program mobilnosti. In prav je tako.

mag. Peter Debeljakdirektor Urada RS za mladino

831. decembra 2013 se je zakljuil sedemletni program Mladi v akciji, dan kasneje se je zael program Erasmus+. Z iztekom zadnjega leta izvajanja programa Mladi v akciji se je zakljuilo tudi obdobje samostojnih programov Evropske unije na podroju mladine, ki se je zaelo daljnega leta 1987 s prvim, takrat pilotskim, programom Mladi za Evropo.

Slovenija je sodelovala v zadnjih treh programih, pri emer je v svojem prvem, Mladi za Evropo III, sodelovala le zadnjih devet mesecev. Od leta 2000 do leta 2006 je sodelovala v programu Mladina, ki ga je zaznamoval vstop Slovenije v Evropsko unijo. Ta se je odrazil predvsem v velikem poveanju

razpololjivih sredstev programa, saj so se sredstva ez no podvojila. Z letom 2007 se je zael program Mladi v akciji.

Teko je govoriti o doseenem zgolj v zadnjem sedemletnem programu, kajti razvoj tudi v zadnjih sedmih letih je temeljil na vsem, kar se je dogajalo od leta 1997, ko govorimo o zaetku delovanja Nacionalne agencije. O zaetkih pa morda najlepe govori dejstvo, da smo v letu 1999 hodili naokoli in prosili organizacije, da sprejmejo izziv sodelovanja v mladinskih izmenjavah. Petnajst let kasneje smo bili sposobni sprejeti manj kot polovico vseh predlaganih projektov mladinskih izmenjav. Petnajst let kasneje lahko ugotovimo, da so mednarodno mladinsko delo in une mobilnosti v mladinskem delu konno dobili svoje prepoznavno mesto tudi med akterji v

mladinskem delu v Sloveniji.

Sedem let skozi tevilkeV sedmih letih je bilo skoraj tiso sprejetim projektom dodeljeno malo manj kot 12 milijonov evrov za nekaj ve kot 16.000 udeleencev in udeleenk. eprav je 12 milijonov evrov v mladinskem sektorju velika vsota, te tevilke povedo zelo malo. Toda vsaj za eno tevilko je e mnogo veja tevilka. 16.325 udeleencev in udeleenk skriva e veje tevilo. Ni mogoe preteti tevila novih znanj, okrepljenih vein ali odkritij, ki so jih udeleenci in udeleenke doiveli tekom izvajanja projektov, niti ne bo nikoli mogoe preteti poznanstev in prijateljstev, ki jih je stkalo ivljenje teh mladih, pa naj gre za poiljajoe aktivnosti v drugih dravah ali za gostiteljske aktivnosti v Sloveniji.

Nekaj ve pove primerjava s tevilkami vseh tistih projektov, ki so se potegovali za sprejem v program in s tem pridobitev finanne podpore iz programa. V program je poskualo vstopiti ve kot 2.116 predlogov projektov, katerih skupna vrednost zaproene finanne podpore je presegala 25 milijonov evrov. Zaproena vsota podpore le v zadnjih dveh letih predstavlja skoraj 40 % vseh zaproenih sredstev v sedmih letih. Na eksplozijo povpraevanja kaejo tudi tevilke predlogov projektov, saj se je v letu 2013 za sprejem v program potegovalo 430 predlogov, sedem let poprej zgolj pol toliko. Toda tudi tu so tevilke za tevilkami. V sedmih letih je bil dele sprejetih projektov glede na tevilo predlogov zgolj 45 % na ravni celotnega programa v Sloveniji, v posameznih akcijah pa je padel krepko pod 30 %. In nikoli ne bomo preteli vseh elektronskih sporoil, ki so si jih izmenjali partnerji potem, ko predlog projekta ni bil sprejet v program.

Krepitev mladinskega sektorjaProgram Mladi v akciji je pripomogel h krepitvi mladinskega sektorja, e posebno na lokalnih ravneh. Prispeval je h krepitvi zavedanja, kaj je mladinsko delo. Premik od koncepta prostovoljnih interesnih dejavnosti mladih do koncepta mladinskega dela kot prostora neformalnega izobraevanja je bil velik korak. Vodnik po programu ni bil zgolj razpisno besedilo, pa pa je velikokrat sluil tudi kot ubenik za razvoj kvalitete v mladinskem delu. Prispeval pa je tudi k vejemu ugledu posameznih akterjev v lokalnih okoljih, e posebej nasproti obinskim oblastem. Zmonost rpanja evropskih sredstev je vsekakor v njihovih oeh igrala pomembno vlogo. Premiki na obinski ravni, e posebno v tistih obinah, ki so zaele omogoati

Sedem let programa Mladi v akciji

9 9

spodbujevalno vlogo lastnih razpisov tudi za mednarodno mladinsko delo, so kljuni. In umeanje v sicernje sodelovanje s pobratenimi lokalnimi skupnostmi daje velike sinergijske uinke za sodelovanje taknih partnerjev.

Program je omogoil kontinuirane stike in aktivnosti tevilnih organizacij s njihovimi partnerji v drugih dravah. Mednarodno dimenzijo, privilegij razlinih mednarodnih tajnikoh ali drugae odgovornih za mednarodno sodelovanje v nacionalnih organizacijah, je postavil kot mono realnost tudi navadnemu lanu teh organizacij. Vse to pa je omogoilo, da razline mednarodne aktivnosti s iroko udelebo mladih postanejo sestavni del rednega delovanja organizacij in niso zgolj obasne prilonosti.

Ko govorimo o prispevku programa h krepitvi mladinskega sektorja govorimo tudi o delovanju Nacionalne agencije, ki je imela monost biti ve kot zgolj razdeljevalec sredstev. V sedmih letih je bilo organiziranih veliko mednarodnih in nacionalnih aktivnosti usposabljanja, pri emer so ta usposabljanja s svojo vsebino bistveno presegala zgolj potrebe za sodelovanje v programu. Z dvo- ali vednevnimi aktivnostmi smo omogoali spoznavanje konceptov mladinskega dela, pri emer velja izpostaviti zadnja leta tradicionalni seminar Korak v program. Namenjen je bil vsem, ki so eleli prvi vstopiti v program, zgodilo pa se je tudi, da je kaken udeleenec ali udeleenka seminar zapustil po prvem dnevu, ker je prilo spoznanje, da program, predvsem pa tisto, kar podpira, ni to, kar potrebujejo.

In ko govorimo o usposabljanju mladinskih voditeljev in mladinskih delavcev, vseeno velja opozoriti na pomemben izziv. Mladinski sektor je podroje, kjer je znailna velika fluktuacija ljudi, ki se tako ali drugae znajdejo v vlogi mladinskega voditelja ali mladinskega delavca. In dejstvo je, da prenos znanja, vein ali zgolj informacij v akterjih mladinskega dela epa.

Pomembna je bila tudi izdajateljska dejavnost Nacionalne agencije, saj so v zadnjih sedmih letih nastale mnoge publikacije, ki e vedno sluijo kot prironiki za mladinske delavce in mladinske voditelje in so dosegljive tudi v tevilnih slovenskih knjinicah.

Mona lokalna dimenzija programaProjekti, kot jih je podpiral program MVA, so se predvsem dogajali na lokalni ravni. Mladinske izmenjave so praviloma vkljuevale mlade iz konkretnega lokalnega okolja, EVS prostovoljec je vedno deloval v konkretnem lokalnem okolju. Toda program Mladi v akciji je omogoal tudi monost pridobitve finanne podpore za lokalne projekte pobudnitva mladih, ki so se odvijali brez partnerjev iz drugih drav.

V ta namen je bilo vsako leto na voljo priblino desetina vseh za dodelitev razpololjivih sredstev, predlogi projektov mladinskih pobud pa so predstavljali tretjino vseh predlogov projektov. To je bila svojevrstna posebnost za program, ki naj bi bil predvsem program podpore za mednarodno mladinsko delo in une mobilnosti v mladinskem delu, kot je bilo veliko povpraevanje v Sloveniji tudi posebnost v primerjavi z marsikatero drugo dravo, ki bi jo lahko opisali kot razvito z vidika mladinskega dela. O razlogih za te posebnosti ne gre na veliko razpravljati, vsi pa izhajajo iz istega brloga. Kronino pomanjkanje sredstev, ki bi spodbujali prostor mladinskega dela.

Podpora sodelovanju s partnerskimi dravamiZa programe EU na podroju mladine je veljalo, da so bili med najbolj odprtimi tudi za sodelovanje preko meja Evropske unije. Sodelovanje s partnerskimi dravami na Balkanu, v Vzhodni Evropi in na Kavkazu ter v mediteranskih dravah je bila stalnica tudi v programu Mladi v akciji. Dolgo so prevladovali predlogi projektov s partnerji z Balkana, v zadnjih dveh letih pa smo po zaslugi mladinskega okna Vzhodnega partnerstva doiveli tudi naraajo val novih partnerstev s partnerji iz Vzhodne Evrope in s Kavkaza. Zato lahko dejansko ugotovimo, da je program Mladi v akciji bistveno poveal sodelovanje s temi dravami med akterji v mladinskem sektorju v Sloveniji. al tega nismo izkoristili v odnosu do mediteranskih drav, kjer so bili predlogi projektov redki, e

10

najve z Izraelom in Jordanijo. Deloma k takemu stanju prispeva sicernja vsestranska oddaljenost teh obmoij, po drugi strani pa je zelo dolga pot do vizumov, pa naj se gre za prihod v Slovenijo ali v nasprotno smer.

In potem Erasmus+In potem je priel konec programa Mladi v akciji. In priel je Erasmus+. Takoj je potrebno povedati, da tudi zasnova novega programa v veliki meri ohranja avtonomijo mladinskega sektorja in da podpira skoraj vse, kar je podpiral dosedanji program Mladi v akciji. In e ve, omogoa tudi marsikaj novega, koliko zares novega, pa bo zelo odvisno od samega mladinskega sektorja v Sloveniji.

Podobo programa Erasmus+ je krojila beseda izobraevanje. Izobraevanje za tisto, od esar bomo iveli. Ambicija Evrope je, da si povrne nedvomni poloaj tehnoloko in socialno najbolj razvitega dela sveta, za to pa potrebuje vse ve znanja, kompetenc in podjetnosti. Vendar ko govorimo o programih EU na podroju mladine, velja opozoriti na nekaj drugega. Program Mladi za Evropo je bil leta 1987 vzpostavljen kot program podpore na poti velikih politinih korakov takratnih Skupnosti, ki so svojevrsten vrhunec doivele z Maastrichtsko pogodbo v zaetku devetdesetih. e ime tega programa pove veliko.

Takratni politini voditelji so se zavedali, da mora biti Evropa ne zgolj racionalna tehnokratska tvorba, pa pa mora temeljiti tudi na medlovekih odnosih, na graditvi skupnosti ljudi, ki so danes evropski dravljani, in ki presega zgolj materialno dobrobit. Program na podroju mladine so zasnovali tudi na izkunjah prvega dvostranskega programa podpore skupnim aktivnostim mladih in mladinskih organizacij med Francijo in Nemijo, ki deluje e od leta 1963 in ki je in ima e vedno enak globalni cilj: zblievati dva naroda, prispevati k soitju dveh narodov, katerih medsebojni vojaki spopad je vedno pretresel celo Evropo.

Evropskega dravljanstva ne bomo vzpostavljali z evropskim pokojninskim sistemom, ker tega kolikor vidim vnaprej ne bo. Niti ne z enakim plailom za enako delo po celi Evropi. Tudi tega ne vidim. Nisem preprian, da bodo mladinske izmenjave obvarovale Evropo pred vsem hudim, verjamem pa, da je potrebno krepiti obutek zavedanja vseh nas v Evropi, da smo v tem globalnem svetu ena entiteta in da nas drugi deli sveta tako vidijo in temu primerno vodijo svoje politike. In ko Nemija ni ve neka imaginarna tvorba, pa pa utrujen obraz prijatelja Hansa-Georga, ko panija ni ve zgolj rdee rumena zastava pa pa pegasti obraz Dolores in ko je Francija zgolj navduen obraz Jeana, ko okusi blejsko kremno rezino, takrat je Evropa isto drugana.

Zadnji dve Evropski komisiji pod vodstvom Barrosa sta bili bolj tehnokratski. Juncker napoveduje bolj politino delovanje, ki bo morda pripeljalo do novega politinega preboja, do drugane Evropske unije. Dovolj je star in prihaja iz pravega konca, da ve, kaj je bilo v tistih sedemdesetih in osemdesetih. Kdo ve. Osebno pa sem preprian, da je potrebno delati tudi na duah in ne samo elodcih, e hoemo, da bo EU obstala in se razvijala v skupnost, v kateri se bodo poutili dobrodoli vsi njeni deli in jo bodo ohranjali tudi za ceno lastnega primanjkljaja. Lahko le ponovim samega sebe. Evropa, e hoete Evropska unija, se ne bo ve mogla razvijati na formuli, v kateri so skupni in posamini dobiki vedno veji od posaminih izgub. Menim, da je as, da se pripravimo na posamezne izgube. Zavedam pa se, da samo z delom na duah ne bo mogoe ohraniti EU.

In ohraniti in prispevati h krepitvi EU je moj pogon. Moj sin Adam je pri petih letih starosti pokazal na evropsko zastavo, tisto modro z zvezdicami, in mi povedal, da je v tisti zastavi tako slovenska kot nemka zastava. Evropska zastava mu pomaga, da mu ni potrebno izbirati med materjo in oetom. In takih otrok je vse ve.

Janez kulj, direktor MOVIT, Ljubljana

1111

Na naslednjih straneh smo tokrat zbrali nekatere utrinke in kljune poudarke ter statistiko programa Mladi v akciji v letih 2007-2013.

tevilke na prvem plakatu vkljuujejo vse aktivnosti, ki so bile izvedene s podporo programa: sprejete projekte, usposabljanja

za EVS prostovoljce ter vse seminarje in aktivnosti, ki jih je v tem

letih izvedel Movit kot Nacionalna agencija programa. V mladinski

sektor se je v sedmih letih iz programa prelilo skoraj 13 milijonov

evrov in uinki so danes e kako vidni. Kako so mladinske organizacije rasle in se razvijale s pomojo programa, si lahko ogledate v rubriki Refleksije. Projekti so zajeli ve kot 18.000 udeleencev, ki so tako pridobili pomembne neformalne une izkunje, ki so e e ne spremenile vsaj sooblikovale njihova

preprianja in odloitve v prihodnosti.

tevilke na vseh ostalih plakatih se veejo izkljuno na sprejete projekte. Pri pregledu po posameznih letih si lahko ogledate, kako

je povpraevanje po sredstvih iz programa v Sloveniji iz leta v leto

skokovito naraalo in se v sedmih letih pravzaprav podvojilo. Na

sreo je bolj ali manj skladno s tem rasla tudi viina razpololjivih

sredstev, tako da dele sprejema ni drastino upadel. Najniji je bil

leta 2011, ko je bilo sprejetih le 35 % vseh predloenih projektov,

najviji pa leta 2012, ko je bilo sprejetih 54 % vseh predloenih projektov, zahvaljujo precejnjemu poveanju sredstev v programu za sodelovanje s estimi sosednjimi partnerskimi dravami Vzhodnega partnerstva (Armenijo, Azerbajdanom, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino).

13 13

Vsebina in cilji programa MLADI V AKCIJI

Program Mladi v akciji je bil program Evropske unije, ki je sledil ciljem evropskega sodelovanja na podroju mladine. Omogoal je finanno podporo projektom neformalnega uenja in mobilnosti mladih, ki so prispevali k ciljem evropskega sodelovanja na podroju mladine. V primerjavi s svojim predhodnikom, programom MLADINA, je novi program nastajal v asu, ko se je znatno okrepilo evropsko sodelovanje na podroju mladine, ki je nov zagon dobilo z objavo Bele knjige Evropske komisije: Nov zagon za evropsko mladino*, njene usmeritve so bile potrjene tudi s sprejetjem resolucij Sveta EU. Zato so bili vsebinski poudarki, ki jih je program MVA postavil pred projekte, ki so eleli pridobiti finanno podporo iz programa, mnogo natanneje doloeni in so izhajali iz sprejetih prednostnih podroij razvoja evropskih mladinskih politik.

Program je podpiral nov okvir evropskega sodelovanja na podroju mladine, sprejet leta 2009, ki medsektorsko obravnava vpraanja v zvezi z mladimi, njegov namen pa ni bil le ustvariti ve prilonosti za mlade in enake monosti za vse mlade na podroju izobraevanja in zaposlovanja (razsenost zaposljivosti), temve tudi spodbuditi aktivno sodelovanje, socialno vkljuenost in solidarnost pri vseh mladih (razsenost participacije).

Prav tako je prispeval k uresnievanju vodilne pobude Mladi in mobilnost v okviru strategije Evropa 2020, ki mlade postavlja v sredie prizadevanj EU za oblikovanje gospodarstva, temeljeega na znanju, inovacijah, visokih stopnjah usposobljenosti, znanj in spretnosti, prilagodljivosti in ustvarjalnosti, vkljuujoih trgih dela in dejavnem udejstvovanju v drubi.

Program je zajemal pet prednostnih podroij, ki so se morali izraati tudi v ciljih projektov organizacij ali neformalnih skupin, ki so kandidirli za sprejem v program: spodbujatiaktivnoevropskodravljanstvo, razvijatisolidarnostinstrpnostmedmladimi, krepitimedsebojnorazumevanjemladihizrazlinihdrav, prispevatikrazvojukakovostisistemovpodporezaaktivnostimladih, spodbujatievropskosodelovanjenapodrojumladine.

Prednostne naloge programa MLADI V AKCIJIProjekti, ki so se potegovali za vstop v program Mladi v akciji, so zajemali tiri stalne prednostne naloge.Evropsko dravljanstvoPrednostna naloga programa Mladi v akciji je bila mlade ozavestiti, da so evropski dravljani. Cilj je bil spodbuditi mlade k razmiljanju o evropskih temah in jih vkljuiti v razprave o izgradnji in prihodnosti Evropske unije. Ob upotevanju tega naj bi projekti izkazovali mono evropsko razsenost ter spodbujali razmiljanje o nastajajoi evropski drubi in njenih vrednotah.

Participacija mladihSploni cilj je bil spodbuditi mlade, naj kot dravljani prevzamejo aktivno vlogo v civilnem ivljenju svoje lokalne skupnosti in v sistemu predstavnike demokracije ter da se omogoi veja podpora razlinim oblikam uenja za participacijo. Ta prednostna naloga je kljuna metoda, ki mladim omogoa aktivno sodelovanje v vseh fazah razvoja projektov Mladi v akciji, zato se je treba z njimi posvetovati in jih vkljuiti v postopek sprejemanja odloitev, ki vplivajo na njihove projekte.

Kulturna raznolikost S spodbujanjem skupnih aktivnosti mladih z razlinim kulturnim, etninim in verskim ozadjem si je program prizadeval razvijati njihovo medkulturno uenje. Na ravni razvoja in izvajanja projektov to pomeni, da

Program Mladi v akciji 2007-2013

14

se bodo mladi, ki sodelujejo v projektu, morali zavedati njegove medkulturne razsenosti. Projekt mora spodbujati ozaveenost in razmislek o razlinih vrednotah. Mlade je treba nagovarjati k spotljivemu in rahloutnemu obravnavanju stali, ki vodijo v neenakost ali diskriminacijo. Pri izvajanju projektov se uporabljajo medkulturne metode dela, ki udeleencem projekta omogoajo enakopravno sodelovanje.

Vkljuevanje mladih z manj prilonostmiPomembna prednostna naloga Evropske unije je bila tudi omogoiti dostop do programa Mladi v akciji vsem mladim, vkljuno s tistimi z manj prilonostmi, kjer gre za mlade, ki so v primerjavi s svojimi vrstniki prikrajani zaradi razlinih situacij ali ovir. V doloenih kontekstih lahko te situacije ali ovire mladim onemogoajo uinkovit dostop do formalnega in neformalnega izobraevanja, transnacionalno mobilnost in participacijo, aktivno dravljanstvo, krepitev njihove vloge in moi ter vkljuevanje v drubo na splono.

Neformalno uenje in YouthpassNeformalno uenje je bilo eno kljunih znailnosti programa Mladi v akciji. Gre za uenje, ki poteka izven okvirov formalnih unih nartov, je prostovoljno in skrbno nartovano z namenom spodbujanja osebnega, socialnega in strokovnega razvoja udeleencev . S potrdilom Youthpass Evropska komisija zagotavlja, da je sodelovanje v programu priznano kot una izkunja in kot obdobje neformalnega in prilonostnega uenja.YOUTHPASS je tako instrument programa Mladi v akciji za nartovanje, spremljanje, vrednotenje in priznavanje dosekov neformalnega uenja za vse sodelujoe pri projektih, vkljuenih v program. Namenjen je krepitvi zaposljivosti mladih in mladinskih delavcev, omogoanju osebne refleksije v procesu neformalnega uenja in spodbujanju drubene prepoznavnosti ter priznavanja mladinskega dela. Kot vseevropski instrument prepoznavanja neformalnega uenja na podroju mladine Youthpass prispeva h krepitvi socialnega prepoznavanja mladinskega dela, s prikazom in potrjevanjem kljunih kompetenc pa potrdilo Youthpass stremi tudi k podpori zaposlovanja mladih in mladinskih delavcev.

Skupno tevilo izdanih potrdil Youthpass za projekte, sprejete v Sloveniji, se je povzpelo preko 5050, potrdila Youthpass pa se v sedmih letih izvajanja programa posluuje e blizu 300 slovenskih organizacij, s tem da je potrebno poudariti, da so nizke tevilke v prvih letih posledica dejstva, da je potrdilo Youthpass ele sasoma postalo na voljo za vse akcije programa, za nekatere ele v letu 2013. Za nacionalno agencijo e naprej ostaja izziv, kako udeleence projektov v veji meri pozvati k opisovanju kljunih kompetenc vseivljenjskega uenja. Potrdilo Youthpass dobi namre ele z opisom kompetenc pravo uporabnost, zato je priporoljivo, da se v proces doloanja unih ciljev in prepoznavanja unih dosekov vloi ve truda. V ta namen je nacionalna agencija pripravila tevilne delavnice o Youthpassu, v pomo upraviencem pa promoviramo tudi metode, ki so dostopne na spletni strani SALTO YOUTH.

15

Mladi v akciji v tevilkahV vseh sedmih letih izvajanja programa Mladi v akciji je Nacionalna agencija upraviencem dodelila skupno 11.908.415 evrov sredstev. V tem asu je bilo skupno sprejetih 956 projektov v katerih je sodelovali 16.322 udeleencev. Iz spodnjega grafa je razvidno, da je povpraevanje po sofinanciranju projektov vsako leto prekaalo sredstva, ki so bila na voljo. V prvih letih je nekaj sredstev ostalo nerazdeljenih tudi zaradi vsebinsko neprimernih projektov (pomanjkljivo razumevanje temeljnih ciljev akcij), od leta 2010 dalje pa se je s pomojo akcije Vrni, esar ne bo porabil, pri katerih so se upravienci odpovedali delom dotacij, za katere so vedeli, da jih ne bodo porabili (odpoved partnerja, zmanjano t. udeleencev, niji stroki potovanja od predvidenih, ipd.), dodelilo celo ve sredstev, kot pa jih je bilo na voljo. Kljub temu je brez dotacije ostalo veliko projektov, kar kae na pomanjkanje drugih virov financiranja v Sloveniji.

V letu 2013, v zadnjem letu izvajanja programa, ko je znaala vsota dodeljenih sredstev 2.57.981 evra, se je obseg dodeljenih sredstev v primerjavi s prvim letom 2007 celo ve kot podvojil, za ve kot 140% pa se je povealo tudi tevilo v projekte vkljuenih udeleencev, ki se je v tem letu priblialo tevilu 4.000.

V vseh sedmih letih je bilo najveje povpraevanje po projektih v akciji 1.2 Mladinske pobude, kjer smo prejeli preko 700 prijavnic, sprejeta pa je bila podobno kot v akciji 3.1. Sodelovanje s sosednjimi dravami EU - le slaba tretjina vseh predloenih projektov. Povpraevanje je vsa leta presegalo tudi zmonosti ostalih akcij, kar je omogoalo sprejem zares le vsebinsko najkakovostnih projektov. Najve, 330 sprejetih projektov je bilo projektov Evropske prostovoljne slube, v okviru katerih so meje svoje matine drave prestopili tevilni tuji in domai prostovoljci.

16

Podporne aktivnosti nacionalne agencijePoleg dodeljevanja sredstev upraviencem programa Mladi v akciji pa je Nacionalna agencija s podporo programa vsako leto posebej na podlagi potreb upraviencev, ki smo jih ugotavljali na podlagi ocenjevanja projektnih predlogov, analize irih potreb na podroju razvoja mladinskega dela v Sloveniji ter prednostnih usmeritev Evropske komisije ter Urada RS za mladino, organizirala tudi usposabljanja in druge podporne aktivnosti za predstavnike organizacij mladinskega sektorja. Njihov namen je bil bodisi poveati kompetence predlagateljev ter omogoiti izmenjavo izkuenj, strokovnega znanja in primerov dobrih praks med tistimi, ki so vkljueni v mladinsko delo, bodisi pomagati potencialnim predlagateljem pri pripravi in razvoju novih projektov v okviru programa.

Nacionalna agencija v okviru svojega narta usposabljanj in sodelovanja organizirala tri vrste aktivnosti: nacionalneaktivnosti,kisopotekalevSlovenijiinsonamenjeneizkljunoslovenskimudeleencem; mednarodneaktivnosti,kisorezultatsodelovanjaslovenskenacionalneagencijeinnacionalnihagencij

izdrugihdravterpotekajoveniizmeddravorganizatork; poiljajoeaktivnosti,nakatereslovenskanacionalnaagencijapoljeudeleence

Zavod MOVIT je v okviru sredstev za podporne aktivnosti v letih 20072013 organiziral in/ali razpisal skupaj 239 usposabljanj, ki so zajela 1.749 udeleencev. Poleg usposabljanj v lastni organizaciji ali soorganizaciji smo v tem obdobju podprli tudi udelebo 232 udeleencev na 167 usposabljanjih v tujini, ki so jih organizirale druge nacionalne agencije. Za to smo namenili skupaj 620.047,00 EUR.

1717

2007

1818

2007

MejeSI-11-13-2007-R1socialna vkljuenost, enakopravnost med spoloma2.-9. 7. 2007Mladinsko drutvo Bistrica ob Sotli, Bistrica ob SotliFinska, Estonija, Turija, Italija18.489,00 EUR

Naslov projekta: ifra projekta: Tematika: Datum aktivnosti: Prijavitelj: Partnerji iz drav:Viina dodeljenih sredstev:

Akcija 1 Mladi za Evropo1.1 Mladinska izmenjava

Namen projekta Meje je ozavestiti delovanje procesov, ki ustvarjajo druganost (diskriminatorna mo drubeno konstruiranih meja), ter ozavestiti kreativne procese, ki se zgodijo ob preseganju meja. Cilji projekta so predstaviti in primerjati odnose med razlinimi etninimi, ekonomskimi, spolnimi, jezikovnimi in politinimi skupinami v dravah udeleencev, najti naine izboljanja komunikacije in interakcije med ljudmi znotraj EU, vzpodbujati kreativnost mladih na podroju razlinih medijev, razviti konstruktivno kritien odnos do sveta, obutek za dialog ter spotovanje in razumevanje raznolikosti, vzpostaviti interakcijo z ostalim lokalnim prebivalstvom in jih informirati o zastavljenih temah izmenjave. Aktivnosti so potekale v obliki spoznavnih iger, ogrevalnih in sprostitvenih iger, vaj za grajenje zaupanja, diskusijskih delavnic (o jezikovnih in spolnih mejah, o raznolikosti in podobnosti kultur, o etninih, ekonomskih ter politinih mejah v EU) in kreativnih delavnic (plesna, likovna, filmska in glasbena). Kljuna aktivnost je bil izlet ez mejo, v Kumrovec, da so udeleenci sami izkusili politino doloeno mejo, ki razmejuje sosednje vasi, ki so bile v preteklosti zelo povezane.

Veinoma so bili vsi cilji doseeni v skladu s predvidenimi. Velik poudarek je bil na neformalnem uenju, mladi so se tako urili v komunikaciji v anglekem jeziku, pridobili so izkunje timskega dela, skozi diskusijske delavnice so razvili komunikacijske sposobnosti in konstruktivno kritien odnos do sveta ter obutek za dialog in spotovanje ter razumevanje raznolikosti. Izdelali so informativne zloenke, plakate in spletno stran ter posneli dva kratka dokumentarna filma.

Lokalna skupnost je bila z izmenjavo seznanjena preko lokalnih medijev, na izmenjavi pa so sodelovale tudi nekatere druge lokalne mladinske organizacije. Organizatorji so pripravljali druabne veere odprtega tipa, ki so bili namenjeni druenju z lokalnim prebivalstvom.

Evalvacija je potekala v obliki sestankov z mladinskimi vodji, zadnji dan pa v obliki vpraalnika, ko so lahko udeleenci izrazili svoja mnenja, predstavili poutje, podali pripombe in pohvale.

Kratek opis projekta:

1919

2007


Naslov projekta: ifra projekta: Tematika: Datum aktivnosti: Prijavitelj: Viina dodeljenih sredstev:

Aven havora! Pridite, otroci!SI-12-27-2007-R2drubena vkljuenost, manjine1. 7. 2007-31. 3. 2008Lucija Lapuh, Slovenske Konjice3.890,00 EUR

Akcija 11.2 Mladinska pobuda

Namen nacionalne mladinske pobude neformalne skupine sedmih mladih je vkljuevanje mladih z manj prilonostmi (organizirati tabor za romske otroke), ozaveanje o pomembnosti spotovanja lovekovih pravic in medloveke solidarnosti. Cilji so promoviranje strpnosti v lokalnem okolju, informiranje ljudi o prostovoljnem delu, vzpodbuditi mlade k multikulturnemu nainu razmiljanja ter predstavitev romske problematike in izkuenj tistih, ki se s tem ukvarjajo, v lokalni skupnosti. Pripravljalna aktivnost je zajemala prihod organizatorjev s kitaro in pobarvankami v romska naselja, zato da bi premagali zaetno negotovost in s tem romske otroke motivirali k im veji udelebi na taboru. Na samem taboru so udeleenci poskuali dosei zastavljene cilje preko petja, iger, igranja vlog, pogovora, kviza, risanja in razlinih delavnic. Vse to so metode, s katerimi so organizatorji poskuali otroke nauiti kritinega multikulturnega naina razmiljanja. Druge aktivnosti so vkljuevale e izlet na Magdalensko goro, pripravo razstave likovnih izdelkov, pripravo programa, s katerim so se otroci predstavili starem in okolikim ljudem. Evalvacija je potekala sproti preko pogovorov

in izmenjave mnenj ter izkuenj. V okviru tabora je nastal namizni koledar 2008, plakati za predstavitve, CD-ji s predstavitvijo v programu Power Point, namenjeno za javno predstavitev, lanki o izkunjah na taboru v razlinih revijah in asopisih. Vpliv v okolju se je izraal tako, da so tudi stari neromskih otrok poiljali svoje otroke na tabor, javne predstavitve so bile dobro obiskane, lokalna skupnost je bila o dogajanju obveena preko medijev. Pri projektu je sodelovalo devet prostovoljcev iz Slovenije, 41 romskih ter 25 neromskih otrok iz Grosuplja in okolice.

2020

2007We are democrazy!SI-13-02-2007-R5sodelovanje mladih, evropsko dravljanstvo5. 3. 2008-15. 8. 2009Mladinski center Trbovlje, TrbovljeFinska27.500,00 EUR


Akcija 1.3Projekti mladinske demokracije

Namen projekta We are democrazy! je informirati in opogumiti mlade k participaciji ter jih aktivirati in motivirati za konkretna dejanja ter ozavestiti lokalno skupnost o pomenu vkljuevanja mladih pri razvoju lokalne skupnosti in njihovih potreb. Cilji so raziskava participacije mladih in pogojev zanjo na lokalnih ravneh ter izdelava in izvedba akcijskega narta razvoja mladinske participacije na lokalnih ravneh v Kokkoli na Finskem in v Trbovljah. Aktivnosti so potekale v obliki priprav, pri emer sta projektni skupini podrobno izdelali delovni nart projekta, se dodatno usposabljali ter udeleevali delavnic spoznavanja in teambuildinga. Sledila je izvedba raziskave o aktivni participaciji mladih in monostih zanjo v obliki vpraalnikov ter njena analiza. Nato je sledila e priprava akcijskega narta za obe lokalni skupnosti, v okviru katerega so se odvijale promocijske aktivnosti za informiranje, aktiviranje in motiviranje mladih k aktivnemu sodelovanju v lokalni skupnosti, redne debate o temah, ki zadevajo mlade, medijska promocija ter prizadevanja za oblikovanje odbora za mladino. Evalvacija je potekala sproti na rednih mesenih sestankih projektnih skupin z

izmenjavo mnenj in izkuenj. Mladi udeleenci so nauili timskega in samostojnega dela, komuniciranja, spotovanja razlinih idej in preprianj, zbiranja in obdelave podatkov, uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij, pridobili so veine organizacije in vodenja projekta, javnega nastopanja, promocije in organiziranja aktivnosti, kot so okrogle mize, seminarji ter naini evalviranja. Rezultat projekta je veja aktivna participacija mladih, kar naj bi pripomoglo k bolji integraciji mladih v vsakdanjem ivljenju v njihovi lokalni skupnosti ter prenosu dobrih praks na druge zainteresirane mladinske organizacije ali posameznike. Na podlagi redne dokumentacije so pripravili tudi prironik Kako narediti dober demokratini projekt. Lokalna skupnost je bila skozi promocijo v medijih ozaveena o potrebah mladih.


2121

2007



Help me to moveSI-21-03-2007-R1invalidnost, zdravje1. 5. 200715. 6. 2008Drutvo Mozaik Drutvo otrok, marje - Sappanija8.460,00 EUR

Akcija 2Evropska prostovoljna sluba (EVS)

Namen projekta Help me to move je bila izmenjava izkuenj in prispevek k novim znanjem na podroju dela z ljudmi z multiplo sklerozo in ostalimi boleznimi ter s tem povezano interkulturno uenje. Cilj projekta je bil izboljati kakovost ivljenja ljudem, ki bolehajo za multiplo sklerozo in drugimi boleznimi, z vkljuitvijo prostovoljke iz drugega kulturnega okolja. Aktivnosti so potekale v obliki nartovanja, priprav in evalvacije projekta. Prostovoljka je imela strokovnega mentorja, ki izvaja terapije in delavnice za bolne ljudi. Igrala je vlogo asistenta pri vseh dejavnostih, ki so jih izvajali. Izvajala je tudi samostojno aktivnost, in sicer je enkrat tedensko pripravila delavnico za ljudi, s katerimi je delala, na kateri je predstavila Slovenijo, njeno kulturo, zgodovino, obiaje. Udeleila se je tudi teaja panskega jezika. Evalvacija je potekala sproti, dnevno in tedensko. Rezultati projekta so bili objavljeni na spletni strani poiljajoe organizacije, prostovoljkino delo in izkunje so bili predstavljeni organizacijam v Sloveniji, ki se ukvarjajo z multiplo sklerozo in z osebami s posebnimi potrebami. Prostovoljka je ob koncu projekta izvedla komparativistino raziskavo (o nainu dela v organizacijah z osebami z multiplo

sklerozo), v katero je vkljuila uporabnike teh programov ter strokovne sodelavce tako v Sloveniji kot v gostiteljski organizaciji, in v obliki kratkih delno strukturiranih intervjujev predstavila njihovo zadovoljstvo, filozofijo programov, politiko in naine dela.

22

2007

From silence to participationSI-43-09-2007-R2evropska zavest, drubena vkljuenost, medverski dialog, protidiskriminacija, umetnost in kultura, manjine, mediji in komunikacija/mladinsko informiranje10.-17. 9. 2007Socialna akademija zavod za izobraevanje, raziskovanje in kulturo, Ljubljana Nemija, Latvija, Bolgarija, Litva, Romunija13.382,00 EUR

Naslov projekta: ifra projekta: Tematika:

Datum aktivnosti: Prijavitelj: Partnerji iz drav:Viina dodeljenih sredstev:

Akcija 4 Sistem podpore za mlade4.3 Usposabljanje in povezovanje v mreo

Namen projekta From silence to participation je bilo analizirati mlade z manj prilonostmi ter preizkuati metode biografskega, dialokega ter medkulturnega uenja z vidika vkljuevanja mladih z manj prilonostmi, spodbujanja aktivne participacije in evropskega dravljanstva. Cilj projekta je bila izmenjava izkuenj o mladih z manj prilonostmi v razlinih dravah ter mlade usposobiti za spodbujanje evropskega dravljanstva preko priprave mednarodnih in medkulturnih dogodkov. Osrednja aktivnost projekta je bil teaj usposabljanja, pri emer so uporabili metode dialokega, biografskega in medkulturnega uenja. Poleg tega so izvajali tudi podporne metode, kot so igre za sprostitev, poivitev in razbijanje ledu, ter druge metode, kot so predstavitve in predavanja. Evalvacija projekta je potekala med samo izvedbo, ob koncu ter tudi po koncu projekta. Rezultati projekta so se kazali v kakovostnejem partnerstvu med organizacijami, izdelali so brouro z metodami, ki izhajajo iz konceptov pedagogike Paula Freira (dialoko, biografsko in medkulturno uenje ter spodbujanje aktivnega udejstvovanja), medkulturno

okolje pa je hkrati predstavljalo intenzivno uenje za trenerje. Rezultate so zbrali v publikaciji, ki so jo distribuirali partnerskim organizacijam in tudi mladinskim organizacijam v Sloveniji. Poleg udeleencev je imel projekt vpliv tudi na mlade, s katerimi ti udeleenci delujejo na lokalni ravni. Sicer pa so vsi udeleenci aktivni pri delu z mladimi z manj prilonostmi.


2323

2007



Ustvarimo prilonosti!SI-51-02-2007-R5drubeno vkljuevanje, sodelovanje mladih3.4. 4. 2008 Mladinski svet Slovenije MSS, Ljubljana18.453,00 EUR

Akcija 5 Podpora evropskemu sodelovanju na podroju mladine5.1 Sreanja mladih in odgovornih za mladinsko politiko

Namen projekta Ustvarimo prilonosti! je bil poveati participacijo mladih z manj prilonostmi v drubeno-politinih procesih ter izboljati razumevanje politinih odloevalcev in organizirane mladine, ki sodeluje v procesih sooblikovanja mladinskih politik za potrebe mladih z manj prilonostmi. Cilji projekta so bili seznaniti mlade z manj prilonostmi o njihovih pravicah, monostih, prilonostih za izboljanje socialnega statusa v Sloveniji in EU, identificirati kljune probleme teh mladih ter poiskati reitve za njih, informirati mlade, ki sodelujejo v procesih sooblikovanja mladinskih politik, o problemih, s katerimi se na vsakodnevni ravni spopadajo mladi z manj prilonostmi, ter oceniti stanje in aktivnosti na podroju oblikovanja in izvajanja politik, povezanih z mladimi z manj prilonostmi. Poudarek je bil tudi na predstavitvi programa MLADI V AKCIJI. Za doseganje ciljev so uporabili metodo odprtega prostora, pri kateri so udeleenci predlagali teme, ki so po njihovem mnenju relevantne za mlade z manj prilonostmi. V okviru tega so potekale delavnice o naslednjih temah: samorealizacija, drubeno vkljuevanje, osamosvajanje, participacija, znanje informiranost

in izobraevanje. Omenjene delavnice so pokazale na pomanjkanje individualnosti in svobode pri mladih z manj prilonostmi, diskriminacijo teh mladih pri iskanju slube, teje vkljuevanje v drubo zaradi druganosti, medtem ko so udeleenci zaznali tudi apatinost in pomanjkanje motivacije mladih za drubeno vkljuevanje. Na koncu so oblikovali reitve projekte, ki bi izboljali stanje mladih z manj prilonostmi v Sloveniji. Ob koncu seminarja so organizatorji z zainteresiranimi udeleenci oblikovali urednitvo, ki pripravlja brouro o seminarju. Evalvacija je potekala sproti na vseh stopnjah tudi neformalno prek pogovorov trenerjev z udeleenci.

24

2008

25

2008

Street ArtSI-11-39-2008-R3drubena vkljuenost, umetnost in kultura8.16. 9. 2008Drutvo MOCL, LakoIrska, Estonija, Turija13.434,00 EUR



Zamisel o skupnem projektu se je razvila na seminarju za vzpostavljanje partnerstev v Albaceteju v paniji, kjer so slovenska organizacija MOCL, irska organizacija Midway, estonska organizacija Anne Youth Centre in turka organizacija Osmangazi ugotavljale, da imajo lokalna okolja, v katerih delujejo, podobno teavo: vse manj mladih ima stik z umetnostjo, vse manj jih obiskuje galerije, muzeje, gledalia in ostale kulturne ustanove. Da bi odgovorili na ta izziv, so se odloili pripraviti skupen projekt, v katerem bi v izbranem lokalnem okolju mladim in ostalim prebivalcem pribliali umetnost. Osnovna ideja je bila preprosta: e ljudje ne pridejo k umetnosti, zakaj ne bi umetnost prila k ljudem? Za medij projekta so mladi zato izbrali ulino umetnost oziroma umetnost, postavljeno na ulico, ki z razlinimi uprizoritvami in postavitvami mimoidoe neposredno nagovarja.

Partnerji so tako pripravili nart za vestransko mladinsko izmenjavo v Lakem. Namen projekta je bil zdruiti mlade ustvarjalce, med njimi tudi mlade z manj prilonostmi (z motnjo v duevnem razvoju), ki se ukvarjajo z razlinimi podroji umetnosti (gledalie, ples, fotografija, likovno izraanje). Mladi

bi v izmenjavi ulice uporabili za oder in razstavni prostor, na katerem bi se predstavile razline evropske skupine mladih, ter tako naredili mesto Lako bolj ivo in pisano.

Rezultati projekta

Gostitelji so za promocijo projekta poskrbeli z oblikovanjem celostne oblikovne podobe, ki so jo uporabili na predstavitveni spletni strani, letakih in pri promociji projekta v lokalnih medijih. Z izvedbo nartovanih delavnic, uprizoritev in razstav na ulicah Lakega ter z dvodnevnim festivalom so razgibali mestne ulice, dali mladim umetnikom prilonost za samopredstavitev in vkljuevanje mladih z manj prilonosti skozi umetnost.

Rezultate projekta so prijavitelji predstavili na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili cilje projekta, program MLADI V AKCIJI in finanno podporo projektu s sredstvi Evropske unije, sam potek izmenjave je najbolj nazorno povzel dvajsetminutni dokumentarni film Street Art, ki so ga objavili na spletnih straneh partnerskih organizacij in spletni strani Youtube.

Projektna ideja

26

2008

Projektna ideja Rezultati projekta


Ustvari si svojo!SI-12-69-2008-R5drubena vkljuenost, okolje1. 2.1. 7. 2008Marua iek Neformalna skupina Mavrica, Miklav na Dravskem polju6.320,00 EUR

Akcija 11.2 Mladinska pobuda

Neformalna skupina Mavrica zdruuje trinajst mladih, ki zase pravijo, da jim ni vseeno za dogajanje po svetu, v Evropi in Sloveniji. Problematiko okoljevarstva in onesnaevanja okolja so prepoznali kot e posebej aktualno za svoje lokalno okolje, kjer so kot najpogosteji odziv na ta perea vpraanja vedno znova naleteli na trditev, da ljudem sicer ni vseeno, da pa kot posamezniki ne morejo ni storiti. Mladi so z mladinsko pobudo eleli pokazati, da lahko z majhnimi koraki vsak posameznik prispeva k spremembi. Osredotoili so se na izziv naraajoe uporabe plastinih nakupovalnih vrek. V neformalni analizi so ugotovili, da bi prebivalci lokalne skupnosti sicer raje uporabljali platnene vreke, hkrati pa so ugotovili, da le-teh skoraj ni na razpolago ali naprodaj, razen e gre za promocijska ali reklamna darila. Na podlagi teh ugotovitev so razvili preprosto, a uinkovito projektno idejo: dvig zavesti o varovanju okolja s pomojo kampanje razdeljevanja pet tiso platnenih nakupovalnih vrek. Da bi bile vreke e bolj prikupne in privlane, so vzporedno z akcijo razdeljevanja eleli pripraviti tudi delavnice poslikavanja vrek, na katerih bi otroci in odrasli imeli prilonost ustvarjalno izraziti svoje poglede na sodobne okoljske probleme.

Projekt je bil namenjen dvigu ozaveenosti o okoljski problematiki med udeleenci projekta in lokalno skupnostjo in motivaciji za drobne spremembe v vsakodnevnih navadah. Projektna skupina si je za merljive kazalce uspeha zastavila v asovnem obdobju petih mesecev razdeliti pet tiso platnenih vrek, vsaj trideset odstotkov le-teh poslikanih na eni od petintridesetih ustvarjalnih delavnic poslikavanja vrek za razline ciljne skupine (otroci v vrtcu, uenci osnovnih in srednjih ol, obiskovalci mladinskih centrov, odrasli, upokojenci, mimoidoi), s projektom seznaniti vsaj petdeset odstotkov Mariboranov in vsaj petnajst odstotkov prebivalcev mariborske obine, najbolj zanimive ugotovitve in rezultate projekta pa so eleli natisniti na deset tiso kazalk za knjige.

27

2008

Rezultati projekta

Povej naglas! / Say Out Loud!SI-13-07-2008-R52. 2. 200930. 4. 2010Mladinski svet Ajdovina, Ajdovinapanija, Latvija45.521,00 EUR

Naslov projekta: ifra projekta: Datum aktivnosti: Prijavitelj: Partnerji iz drav:Viina dodeljenih sredstev:

AKCIJA 11.3. - Projekti mladinske demokracije

Aktivisti Mladinskega sveta Ajdovina so v svojem lokalnem okolju ugotavljali, da kljub temu da mladinske organizacije v obini Ajdovina dobro delujejo, mladinsko delo ni napredovalo po priakovanjih in da se mladi v veliki meri ne vkljuujejo v aktivnosti mladinskih organizacij. Prepoznavali so tudi potrebo po viji stopnji aktivne participacije mladih, predvsem pri sooblikovanju lokalne mladinske politike.

Mladinski svet Ajdovina se je zato povezal z obino Ajdovina, nato pa s pomojo mree Eurodesk poiskal potencialne partnerje iz drugih drav. Iskali so po en javni organ in eno nevladno organizacijo iz lokalnega okolja, ki se sooa s podobnimi izzivi aktivne participacije mladih. Med mnogimi organizacijami, ki so izrazile zanimanje za sodelovanje v projektu, so s pomojo vpraalnika izbrali po dva partnerja iz panije in Latvije.

Partnerji so s projektom eleli dosei vejo vkljuenost mladih, predvsem neorganizirane mladine, v odloanje o vpraanjih mladinske politike v lokalnem okolju, s imer bi mladi udeleenci projekta v procesu neformalnega uenja razvijali svoje kompetence komuniciranja, dravljanske, medosebne in kulturne kompetence ter raunalniko in matematino pismenost, dodano vrednost za lokalno skupnost pa so videli predvsem v kvalitetnejem in bolj informiranem reevanju mladinske problematike, monostih dolgoronega sodelovanja med lokalno oblastjo in mladimi ter mednarodno izmenjavo dobrih praks. Doseene rezultate projekta so partnerji razirili preko lokalnih medijev in spletne strani projekta.

Projektna ideja

28

2008



Prenos znanja/vein /Transfer of Knowledge/SkillsSI-21-16-2008-R3umetnost in kultura, mediji in komunikacija/mladinsko informiranje1. 9. 200830. 8. 2009Zavod Pekarna magdalenske mree, MariborFrancija, Belgija15.210,00 EUR

Akcija 22.1. - Evropska prostovoljna sluba (EVS)

Zavod Pekarna magdalenske mree je s svojimi projekti sodeloval e v okviru programa Mladina, od leta 2007 pa nadaljuje s prijavo projektov v program MLADI V AKCIJI. Menijo, da projekti Evropske prostovoljne slube v njihovo organizacijo vnaajo intenzivne medkulturne izkunje, vejo mobilnost mladih, nova znanja, izkunje in nove mednarodne stike, zato se vsako leto bolj aktivno ukvarjajo z EVS-projekti in elijo v njih e naprej delovati. Ker je organizacija odprta za iniciative mladih in njihove projektne ideje, se nanje ob vsakem prijavnem roku obraa veliko prostovoljcev. Organizacija prostovoljce vkljuuje v svoje redne aktivnosti in tekoe projekte in ker vsak prostovoljec prinese nove ideje, drugane navade ter naine dela in razmiljanja, so prepriani, da to obogati kvaliteto programa.

Prijavitelji so poleg razvoja kompetenc obeh prostovoljcev in poveane samozavesti za razvoj lastnih projektov s projektom eleli dosei tudi iri vpliv: v lokalnem okolju gostiteljske organizacije dosei poveano zanimanje mladih iz lokalne skupnosti za mobilnost znotraj evropskega prostora in vejo pripravljenost za vkljuevanje v Evropsko prostovoljno slubo. Rezultate projekta so promovirali s pomojo spleta, tiskanega gradiva, v medijih in na lokalnih mladinskih dogodkih.

29

2008

Rezultati projekta

Ekstremna ekipa, 3. del / Extreme Team, No. 3SI-31-12-2008-R2izobraevanje preko porta in aktivnosti na prostem1.11. 8. 2008Mladinski svet Ajdovina, AjdovinaLitva, Jordanija, Izrael25.991,00 EUR


Akcija 3 Mladi v svetu3.1. - Sodelovanje s sosednjimi partnerskimi dravami EU

Projekt je nastal kot nadgradnja dveh uspenih mladinskih izmenjav med Mladinskim svetom Ajdovina in partnersko organizacijo iz Litve, ki sta potekali leta 2005 v Litvi in 2006 v Sloveniji.

Obe organizaciji sta v svojem okolju opaali, da dananja druba in tekmovalno okolje ustvarjata mladim velike izzive in probleme, s katerimi se morajo spoprijemati. Da bi si mladi zagotovili zadovoljno in socialno varno prihodnost, je pomembna izbira ustrezne zaposlitve. Vendar je veina mladih pripravljena sprejeti prvo ponudbo za delovno mesto in preiveti ostanek ivljenja v slubi, ki ne postavlja izzivov in ne omogoa osebnega napredka, uresnievanja zastavljenih ciljev ter ne zahteva znanj, ki jih posameznik ima. Taki mladi si ne ustvarjajo ivljenjske vizije, ampak sprejemajo vse, kar jim je pa dano. Prijavitelji menijo, da morajo imeti mladi za uresnievanje svoje ivljenjske vizije v sodobni drubi veliko mero sposobnosti, spretnosti, samozavesti in poguma. Zato so eleli pripraviti projekt, ki bi udeleence izzval, da sprejmejo tveganje, se znebijo obutka strahu pred novim, razvijejo samoanalizo in delijo ivljenjske vizije z udeleenci iz drugih drav.

Aktivnosti na izmenjavi so udeleenci snemali z videokamero, zbrano gradivo dopolniti e z zakljunimi intervjuji in vse skupaj uredili v dokumentarni film, ki prikazuje potek projekta in doivljanje, razmiljanja in vtise udeleencev.

Najpomembneji uinki, ki so jih partnerji s projektom eleli dosei, so bili povezani z osebnostnim razvojem udeleencev. Spremljali so jih s pomojo anketnega vpraalnika in komunikacije z udeleenci po zakljuku projekta. O doseenih rezultatih so poroali v lokalnih medijih, na spletni strani, v dokumentarnem filmu in z zgibanko o projektu.

Projektna ideja

30

2008



Intercultural Rainbow / Medkulturna mavricaSI-43-10-2008-R3drubena vkljuenost, protidiskriminacija25. 10. 20081. 11. 2008Center za socialno delo Kranj, krlovec dnevni center za mlade in druine, KranjGrija, Irska, Italija, Avstrija, Latvija, Litva, Portugalska, vedska, Turija17.809,00 EUR

Akcija 4 Sistem podpore za mlade4.3 - Usposabljanje in povezovanje v mreo

Strokovni delavci in prostovoljni sodelavci Dnevnega centra za mlade in druine krlovec so se v svojem lokalnem okolju ob vsakodnevnem sreevanju z mladimi z manj prilonostmi iz razlinih kulturnih in etninih skupin znali pred izzivom: kako kulturno raznolikost mladih namesto kot oviro za mladinsko delo videti kot prilonost? Kako v vsaki situaciji delovati po naelu enakih monosti za vse?

Februarja 2008 so na seminarju University Students in Action v Turiji navezali stike e z drugimi organizacijami, ki so se prav tako ukvarjale z vpraanjem, kako med svojimi mladinskimi delavci in mladinskimi voditelji dvigniti zavest o kulturni raznolikosti in razviti njihove kompetence za uporabo kulturne raznolikosti kot pozitivnega in monega orodja v mladinskem delu in rodila se je zamisel o mednarodnem usposabljanju.

V sklopu projekta je bila izdana publikacija, v kateri so predstavljena osvojena znanja, metode dela in mrea organizacij, vkljuenih v usposabljanje. Najpomembneje pa se je prijaviteljem zdelo, da udeleenci usposabljanja nova znanja, ideje in izkunje prenesejo na mlade, mladinske delavce in prostovoljce v domaih organizacijah. Prijavitelji so uinek usposabljanja merili tudi s pomojo tevila medkulturnih in mednarodnih projektov, ki jih bodo pripravili in/ali izvedli udeleenci oziroma njihove organizacije.

31

2009

32

2009


Rezultati projekta

Promoviraj se/Promote yourselfSI-11-25-2009-R2evropska zavest, zaposlenost mladih3.11. 8. 2009Drutvo za osebnostno rast Tara, PtujRomunija, Grija, Estonija23.242,00 EUR


Drutvo za osebnostno rast Tara se zaveda, da morajo biti mladi pripravljeni na vstop na trg dela, se zavedati pomena izobrazbe, imeti motivacijo zakljuiti izobraevanje ter nato svoja znanja nadgrajevati skozi vse ivljenje. V projektu Promoviraj so eleli pomagati mladim z nizko stopnjo izobrazbe, ki so trenutno brez olskih obveznosti in ne prevzemajo aktivne vloge v evropskem prostoru.

Partnerstvo z Romunijo, Grijo in Estonijo je bilo razvito na osnovi skupnih pogledov in teenj. Kar je najbolj omogoalo trdno vez in povezanost med pripravami, je zagotovo skupna priprava projekta na Danskem. Glavni cilj projekta je bil pripraviti udeleence na refleksijo o potrebah drube in delovnega trga ter podati udeleencem prilonosti za raziskovanje monosti, ki jih imajo na mednarodnem delovnem trgu. Dvigniti zavest o pravicah na mednarodnem trgu dela in razlikah med pravicami in obveznostmi kot tudi razlikah med delovnimi zahtevami v posamezni dravi.

Po konani aktivnosti so mladi ohranili stik kot tudi zavedanje o tem, da se projekt e ni iztekel. Po aktivnosti so izpolnili vpraalnik o spremembah v ivljenju posameznika po projektu, s asopisom informirali udeleence in oblikovali nadaljnje sodelovanje med partnerskimi organizacijami.

Ob koncu projekta so mladi na novinarski konferenci predstavili rezultate in izdelano strategijo reitve na izbranem podroju ter poveali zavest v okolju glede izbrane teme. Predstavili so tudi uno gradivo Dokumentarni film s poudarkom na podpori programa Mladi v akciji na podroju zaposlovanja mladih, ki so ga ustvarili med vestransko izmenjavo. Snemanje filma je vpletenim prineslo koristne nove izkunje in uporabna znanja.

Med izmenjavo so oblikovali asopis z vsemi informacijami, opisi, fotografijami, intervjuji, rezultati in povratnimi informacijami iz dveh tednov po prihodu v domae okolje ter nartom prihodnjih skupnih aktivnosti sodelovanja. Tako so udeleenci projekta Promoviraj se mladim in mladinskim organizacijam ponudili rezultate dela na podroju aktualne teme in jim ponudili iztonico za tovrstne teme.

Projektna ideja

33

2009



Tudi mi vozimo!SI-12-79-2009-R5drubena vkljuenost, invalidnost15. 2.15. 11. 2010 Neformalna skupina mladih Mladi paraplegiki, Celje6.355,00 EUR

Akcija 1 Mladi za Evropo1.2 Mladinska pobuda

Neformalna skupina petih mladih zdruuje ljudi s pokodbami hrbtenjae, ki so zaradi prometne nesree zaradi lastne ali tuje nepazljivosti pristali na invalidskem voziku. V skupini so tudi gibalno neovirani mladi ljudje, ki so pomagali pri nekaterih aktivnostih. Skupina Mladi paraplegiki se je zbrala z namenom aktivnega sodelovanja pri izobraevanju o varnosti v cestnem prometu, s projektom pa so eleli dvigniti zavest o veji varnosti v cestnem prometu in posledicah neupotevanja cestnoprometnih predpisov ter iro slovensko javnost opozoriti na hude posledice prometnih nesre in predstaviti aktivno udejstvovanje invalida po rehabilitaciji v vsakodnevnih situacijah. lani neformalne skupine so e vekrat na lastno pobudo v sodelovanju z nevladnimi institucijami sami organizirali podobna izobraevanja o varnosti v cestnem prometu.

Vpliv projekta je viden tako pri uporabnikih programa kot izvajalcih, saj so mladi spoznali pomen upotevanja cestnoprometnih predpisov in odgovornega obnaanja v prometu, spoznali so vsakdanje ivljenje paraplegika, kljub vsemu pa so vse vsebine vsebovale pozitiven pristop. Namen predavanj je bil v ivo prikazati posledice neupotevanja pravil, invalidov pozitiven odnos do ivljenja in spodbuditi invalidne mlade, da lahko premagajo razline ovire. Projekt je razvijal obutek za strpnost in razumevanje raznolikosti, saj je omogoal neposreden stik mladih z invalidi. Skupina je imela monost preko projekta prevzeti aktivno vlogo vodenja in tako dokazala, da invalidnost ni ovira za uspeno izpeljavo projekta.

lani skupine ocenjujejo, da se je pobuda dotaknila najmanj 1200 srednjeolcev preko desetih dogodkov ter zakljunega dogodka, na katerem so se predstavili s promocijskim materialom. Ob zakljuku projekta nartujejo izdajo zbornika z raziskavo, ki bo pomembno uno gradivo pri inovativnih pristopih neformalnega uenja, predvsem za varnost v cestnem prometu.

34

2009


Rezultati projekta

Skupaj lahko ustvarjamoSI-21-55-2009-R5protidiskriminacija, uenje skozi igro1. 2.31. 10. 2010Zavod za usposabljanje Janeza Levca ZUJL, LjubljanaGrija, Bosna in Hercegovina11.030,00 EUR


Zavod za usposabljanje Janeza Levca je javna ustanova, specializirana za vzgojo in izobraevanje otrok in mladostnikov z lajo in zmerno motnjo v duevnem razvoju. Z vkljuenostjo v EVS projekte elijo raziriti in okrepiti mednarodno delovanje, spodbuditi izmenjavo izkuenj in znanja med mladimi iz razlinih drav, prav tako pa elijo prenesti strategije vkljuevanja in metode dela v mednarodni prostor ter s tem krepiti demokratine vrednote v drubi. Z razlinimi aktivnostmi eli zavod krepiti zavest o pozitivnem pomenu kulturnih raznolikosti in aktivni participaciji v drubi. S prisotnostjo mladih prostovoljcev iz drugih drav elijo krepiti zavest o evropskem dravljanstvu. Kot gostujoa organizacija se je zavod odloil za skupinski EVS, saj eli otrokom in mladostnikom iz ZUJL pribliati zavest o Evropi in jih seznaniti z razlinimi kulturami. Prav tako eli projekt Skupaj lahko ustvarjamo spodbuditi druenje in povezovanje med prostovoljci. Pretekle izkunje so namre pokazale, da prisotnost prostovoljcev pozitivno vpliva na varovance zavoda in s tem posledino na celotno delo v organizaciji.

Prostovoljca sta ob zakljuku projekta ob pomoi tehninega svetovalca izdelala film o svoji prostovoljni slubi, opaanjih, procesu uenja, delu z otroki in mladostniki ter razvijanju medsebojnih odnosov. S filmom sta elela podati pogled na EVS skozi oi gostujoih prostovoljcev.

Projektna ideja

35

2009


Projektna ideja

Gremo naprej/Go forwardSI-31-14-2009-R3evropska zavest, drubena vkljuenost, razvijanje sposobnosti vodenja projektov 24.30. 10. 2009 Drutvo za civilno drubo Slovenije LOM (DCDS LOM), LjubljanaPoljska, Italija, Moldavija, Makedonija, Srbija 13.231,50 EUR


Ideja za organizacijo in o partnerjih usposabljanja se je pojavila na usposabljanju v okviru programa Mladi v akciji. Z veino predstavnikov organizacij in njihovimi lani so se predstavniki Drutva za civilno drubo Slovenije sreali pri mladinskih aktivnostih in ob uspenem sodelovanju kot udeleenci na mladinskih izmenjavah in treningih. Potreba po usposabljanju se je pojavila ob razmiljanju o organizaciji skupnih projektov in ob dejstvu, da je veina aktivnih udeleencev v tem projektu pokazala interes in motivacijo, da nadaljujejo razvijanje idej v okviru programa Mladi v akciji.

Rezultati projekta

Usposabljanje je vplivalo predvsem na lokalne skupnosti, iz katerih prihajajo udeleenci, saj bodo neposredne ciljne skupine prihodnjih nartovanih aktivnosti oziroma projektov. Nadaljnji projekti bodo izhajali iz potreb mladih v posameznih lokalnih skupnostih in iz idej, ki so jih mladi razvili med usposabljanjem. Na usposabljanju so trenerji pripravili delovni material, imenovan Pripomoek za delo, ki so ga udeleenci odnesli s seboj.

Po koncu usposabljanja je vsaka izmed sodelujoih organizacij predstavila in razirila rezultate ideje in zakljuke, ki jih bodo oblikovali udeleenci usposabljanja, ostalim aktivistom organizacije, s katerimi so sodelovale v preteklosti, o monostih sodelovanja z organizacijami, ki bodo sodelovale pri tem usposabljanju, kar prispeva k mreenju. Mladi so na usposabljanju pridobili znanje, s pomojo katerega bodo lahko znotraj svojih organizacij sami razvili idejo projekta ter jo uresniili. S tem so eleli okrepiti zmogljivost nevladnih organizacij civilne drube in poveati kader, ki je usposobljen za samostojno izvajanje aktivnosti na podroju mladine. Usposabljanje je bilo zastavljeno kot odprt uni proces, kjer so se mladi preko neformalnega uenja ter z izmenjavo izkuenj, znanj in informacij profesionalno razvili.

36

2009


Rezultati projekta

EU (UN)LIMITEDSI-43-13-2009-R3drubena vkljuenost, mladi z manj prilonostmi29. 10.4. 11. 2009Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija ZTS, Ljubljana Turija, Bolgarija, Nizozemska15.031,00 EUR


EU(un)limited je bilo mednarodno usposabljanje, ki je potekalo v Bohinju ter imelo za svoje vodilo dve glavni ideji: izobraziti skupino mladih tabornikih in skavtskih vodij v tako imenovani projektni metodi, nato pa to metodo uporabiti za izbiro in izvedbo projekta, ki bi v organizacije udeleencev vkljuevala mladino z motnjami v vidu in sluhu. Skupina EU(un)limited se je izkazala za visoko motivirano in je bilo zato delo s to metodo e toliko primerneje.

Projekt EU(un)limited je dosegel iro mnoico, saj so bili rezultati dela udeleencev objavljeni na slovenski, turki, nizozemski in bolgarski spletni strani nacionalnih skavtskih organizacij. Konni izdelek broura z navodili za delo s slabovidno in nagluno mladino v skavtskih organizacijah je na voljo v jezikih vseh drav udeleenk ter angleini, tako da je iroko dostopen.

Lokalna skupnost je bila vkljuena v projekt v zaetnem delu, ko so se udeleenci spopadali z vivljanjem v slepoto oz. gluhost. S svojimi omejitvami so morali namre stopiti v stik z lokalnim prebivalstvom in se poskuati sporazumevati na drugaen nain, kot bi to storili, e ne bi bili zaasno hendikepirani. Mladi so si za nalogo zadali prenesti svoja znanja in izkunje v svoje skavtske organizacije. Predvsem pa spodbujati razvoj skupin, ki bi se na nacionalni ravni ukvarjale s programom, ki bi nartno vkljueval slabovidno in nagluno mladino. Na koncu so udeleenci ovrednotili svoj prispevek s pogovorom o kljunih kompetencah, ki jih podpira potrdilo Youthpass, pri emer so ga tudi prejeli.

Projektna ideja

37

Primeri dobrih praks

2009


Projektna ideja

AKTIVNI REAKTIVNI KREATIVNISI-51-01-2009-R2strukturni dialog in politika EU2.4. 12. 2009 Mladinski svet Slovenije MSS, Ljubljana24.157,00 EUR

Akcija 5 Podpora evropskemu sodelovanju na podroju mladine5.1 Sreanja mladih in odgovornih za mladinsko politiko

V letu 2008 je Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z Mladinsko mreo MaMA izvedel projekt v okviru akcije 5.1 Ustvarimo prilonosti. Ideja za ponoven projekt se je porodila na podlagi Zakona o mladinskih svetih. Mladinski svet Slovenije naj bi omogoal sodelovanje mladih pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na delo in ivljenje mladih. Prijavitelj meni, da nacionalni seminar ponuja v obravnavo razline teme o monostih mladih za inovativnost in kreativnost v njihovem okolju, pomenu evropskega dravljanstva za spodbujanje participacije mladih, organizaciji mladih na lokalni ravni in sodelovanju z lokalnimi oblastmi ter ustvarjanju prilonosti za vkljuevanje mladih z manj prilonostmi.

Rezultati projekta

Na seminarju je nastala Resolucija o aktivnem, reaktivnem in kreativnem sodelovanju mladih v soustvarjanju drubene realnosti, ki so jo mladi zadnji dan predstavili dr. Igorju Lukiu, ministru za olstvo in port in ostalim predstavnikom politine oblasti. V resoluciji so mladi politine oblasti med drugim pozvali k prestrukturiranju

izobraevalnih institucij na nain, ki bo zagotavljal veje sodelovanje institucij z mladinskimi organizacijami in posledino spodbujanje uencev k aktivni udelebi v teh organizacijah. Ne nazadnje so udeleenci v resoluciji zahtevali tudi zakonsko ureditev rednega kanala komunikacije med obino, lokalnim mladinskim svetom in mladinskim centrom, preko katerega bi mladi v lokalni skupnosti pridobili monost vplivanja na sprejemanje odloitev, kar bi bistveno izboljalo kakovost ivljenja v lokalnem okolju. Po nacionalnem seminarju so resolucijo poslali vsem udeleencem seminarja, povabljenim gostom (poslancem Dravnega zbora RS, slovenskim poslancem Evropskega parlamenta, predstavnikom Vlade RS in drugim pomembnim akterjem na podroju mladinskega dela) in medijem. Produkt nacionalnega sreanja je tudi dvojezina broura v obliki univerzalnega koledarja, s pomojo katerega je mogoe izdelati celoten nart odzivanja na aktualna dogajanja. Koledar je obogaten z izsledki regionalnih sreanj, vtisi udeleencev in pomembnimi datumi. Prav tako sta bila izdelana e spletna stran in spletni forum.

38

2010

39

2010

Pravica do ustvarjajmo!/The right to create!SI-11-05-2010-R1protidiskriminacija, migracije3.17. 7. 2010Slovenska filantropija, zdruenje za promocijo prostovoljstva, Ljubljanapanija, Romunija17.451,00 EUR


Akcija 1- Mladi za Evropo1.1 Mladinska izmenjava

Center za psihosocialno pomo beguncem je bil ustanovljen leta 1994 pod okriljem Slovenske filantropije kot odziv na takratno stanje na obmoju nekdanje Jugoslavije. Mladi migranti pogosto niso dovolj vkljueni v drubo. Sreujejo se z brezposelnostjo, izpadom iz olskega sistema, pomanjkanjem socialne mree, nizko samopodobo ... Deleni so presojanja na podlagi stereotipov in predsodkov in se sreujejo z diskriminacijo zaradi svojega porekla. Motivacija za izvedbo predstavljenega projekta je posledica idej zaposlenih in prostovoljcev, ki delajo z mladimi migranti in begunci, eljo po mednarodni izmenjavi pa so izrazili mladi migranti sami. Mladim migrantom in beguncem je teje zgraditi socialno mreo in se vkljuevati v drubeno ivljenje. Namen izmenjave je bil med udeleenci zdruiti mlade migrante ter mlade, katerih druine e ve generacij ivijo v neki dravi zaradi razlinih razlogov, in opozoriti na pozitivne strani migracije ter pomembnost sprejemanja druganosti.

Rezultati projekta

Izmenjava je vzpodbudila sodelovanje in socialno vkljuevanje mladih ter mladih migrantov iz Slovenije, panije in Romunije. Zaradi sodelovanja pri pripravi, izvedbi in evalvaciji projekta so se mladi nauili veliko stvari, povezanih z organizacijo in izpeljavo projekta. Razmiljali so o pozitivnem pomenu migracij in o

lovekovih pravicah ter o vrednotah v evropski drubi in bili usmerjeni v kritino razmiljanje, ustvarjanje in ukrepanje v okviru danih vsebin.

Vsak udeleenec jo sodeloval po svojih moeh in eljah pri tistih delih izmenjave, pri katerih je lahko najbolje razvijal svoje spretnosti in sposobnosti. Tako so zviali lastno samopodobo, posledino pa lahko aktivneje delujejo v drubi. Zaradi skupnega ivljenja, druenja in ustvarjanja so bolje spoznali sebi drugane ter tako premagali in poruili doloene predsodke in stereotipe.

Nauili so se timskega dela in procesa projektnega dela, saj so ob vzpodbujanju mentorjev zastavili problem, naine njegove uresniitve in ga tudi uresniili. Razvijali so lastno domiljijo in ustvarjalnost ter se nauili novih likovnih tehnik, delanja z multimedijskimi materiali ter se uili komuniciranja v razlinih jezikih.

Rezultate projekta Pravica do ... ustvarjajmo! so razirjali med ljudmi in v lokalni skupnosti, ena izmed predstavitev je potekala na utarskem mostu. Ljudi so o lovekovih pravicah in migracijah ozaveali tako, da so v lokalni skupnosti prikazali razline dejavnosti in opozorili na probleme, ki jih zaznavajo, in tudi predstavili svoje poglede na lovekove pravice, mlade in migracije v Evropi.

Projektna ideja

40

2010



Recikel bicikelSI-12-26-2010-R1izobraevanje preko porta in aktivnosti na prostem, okolje1. 5. 201030. 6. 2011Socialna akademija zavod za izobraevanje, raziskovanje in kulturo, Ljubljana6.380,00 EUR

Akcija 1 Mladi za Evropo1.2 Mladinska pobuda

Namesto da bi ljudje popravili kakno staro e uporabno stvar, to stvar raje zavrejo in kupijo novo. Tipien primer takega ravnanja so kolesa. Zlasti med mladimi izginevajo rone spretnosti in sposobnosti, za marsikaterega mladostnika je e preprosta zamenjava zranice ali popravilo zavor teavna naloga. Ker se mladi taknih sposobnosti ne morejo nauiti v oli, se je rodila ideja o popravljanju in predelovanju starih koles, ki so jih popravili, predelali, podarjali naprej, zbrane prostovoljne prispevke pa namenili socialno ogroenim mladim v Sloveniji, s katerimi so organizirali delavnice.

Z izvedbo projekta so javnost eleli opozoriti na okoljsko problematiko, ezmerno uporabo avtomobilov in nezdrav nain ivljenja, hkrati pa vrstnike spodbuditi k dejavnemu odgovarjanju na probleme v drubi.

Na zaetku zastavljeni cilj je bil doseen. Zbranih je bilo ve koles, kot so priakovali, in v povpreju so iz treh starih sestavili eno novo kolo. Izvedene so bile tri delavnice popravljalnice in 14 delavnic sestavljalnic. Udeleenci so s seboj pogosto pripeljali svoje kolo, da bi ga skupaj obnovili, 20 obnovljenih starih koles pa so podarili razlinim nevladnim organizacijam ali socialno ibkim mladim (Zavod Bob, azilni dom Vi, ZSKSS, Kud Pozitiv, CMC Celje, Socialna akademija), s imer so promovirali varovanje okolja, trajnostno rabo dobrin, bolj racionalno uporabo osebnih avtomobilov ter zdrav nain ivljenja.

Mladi iz skupine Recikel bicikel so pridobili znanja in izkunje timskega dela, vodenja projektov, finannega poslovanja, trenja, odnosov z mediji, praktinih vein in ronih spretnosti, postavljanja internetne strani ter izdelovanja kataloga. Projekt je mlade spodbujal k tehnini (popravilo koles) ter ustvarjalni (barvanje koles, katalog, logotip skupine in projekta) kreativnosti, s imer so razvijali svoj talent za podjetnost.

41

2010

Rezultati projekta

Your action mattersSI-13-02-2010-R41. 12. 201031. 1. 2012Razvojna agencija Kozjansko (Mladinski center entjur), entjurvedska21.805,00 EUR

Naslov projekta: ifra projekta: Datum aktivnosti: Prijavitelj: Partnerji iz drav:Viina dodeljenih sredstev:

Akcija 1- Mladi za Evropo1.3 - Projekti mladih za demokracijo

V Mladinskem centru entjur so e dlje asa razmiljali o tem, kako mlade aktivneje vkljuiti v razline pobude na lokalni ravni, kako jih motivirati, da se bodo aktivneje vkljuevali v dogajanja skupnosti ter odloneje vstopali v sistem reprezentativne demokracije in sodelovali v njem. Skupaj z mladimi so oblikovali program oz. aktivnosti, ob katerih bi se bili pripravljeni uiti z zanimanjem in zabavo ter tako preko iger, kviza in drugih aktivnosti spoznavati demokracijo ter delovanje obinske in dravne uprave

Pri projektu je sodeloval tudentski klub mladih entjur, ki vkljuuje veliko dijakov in tudentov ter je hkrati najaktivneja mladinska organizacija v obini. S vedskima partnerjema SE UPP, ki mlade in otroke uspeno seznanja z demokracijo z razlinimi metodami, in All Sweden shall live so se spoznali e pred leti in razvili dobre odnose na podlagi sodelovanja pri nekaterih skupnih projektih, vkljuno pri vedskem podeelskem parlamentu, ki ga je organizirala All Sweden shall live.

V okviru projekta so se mladi nauili timskega dela in dela v skupini, vzpostavljanja dialoga, posluanja ter skupnega nartovanja aktivnosti. Pridobili so organizacijske veine, veine moderiranja diskusij ali okroglih miz ter razirili svoj besedni zaklad. Okrepili so svojo podjetnost in ustvarjalnost ter se nauili prevzemanja odgovornosti. Namizno igro, kratki dokumentarni film ter kvize, ki so nastali v sklopu aktivnosti, so mladi predstavljali v osnovnih in srednjih olah ter nekaterih ostalih drutvih. vedi so pripravili in izvedli kratko lutkovno predstavo, s katero lahko mladim in otrokom laje pribliajo pomen demokracije, kar je mo videti tudi na spletni strani http://www.mladi-sentjur.si/Tvoje-dejanje-steje.html.

Projektna ideja

42

2010



Volunteers for Volunteers 2011SI-21-51-2010-R4evropskazavest;prostovoljstvokotvrednota6. 1.20. 12. 2011Zavod Voluntariat, LjubljanaAlbanija, panija17.380,00 EUR


Voluntariat, zavod za mednarodno prostovoljstvo, ima dolgoletne izkunje kot poiljajoa in gostiteljska organizacija, Evropska prostovoljna sluba pa tudi sicer spada med njihove temeljne aktivnosti in je del njihovega poslanstva. Za tokratni projekt EVS so se odloili zaradi tevilnih preteklih izkuenj, ki so pokazale mnoge prednosti in pozitivne uinke sodelovanja mladih pri izvajanju mednarodnih projektov. Prostovoljki EVS sta izvajali aktivnosti skupaj s prostovoljci iz lokalnega okolja, ki so v preteklosti sami sodelovali pri taknih dejavnostih v razlinih krajih po svetu oz. elijo tovrstne izkunje pridobiti v prihodnje.

Prostovoljki sta pomagali pri izdelovanju gradiva za popularizacijo prostovoljstva v Sloveniji in tujini. Bili sta aktivni pri zasnovi in izdelavi dokumentarno-promocijskega gradiva, kot so fotografije, plakati in kratka broura o dejavnostih Zavoda Voluntariat, povezanih s prostovoljstvom in globalnim uenjem. Proizvedeni material organizacije, vkljuene v projekt, sedaj uporabljajo za ozaveanje javnosti in mladih o pomenu prostovoljnega dela in njegove vpetosti v globalno uenje tako med domaim kot mednarodnim obinstvom na raznih aktivnostih, objavljen pa je bil tudi na spletnih straneh organizacij. Brouro nameravajo razirili tudi po mrei SCI, ki vkljuuje 43 lanic in druge partnerske organizacije, ter med drugimi tujimi partnerskimi in domaimi organizacijami, ki delujejo na podroju mladinskega dela in ki se elijo vkljuiti v program Mladi v akciji oz. se zanimajo za to.

Eden izmed ciljev projekta je bil zasnova in uveljavitev novih aktivnosti in monosti udejstvovanja v okviru Kluba prostovoljcev. Promocija Kluba je pripomogla k temu, da se vanj vkljuujejo tudi mladi, ki se mednarodnih prostovoljnih aktivnosti e niso udeleili, saj se lahko na ta nain seznanijo z monostjo in naini tovrstnega udejstvovanja.

43

2010

Rezultati projekta

Iem svoje mesto pod soncemSI-31-32-2010-R4prepoved razlikovanja, umetnost in kultura3.13. 3. 2011Zavod Hia kulture Celje HKC, CeljeSrbija9.829,00 EUR



Zavod Hia kulture Celje deluje na podroju umetnikega ustvarjanja in poustvarjanja, glavna dejavnost organizacije CEKOM iz Srbije pa je organiziranje aktivnega izkorianja prostega asa mladih z delom na kreativnih delavnicah in aktivnim udeleevanjem v razlinih programih, predvsem kulturnih in umetnikih.

Organizaciji sta se povezali z namenom, da bi mladim z izvajanjem gledalikih delavnic ponudili monost za angairanje v prostem asu s ciljem, da bi prispevali k njihovemu izobraevanju ter oblikovanju v zdrave, svobodne in kreativne osebnosti, saj se mladi v iskanju svoje identitete pogosto sreujejo s problemi kot so nepoznavanje in nerazumevanje obiajev, tradicije, kulture in zgodovine drugih narodov, z navzkrijem generacij, potrebo po samopotrjevanju in slabimi izbirami za dosego le-tega.

V projektu so se izraali mobilnost mladih znotraj in zunaj EU, neformalno uenje, medkulturni dialog, solidarnost in strpnost, protidiskriminacija ter enakopravnost spolov. Delavnice, okrogle mize in razline igre so mladim omogoile okrepitev samozavesti, izgubo strahu in nezaupanja v novih poloajih, pridobili pa so tudi nove spretnosti in znanja, ki so prispevali k njihovemu socialnemu in osebnemu razvoju. Z gledaliko igro so vekrat nastopili v Sloveniji in tudi v Zrenjaninu v Srbiji.

Projektna ideja

44

2010

Projektna ideja

Naslov projekta: ifra projekta: Tematika: Datum aktivnosti: Prijavitelj: Partnerji iz drav:

Viina dodeljenih sredstev:

Sreati, doiveti in raziskovati naravo v izobraevanju SI-43-04-2010-R2okolje, izobraevanje preko porta in aktivnosti na prostem22.25. 9. 2010Center olskih in obolskih dejavnosti, Ljubljanaeka, Nemija, Danska, Finska, Islandija, Irska, Norveka, Poljska, vedska, Velika Britanija18.701,57 EUR


Mladi vedno ve asa preivijo v zaprtih prostorih, komunicirajo preko raunalnikov in SMS-sporoil. Potreba po neposrednem formalnem in neformalnem uenju v naravni uilnici je vedno veja. Hkrati se zaradi razlinih socialnih okolij in posebnih potreb tveganih skupin mladih ustvarjajo predsodki in nesprejemanje druganih in druganosti. Doivetja in pozitivne izkunje z vrstniki v naravnem okolju, pozitiven odnos do okolja, drobne skrivnosti in samostojno raziskovanje so nujni za zdrav razvoj osebnosti. To je predvsem pomembno pri tistih, ki v formalnem izobraevanju ne uspejo, lahko pa svojo samozavest in trdno osebnost razvijejo pri neformalnem delu izobraevanja.

Rezultati projekta

Proces neformalnega uenja je nenehno potekal, saj so udeleenci tudi bivali v skupnih sobah, se prilagajali in sodelovali pri druabnih aktivnostih. Druenje in spoznavanje kolegov iz evropskih drav, ki se ukvarjajo z enako vsebino, je osebnostno obogatilo vsakega udeleenca.

Izobraevanje, formalno ali neformalno, je vtkano v vse ravni drube. Veliko strokovnjakov (uitelji, socialni delavci, delavci z mladimi, terapevti in svetovalci) uporabljajo delo v naravi pri svojem vsakdanjem delu. Izobraevanje strokovnjakov, ki pri delu z mladimi uporabljajo koncept doivljanja in raziskovanja narave, je v nekaterih evropskih dravah zelo nedoreeno. Zavedajo se, da morajo svoje znanje izpopolnjevati, da ga bodo znali pravilno posredovati naprej, seminar pa je pripomogel k reitvi nedoreenih vpraanj. Na sreanju so raziskovali razline naine, cilje in pristope uporabe narave pri uenju na prostem. Omogoeno je bilo izmenjavanje izkuenj med dravami, pri emer sta izobraevanje in podpora strokovnjakov na zelo visoki ravni. Posledica tega so tudi ole, ki aktivnosti v naravi vkljuujejo v vsakdanje delo, in mnoge nepridobitne organizacije, ki se ukvarjajo z mladimi ter uporabljajo port in delo v naravi.

45

Primeri dobrih praks

2010

Rezultati projekta

Delo za mlade!SI-51-01-2010-R1revina, socialna izkljuenost, brezposelnost mladih, strukturirani dialog5. 6. 201015. 2. 2011Zavod Mladinska mrea MaMa, Ljubljana20.250,00 EUR


Akcija 5 Evropsko sodelovanje na mladinskem podroju5.1 Sreanja med mladimi

Najblije mladim so lokalna in regionalna okolja, ki imajo pomembno vlogo pri spodbujanju njihovega sodelovanja v lokalnem okolju na vseh podrojih njihovega ivljenja. Aktivno sodelovanje mladih pri odloitvah in dejavnostih na lokalni in regionalni ravni je kljuno, e elimo zgraditi bolj demokratino, vkljuujoo in uspeno drubo. Bistvo vkljuevanja in aktivnega dravljanstva je, da imajo mladi MONOST, PROSTOR in PODPORO, da lahko sodelujejo pri odloitvah in vplivajo nanje ter se lahko vkljuujejo v akcije in aktivnosti, s katerimi prispevajo h kakovosti ivljenja v lokalni skupnosti, ter se sami nauijo graditi svojo lastno sedanjost in prihodnost.

Mladi, ki so bili udeleenci projekta Delo za mlade!, prihajajo iz razlinih geografskih okolij, pri emer se mnogi sreujejo z malo monostmi za lastni razvoj in je oteena tudi njihova mobilnost. Za tevilne med njimi je bila to prva prilonost za dejansko sreanje z lokalnimi odloevalci ter pogovor in razpravo z njimi. Mnogi so kot iskalci zaposlitve na teh dogodkih navezali stike s potencialnimi delodajalci, saj so se v sicer neformalnem okolju izpostavili in opozorili nase.

Vsak lokalni dogodek je bil svoja zgodba, nanizani izzivi in predlagane reitve so povzeti v konni publikaciji Delo za mlade!. Cilj je bil, da se na vsakem izmed lokalnih dogodkov skupaj z vsemi udeleenci oblikuje skupen korak, ki si ga bodo s skupnimi momi prizadevale dosei vse vpletene strani.

V projekt je bilo vkljuenih ve kot 360 mladih in ostalih akterjev na podroju zaposlovanja, zakljuni nacionalni dogodek v Ljubljani je bil medijsko zelo odmeven, jasno pa so bile izoblikovane tri vodilne pobude ministrstvom, ki so jim bile tudi sporoene.

Projektna ideja

46

2011

47

2011



voluntART umet

Documents

Kompedij 2014 splet