katalog glasba 200910 splet A4

ZNANJE NAS DELA VELIKE

www.rokus-klett.si www.praktik.org

www.knjigarna.comwww.devetletka.net

š o l s k o l e t o 2 0 0 9 / 1 0V O S N O V N I Š O L I

glasbaRokusova

š o l s k o l e t o 2 0 0 9 / 1 0V O S N O V N I Š O L I

glasbaRokusova

V Založbi Rokus Klett je v zadnjih letih nastalo gradivo za glasbeno vzgojo, s katerim želimo profesorjem in učencem čim prijazneje približati vsebine in poti vzgojno-izobraževalnega dela na glasbenem področju. V ospredju je predvsem želja, da bi učenci glasbo sprejeli in jo s kar najprijetnejšimi izkušnjami ponesli s seboj v življenje.

V katalogu boste našli Rokusove učbeniške komplete za glasbeno vzgojo od 6. do 9. razreda. Vse te komplete sestavljajo učbeniki in delovni zvezki, v 7. in 8. razredu pa se lahko odločite tudi za obliko samostojnega delovnega zvezka.

Od novega šolskega leta bodo Rokusova gradiva tiskana na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC, ki zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo. Ta pristop pridobivanja papirja je veliko bolj prijazen do okolja kot reciklaža.

Glasbena umetnost ima neverjetno močno poslanstvo: mladostniku omogoča sprostitev notranjihenergij, ki jih lahko ustvarjalno usmerjamo prek poslušanja glasbe, petja, igranja na glasbila in gibanja ob glasbi. Napotimo ga v iskanje njegove lastne glasbene govorice, pa najsi bo to v svetu klasične glasbe, džeza, roka ali katerega koli drugega glasbenega jezika. Pokažimo mu kakovostno glasbo, ki mu bo pomagala izpolniti trenutke iskanja samega sebe.

Srečno!

Maruša Kmet,glavna direktoricaZaložbe Rokus Klett, d.o.o.

Glasba danes in nekoč 6 7 8 9

za u

čenc

e

Samostojni delovni zvezek — —

Učbenik

Delovni zvezek

Rešitve nalog

Avdio zgoščenki/-e 2 2 3 2

Pesmarica

za u

čite

lje

Multimedijski priročnik za učitelje

poleti 2009

poleti 2009

Letne tematske priprave

Dnevne priprave

Spoštovane profesorice, spoštovani profesorji glasbene vzgoje!

Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole

GLASBA danes in nekoËÐ 6

Albinca Pesek

DEL

OVN

I ZVE

ZEK

es in

nek

oË

DEL

OVN

I ZVEZ

EK

6

UËbenik za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole


Albinca Pesek U»B

ENIK

Gla

sba

da

nes

in n

ekoË

Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju

blja

na

; bre

zplaËn

i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@

ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.

GLASBA danes in nekoč 6

Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

16 VNI

OVN

OVN

LOV

DEL

O Z

VEZE

K

ww

w.r

ookku

s-kk

lettt

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com©

2005

. Vsepravice

pridrææanee.

GGGLLALASdanees s iinin n

AAlbbinca

G

ENOP

OO

PPPOO T O

1


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1

GLASBA danes in nekoË 7Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne πole

Albinca Pesek

G L

AS

BEN

OP

O

P O T O

VA

NJ

ES

KOZI

»

AS

es in

nek

oË

DEL

OVN

I ZVEZ

EK

7


GLASBA danes in nekoËÐ 7Albinca Pesek

DEL

OVN

I ZVE

ZEK



Albinca Pesek U»B

ENIK

Gla

sba

da

nes

in n

ekoË

ali


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.

GLASBA danes in nekoË 7

Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1

Glasba 7 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:07:44 AM

ooËËË 7 Z

VEZE

KD

ELO

VNI

DEL

OVN

IEL

OVN

LOV

ZV

i,w

ww

.ro

kkuss-

klee

tt.s

i,w

ww

.kn

jig

arn

a.co

m©

2005

. Vsepravice

pridrææane.

GGGLLAASdanees s iinn n

Albbinca A

G

ENOPP

OOO

PPOOO T O

11


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


G LL

AASS

BBBBE

T OOO

VVA

NJ

ESS

KO

i,w

ww

.ro

kkus-

klee

tt.s

i,w

ww

.kn

jig

arn

a.co

m©

2005

. Vsepravice

pridræane.


Albbinca A

G

ENOPP

OOO

PPOOO T O

11


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


GLASBAdanes in nekoË8Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne πole

Albinca Pesek

G L

AS

BEN

OP

O

P O T O

VA

NJ

ES

KOZI

»

AS



Albinca Pesek

DEL

OVN

I ZVE

ZEK

es in

nek

oË

DEL

OVN

I ZVEZ

EK

8UËbenik za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne šole


Albinca Pesek U»B

ENIK

Gla

sba

da

nes

in n

ekoË


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


telefon:0801990,,teele

SKKK


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


A neekekkkoË 8888

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nnji

ggar

na.

co

G

ENOOOPP

O

PO T O

1

DD @roo

kus-

klet

t.si

,ww

w

ASS

si,w

ww

.rro

kkuss-

kle

tt.s

i,w

ww

.kn

jig

arn

a.co

m©

2006

. Vsepravice

pridrææanne.

GGGLLAASdaneses s iinn n

Albbinca

G

ENOPP

OOO

PPOOO T O

11


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


ali 8πole Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b

, 1000 Ljub

ljan

a; b

rezp

laËni telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: ro

kus@ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


telefon:0801990,,teele

SKK


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


G LL

ASS

BBBE

O T OO

VA

NJ

ESS

KO

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nnji

ggar

na.

co

G

ENOOOPP

O

PO T O

1

@roo

kus-

klet

t.si

,ww

w

ASS

,ww

w.r

okku

ss-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com©

2006

. Vsepravice

pridrræane.


AAlbbinca P

G

ENOPP

OOO

PPPOOO T O

11


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1




DEL

OVN

I ZVE

ZEK

es in

nek

oË

DEL

OVN

I ZVEZ

EK

9



Albinca Pesek U»B

ENIK

Gla

sba

da

nes

in n

ekoË

Zaloæba Rokus d.o.o., Stegne 9b, 1000 Ljub

ljan

a; b

rezp

laËn

i telefon

: 080 1990, telefon: 01/ 513 4600, telefaks: 01/ 513 4699, e-poπta: info

@rokus.

com

, ww

w.r

oku

s-kl

ett.

si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©

200

7. V

se

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1

Glasba 9 ploscek.indd 1 4/5/07 1:57:53 PM

99999

DEL

OVN

IEL

OVN

ZVE

ZEK

.ro

kus-

kkleet

t.si

,ww

ww

.kn

jig

arn

a.co

m©

2007

Vse

pravice

pridræane.

GGGLLAAS danees s inn n07

. V

Albbinca

G

ENOP

OOO

PPPOO T

11


ljan

a; b

rezp

laËni telefo

n: 080 1990, telefon: 01/ 513 4600, telefaks: 01/ 513 4699, e-poπta: in

fo@ro

kus.co

m, w

ww

.ro

kus-

klet

t.si

, w

ww

.kn

jig

arn

a.co

m ©

200

7. V

se

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2


delovni zvezek

delovni zvezek

delovni zvezek

delovni zvezek

samostojnidelovni zvezek

samostojnidelovni zvezek

ZASNOVA UČBENIŠKIH KOMPLETOV

Učbeniški kompleti Glasba danes in nekoč na izviren način predstavljajo razvoj glasbe od njenih začetkov do današnjih dni. Avtorica je v povezavi s sodobnostjo in z glasbo, ki jo poslušajo današnji učenci, živeči v današnjem času, našla učinkovit in didaktično primeren način za privlačno in zanimivo obravnavo predpisane snovi.

Glasbeni pouk s kompleti Glasba danes in nekoč ne pomeni le pasivnega sprejemanja zgodovinskih dejstev in poslušanja glasbe, pač pa aktivno raziskavo preteklosti v povezavi z glasbo današnjega časa. Za izhodišče služijo glasbene izkušnje in doživetja učencev, ki jih pri pouku ozavestijo, svoja dosedanja znanja pa poglobijo in dopolnijo.

Gradivo se povezuje z glasbeno estetiko učencev in z njihovimi priljubljenimi glasbenimi izvajalci (vključuje namreč obilo sodobnih priredb in drugih sodobnih skladb), ki se jih učijo vrednotiti z vidika razvoja glasbene umetnosti. Avtorica upošteva glasbeni svet mladostnikov in tako pomaga graditi most med učitelji, učenci in glasbo. Učence vabi na spodbudno popotovanje skozi čas – od današnjega dne v preteklost.

Gradivo s svojo zasnovo presega ozke okvire glasbenega učbenika, saj prinaša multidisciplinarne vsebine. Glasbi in dogodkom na glasbenem področju, ki so v središču pozornosti, se pridružujejo še časovne vzporednice s področja književnosti, upodabljajoče umetnosti, zgodovine, fi lozofi je in naravoslovja.

Odlike učbeniških kompletov:• sodoben pristop,• razumljivost in humor,• pregledno in barvito oblikovanje,• odlične fotografi je, ilustracije in preglednice,• bogato in izvirno slušno gradivo,• svež izbor pesmi za izvajanje,• medpredmetne povezave,• uporaba sodobnih medijev.

Vse štiri didaktične komplete Glasba danes in nekoč odlikujejo izvirnost, primerljivost z vrhunskimi tujimi didaktičnimi gradivi in poglobljen vpogled v razvojno-psihološke značilnosti učencev.

Avtorica dr. Albinca Pesek je izredna profesorica glasbene didaktike na Pedagoški fakulteti

Univerze v Mariboru in priznana avtorica učnih gradiv za pouk

glasbene vzgoje v osnovni šoli.

Učne pripraveDa bi učiteljem olajšali delo pri načrtovanju in pripravi učnih ur, smo sestavili letne in dnevne učne priprave za poučevanje po Rokusovih učbenikih za glasbo. Priprave so brezplačno dostopne na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva. Pri nekaterih pripravah so dodani tudi učni listi in primeri za igro z Orff ovimi glasbili.

Učbeniki in delovni zvezki ali samostojni delovni zvezki Gradivo za 6. in 9. razred je dostopno v obliki učbenika in delovnega zvezka, za 7. in 8. razred pa v dveh različicah – v obliki kompleta, sestavljenega iz učbenika in delovnega zvezka, ali v obliki samostojnega delovnega zvezka. Tako v 7. in 8. razredu lahko izberete način poučevanja, ki vam je bližji.

Vsebina samostojnih delovnih zvezkov je enaka vsebini kompletov iz učbenika in delovnega zvezka, le da ni deljena.

učbenik

učbenik

učbenik

učbenik

UČBENIKI

78

V pregledno oblikovanih učbenikih učenci spoznavajo svet glasbil in glasbe, bistvene poteze vsakega obdobja in glasbene oblike v vrstnem redu, kot so se pojavljale. Spoznavajo pa tudi velike skladatelje, njihove misli in dela. Učenci se ne zgubljajo v morju podatkov, ampak se seznanijo s ključnimi pojmi, s katerimi dojemajo duha in stilne poteze posameznih obdobij.

Učbenik popestrijo številne fotografi je, zabavne ilustracije, anekdote o skladateljih in glasbene šale. Posebno vrednost imajo tudi medpredmetne povezave – povezave glasbe z ostalimi umetnostnimi panogami, s kulturnimi dosežki, političnimi dogodki in znanstvenimi odkritji ...

Ključni pojmiNa vrhu strani vsakega poglavja so ključni pojmi, ki jih učenec usvoji v posamezni enoti.

SlovarčekVsi novi pojmi, ki se pojavijo znotraj posamezne teme, so sproti obrazloženi na robu strani.

Slikovno gradivoFotografi je poleg skladateljev, izvajalcev in glasbil predstavljajo tudi likovna dela posameznega obdobja, prizore z glasbenih predstav in objekte, povezane s tematiko.

Časovne vzporednice predstavljajo pomembne osebnosti in dogodke na področjih književnosti, zgodovine, znanosti, glasbe, likovne in fi lmske umetnosti ter tako omogočajo celostno razumevanje časovnih obdobij.



Albinca Pesek U»B

ENIK

Gla

sba

da

nes

in n

ekoË



Albinca Pesek

U»B

ENIK

es in

nek

oË

U»B

ENIK

8



U»B

ENIK

nes

in n

ekoË

U»B

ENIK

7



Albinca Pesek U»B

ENIK

Gla

sba

da

nes

in n

ekoË

34

DOGODKI, POVEZANI Z GLASBO

GLASBENIKIZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI

UPODABLJAJO»AUMETNOST

»ASOVNE VZPOREDNICE

Claude Debussy(1862—1918)

Arnold Schönberg(1874—1951)

Maurice Ravel(1875—1937)

Béla Bartók (1881—1945)

Igor Stravinski(1882—1971)

Edgar Varèse(1883—1965)

Sergej Prokofjev(1891—1953)

Arthur Honegger(1892—1955)

Carl Orff(1895—1982)

George Gershwin(1898—1937)

Aaron Copland(1900—1990)

Olivier Messiaen(1908—1992)

Pierre Schaeffer(1910—1995)

John Cage(1912—1992)

Benjamin Britten(1913—1976)

György Ligeti(1923—2006)

Karlheinz Stockhausen(1928)

Krzysztof Penderecki(1933)

1918Svetovna prodaja

gramofonskih plošË doseže število 100 milijonov

prodanih izvodov letno.

1931EMI ustanovi Abbey Road Studios, najveËji snemalni

studio na svetu.

1956ZaËetek vsakoletnega tekmovanja za pesem

Evrovizije

1959Prva podelitev nagrad

grammy, ki veljajo za oskarje v svetu glasbe.

1965Skupino The Beatles

odlikuje britanska kraljica.

1973Odprtje slovite operne hiše v

Sydneyju

1980Odprtje najveËjega

vsakoletnega festivala jazza na svetu v Montrealu

1985Live Aid — množiËni

rockovski koncert za pomoË žrtvam lakote v Afriki

1901Ustanovitev zvezne države

Avstralije

1914ZaËne se 1. svetovna vojna.

1917Oktobrska revolucija v Rusiji

1929ZaËetek svetovne gospodarske krize

1933Hitler postane kancler.

1939ZaËne se 2. svetovna vojna.

1945 Kapitulacija NemËije

1946 Prvo zasedanje OZN v

Londonu

1955Ustanovitev Varšavskega

pakta

1989Padec berlinskega zidu in zaËetek demokratiËnega

procesa v vzhodnih državah Evrope

1990VnoviËna združitev NemËije

1991Ukinitev Varšavskega pakta

in razpad SZ

Henri Matisse(1869—1954)

Pablo Picasso(1881—1973)

Guernica (1937)

Marchel Duchamp(1987—1968)

Akt, ki se spušËa po stopnicah (1912)

René Magritte(1898—1967)

Pirenejski grad, 1961

Vasilij Kandinski(1866—1944)

Jackson Pollock(1912—1956)

Andy Warhol(1930—1987)

glasba 9 UC kor V.indd 34 4/17/07 9:29:28 AM

35

FILM(Glasba znanih skla-

dateljev v filmih)KNJIŽEVNOST

DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI

DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI,

POVEZANI Z GLASBO

Maksim Gorki(1868—1936)

Jack London(1876—1916)

Hermann Hesse(1877—1962)

James Joyce(1882—1941)

Jaroslav Hašek(1883—1923)

Franz Kafka(1883—1924)

Bertold Brecht(1898—1956)

Ernest Hemingway(1899—1961)

George Orwell(1903—1950)

Jean-Paul Sartre(1905—1980)

Aleksander Solženicin(1918)

Günter Grass(1927)

Gabriel García Márquez(1928)

Peter Handke(1942)

1903Prvi polet z motornim letalom

(brata Wright)

1905Albert Einstein postavi relativnostno teorijo.

1912Bohr — o strukturi atoma

1928Odkritje penicilina (Fleming)

1937Walt Disney posname prvi

celoveËerni risani fi lm SneguljËica.

1957V vesolje poleti prvi umetni

satelit Sputnik.

1961Prvi Ëlovek (Jurij Gagarin)

poleti v vesolje.

1969Prvi Ëlovek pristane na Luni.

1977Prvi industrijsko narejeni

osebni raËunalnik (Apple II)

1997Prvo vozilo na Marsu

(Sojourner)

1906 Izumljen je telharmonium,

prva priprava za produciranje glasbe.

1910 Prvo radijsko oddajanje v

New Yorku

1920Prvi radijski prenosi

1925Prvi TV-prenosi

1927Prvi zvoËni fi lm z dialogi

Pevec jazza

1929 Laurens Hammond iznajde Hammondove orgle, ki so

še danes nepogrešljive na številnih jazzovskih in rockovskih produkcijah.

1935 Prvi magnetofon

1936 Prve serijsko izdelane

elektriËne kitare (Gibson)

1971 Minimoog, prvi prenosni in komercialno dosegljiv

sintetizator

1990 Podjetje Sony predstavi

snemalno CD-tehnologijo.

1994Pojavi se digitalna vizualna

tehnologija (DVD).

2001: Vesoljska odiseja(2001: A Space Odyssey, 1968) /HaËaturjan, Ligeti/

Želo (The Sting, 1973)/Scott Joplin/

Manhattan (1979)/George Gershwin/

Izžarevanje (The Shining, 1980)

/Béla Bartók/

Eskalibur — MeË kralja Arturja (Excalibur, 1981)

/Carl Orff/

Oceanovih 11 (Ocean’s Eleven, 2001)

/Claude Debussy/

VeliËastni Tenenbaumi (The Royal

Tenenbaums, 2001)/Maurice Ravel/


78

30

Gioacchino Rossini,

opera buffa,

Seviljski brivec,

Viljem Tell

PRIZOR IZ OPERE SEVILJSKI BRIVEC

Gioacchino Rossini (1792—1868)

Italijanski skladatelj je bil v pisanju oper izredno

plodovit, saj jih je napisal kar 39. Bil je mojster

komiËne opere, imenovane opera buffa, ki je

pravzaprav glasbena komedija.

Njena vsebina je vzeta iz vsakdanjega æivljenja

(npr. iz æivljenja brivca), velikokrat uporablja

vsakdanjo govorico in nareËja. Zanjo so znaËilni

tudi elementi, kot so kihanje, kaπljanje, smrka-

nje. Rossinijeva dela odlikujejo iskrivost, vedrina,

sproπËenost in spevnost. Najpogosteje izvajani operi sta Seviljski brivec in

Viljem Tell.

GIOACCHINO ROSSINI

Rossinija so æe v Ëasu njegovega æiv-ljenja zelo cenili. Sklenili so, da mu æe pred smrtjo postavijo spo-menik. Ko jih je skladatelj vpraπal, koliko bi ta lepa gesta stala, so mu

povedali kar zajetno vsoto. ≈Dajte ta denar raje meni, jaz pa bom vsak dan do smrti stal na trgu,

kjer nameravate postaviti spome-nik,« je odgovoril glasbenik.

PRIZOR IZ OPERE VILJEM TELL

trobila, lijast in

kotlast ustnik, ventili,

rog, francoski rog,

rogist ali hornist,

trobenta, trobentar

ali trobentač, pozavna

ali trombon, pozavnist

ali trombonist, tuba,

tubist, helikon, suzafon

ZGRADBA ROGA

odmevnik

lijast ustnik

enovita kovinska cev

ventili in tipke ventilov

TrobilaTrobila so cevasta glasbila, pri katerih dobimo zvok tako, da s pihanjem

ustvarimo vibracijo napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok. Sestavljajo

jih zavite kovinske cevi, na začetku katerih je ustnik, ki določa barvo zvoka

glasbila. Lijast ustnik omogoča mehkejšo in temnejšo barvo zvoka, kotlast

pa prodornejši zvok.

Običajno imajo vsa trobila po tri ventile (razen pozavne na poteg, ki ventilov

nima).

ROGIST ALI HORNIST

ROG (FRANCOSKI ROG)

Najstarejši rogovi so bili izdelani iz živalskih rogov. Prednik današnjega roga

je bil zaviti lovski rog iz Francije, po katerem ima tudi ime francoski rog.

V 19. stoletju je dobil ventile, konec istega stoletja pa je postal stalni član

simfoničnih orkestrov.

Glasbeniku, ki igra na rog,

rečemo rogist ali hornist.

LIJAST USTNIK ROGA

24

ajo ke na

ne,ske

4

1

23

4

5

Anekdote in šaleZabavne anekdote iz življenja skladateljev in glasbene šale prinašajo popestritev pouka in prispevajo k večji motiviranosti učencev za pouk glasbe. Anekdote in šale vedno spremlja zabavna ilustracija.

6. razred 7. razred

8. razred

9. razred

1

23

4

5

8 razred

31

Franz Schubert,

samospev Postrv,

Postrvni kvintet,

8. simfonija v h-molu

(NedokonËana),

téma z variacijami

Franz Schubert (1797—1828)

Skladatelj se je rodil v uËiteljski druæini blizu

Dunaja. Prvo glasbeno izobrazbo je dobil od oËeta

in brata. Kot deËek je prepeval v dvornem deπkem

zboru ter nadaljeval spoznavanje glasbenih veπËin

pri Beethovnovem uËitelju Salieriju. Bil je velik

mojster samospeva. Slikarji, pesniki in interpreti,

ki so bili navduπeni nad Schubertovo glasbo, so se

sreËevali na tako imenovanih schubertiadah.

Pisal je skoraj nepretrgoma in teæko najdemo glasbeno zvrst, ki se je ni lotil.

Kljub kratkemu æivljenju je ustvaril obseæen opus simfonij, samospevov, komorne

in klavirske glasbe.

Pogosto izvajana skladba za klavirski kvintet, ki v Ëetrtem stavku vsebuje témo

iz Schubertovega samospeva Postrv, se imenuje Postrvni kvintet. Obdelana je v

obliki téme z variacijami.

Skladatelj spreminja ali variira:

• melodijo (z okraπevanjem, obigravanjem),

• ritem in metrum (s spreminjanjem ritmiËnih vrednosti in taktovskih naËinov),

• tempo (z izbiranjem razliËnih hitrosti),

• dinamiko (z izbiranjem razliËnih stopenj glasnosti),

• tonsko barvo (z izbiranjem in spajanjem razliËnih glasbil),

• tonaliteto (npr. z izbiranjem med durom in molom),

• znaËaj skladbe (skladatelj prvo variacijo napiπe æivahno, drugo umirjeno itd.).

FRANZ SCHUBERT

SCHUBERTIADA

SAMOSPEV je skladbaza glas in klavir, ki se je razvila ob koncu 18. stoletja.

6 d

ZGRADBA TROBENTE

kotlast ustnik

ventili in tipke ventilov

kovinska cev

odmevnik

TROBENTA

Za trobento je značilen predirni zvok in so jo že od nekdaj uporabljali za

prenašanje signalov ter sporočil. Po tonskem obsegu je najviše zveneče glasbilo

v skupini trobil.

Za posebne priložnosti izdelujejo različne trobente. Znana je na primer trobenta

Aida, ki so jo izdelali po antičnem vzoru za Verdijevo opero Aida.

Glasbeniku, ki igra na trobento,

rečemo trobentar ali trobentač.

TROBENTAR ALI TROBENTAČ

KOTLAST USTNIK TROBENTE

Trobentač vadi dvanajst ur dnevno. Kolega ga vpraša: »Kako neki lahko toliko časa vadiš? Kaj želiš doseči?«»Stanovanje tam čez,« odgovori glasbenik.

TROBENTA AIDA

PIKOLO TROBENTA

25

9 d

26

OLIVIER MESSIAEN

(1908 Avignon — 1992 Pariz)

IZBRANA DELA

Katalog ptiËev (Catalogue d’oiseaux) — klavirska skladba

EksotiËni ptiËi (Oiseaux exotiques) — orkestralna skladba

Gospodovo rojstvo (La nativitée du Seigneur) — skladba za orgle

POMEN

Olivier Messiaen je znan kot zaËetnik serialne glasbe (razširjene dodekafonske

tehnike), pri kateri so po strogo doloËenem redu urejeni tudi ostali parametri

tona (trajanje, jakost, barva). Že od svojega devetnajstega leta se je ukvarjal

s preuËevanjem ptic in njihovega petja, ki ga je zapisoval. Te melodije najdemo

v mnogih njegovih skladbah. Njegova glasba je pogosto izraz mistike

in religioznosti. Pisal je v tonskih vrstah, ki jih je imenoval modusi.

SKLADATELJEVA MISEL

• Ko sem bil star 20 let, sem sreËal švicarskega slikarja Charlesa Blanc-Gattija,

ki je bil sinestetik, kar pomeni, da je imel motnjo med vidnim in slušnim

živcem. Sinestetik lahko sliši zvoke in hkrati vidi njihove barve. Sam žal nisem

eden od njih, vendar si zvoËne barve predstavljam razumsko. ResniËno si

predstavljam barve, resniËno so navzoËe in se ujemajo z zvokom.

V delu za klavir in orkester EksotiËni ptiËi je skladatelj uporabil ritme starih

Grkov in eksotiËne ritme tujih ljudstev, v pihalih najdemo melodije drozga,

v ksilofonih pa ptiËa kobilarja.

EKSOTI»NI

VRSTI DROZGA

IN KOBILARJA

serialna glasba, modusi, sinestezija

OLIVIER MESSIAEN

IZBRANI SKLADATELJI

Igor Stravinski je po izvedbi Messiaenovega znamenitega dela Simfonija Turangalîla izjavil: ≈Od tovrstnih skladb bi priËakoval nekaj veË kot le porabo izjemnih koliËin Ërnila.√


27

PIERRE SCHAEFFER

(1910 Nancy — 1995 Aix-en-Provence)

IZBRANA DELA

Etuda z železnico (Étude aux chemins de fer),

Etuda s ponvami (Étude aux casseroles),

Simfonija za osamljenega Ëloveka (Symphonie

pour un homme seul) — konkretne skladbe za

magnetofonski trak

POMEN

Schaeffer je bil kot inženir elektrotehnike in

skladateljski samouk pionir elektroakustiËne

glasbe, ki jo je imenoval konkretna glasba

(musique concrete). Na magnetofonske trakove

je snemal zvoke iz vsakdanjega življenja urbanih

podroËij, glasbil, ptiËjega petja ipd. in posnetke

obdelal v svojem elektronskem studiu ter jih povezal v smiselne

glasbene celote.

SKLADATELJEVE MISLI

• Zvok je besedni zaklad narave.

• Svet glasbe je verjetno znotraj ≈do-re-mi√. Trdim pa, da je svet

zvoka mnogo širši od tega.

• O sebi ne mislim, da sem pravi glasbenik. Dejstvo, da me lahko

najdete v glasbenih leksikonih, me spravlja v smeh. Sem le dober

raziskovalec.

Mladega Pierra je ob posluπanju zvoËnih eksperimentov njegov oËe velikokrat vpraπal: ≈Dragi moj sin, kdaj se boπ konËno zaËel ukvarjati z glasbo?√

elektroakustiËna

glasba, konkretna

glasba

PIERRE SCHAEFFER


7 d

52

HENRY PURCELL (1659—1695), angleπki baroËni

skladatelj, je avtor znamenite opere Dido in Enej,

ki velja za najpomembnejπo angleπko opero

17. stoletja. Pripoveduje o usodi zapuπËene Didone.

Pozneje so opero razliËno inπtrumentirali πtevilni

znani skladatelji.

V zaËetku leta 2005 so jo izvedli tudi v Mariboru

v priredbi skladatelja Marjana ©ijanca.

PRIZOR IZ SODOBNE IZVEDBE OPERE DIDO IN ENEJ V MARIBORU / FOTO: STUDIO HOCHSTÄTTER

HENRY PURCELL

MARC-ANTOINE CHARPENTIER

(1643—1704),

francoski baroËni skladatelj, je

najbolj znan po svojem delu Te

Deum (lat. hvalnica).

Preludij iz tega dela je postal

avizo za evrovizijske televizijske

prenose.

ODLOMEK IZ SKLADATELJEVEGA ROKOPISA TE DEUM

53

JOHANN SEBASTIAN BACH (1685—1750)

Rodil se je leta 1685 v nemški glasbeni družini v Eisenachu. Kot

violinist je služboval v kapeli v Weimarju, pozneje pa kot organist

in kapelnik na nemških dvorih in v cerkvah. Kot kantor je od leta

1723 pa do svoje smrti leta 1750 deloval v cerkvi Sv. Tomaža v

Leipzigu. Imel je 21 otrok.

Johann Sebastian Bach je ustvarjal v številnih glasbenih zvrsteh

z izjemo opere. Skladal je za razliËne inštrumente in razliËne

glasbene sestave. Njegov obširni opus šteje preko 300 zborovskih

kantat, oratorije, maše, pasijone, 6 Brandenburških koncertov,

koncerte za violino in Ëembalo, skladbe za orgle in preko 200

skladb za klavir. Med slednjimi je najznamenitejša zbirka Dobro

uglašeni klavir, sestavljena iz dveh delov. V vsakem je 24

preludijev in fug v vseh durovih in molovih lestvicah. Preludiju

vedno sledi fuga v istoimenskem duru oziroma molu (to je v isti

tonaliteti).

Med njegovimi zelo znanimi stvaritvami so tudi BožiËni oratorij,

Italijanski koncert, Umetnost fuge in Tokata in fuga v d-molu.

JOHANN SEBASTIAN BACH

FUGA (it. fuga — beg) je polifona monotematska skladba. Sestavljena je iz ekspozicije, izpeljav in code.

PRELUDIJ (lat. prae — pred, ludus — igra) je inπtrumentalna predigra ali uvodna glasba veËinoma brez doloËene oblike.

TOKATA (it. toccare — uda-riti, dotakniti se) je oblika inπtrumental ne glasbe predvsem za glasbila s tip-kami.

KANTATA (it. cantare — petje) je vokalno--inπtrumentalna skladba, ki ima veËinoma posvetno vsebino.Njena oblika je podobna operi. Od nje se razlikuje po tem, da jo izvajajo na kon-certnih odrih brez gledaliπkih elementov.

Bacha so nekoË

spraševali o skrivnosti

njegovega virtuoznega

igranja na orgle.

≈NiË posebnega ni

v tem. Vse, kar je

potrebno storiti, je

pritisniti pravo tipko

ob pravem Ëasu (tre-

nutku) in inštrument

igra sam,« je smrtno

resno odgovoril Bach.

Na koncu učbenika za 6. razred je glasbeno teoretični kotiček, poseben sklop, kjer je dodatno predstavljena glasbena teorija.

6. razred6 razred

tonska abeceda,

solmizacijski zlogi

polton,

celi ton (celton)

1 1 1/2 1/21 1 1

c d e f g a h c

1 11/2 1/2 1/2

prestavni znaki ali

predznaki, višaj, nižaj

c d e f g a h c

discis fi s giseis ais his

des es fes cesfes as hes(b)

c chishaisagisgfisfeisedisdcis cis

c d e f g a h c

discis fi s giseis ais his

c ches(b)

hasagesgfesfesedesdces ces

c d e f g a h c

des es fes cesfes as hes(b)

c1 c2h1a1g1f1e1d1

c d e f g a h c

DO RE MI FA SO LA TI DO

1 2 3 4 5 6 7 8

ce de e ef ge a ha ce

Tonska abecedaTone lahko označujemo s solmizacijskimi zlogi, črkami abecede, številkami itd.

tonska abeceda

izgovorjava tonske abecede

solmizacijski zlogi

številčne oznake

Polton in celi tonPolton je najmanjša dogovorjena razdalja med dvema tonoma, ki jo uporabljamo

v zahodni glasbi. S seštevkom dveh poltonov dobimo celi ton (celton).

Na klaviaturi najdemo polton med dvema sosednjima tipkama.

Prestavni znaki ali predznaki: višaji in nižajiVišaj zviša ton za pol tona. Napišemo ga pred noto, ki jo želimo zvišati.

Zvišanim tonom dodamo končnico -is.

Nižaj zniža ton za pol tona. Napišemo ga pred noto, ki jo želimo znižati.

Znižanim tonom dodamo končnico -es.

Toni (in tudi tipke) imajo lahko tudi dva ali več imeni:

72 73

Preverjeno!

»Popestritev besedil z anekdotami in izjavami avtorjev je gotovo privlačnejša in zanimivejša pa tudi ustreznejša metoda od puste bibliografske metode, ki namenja večjo pozornost življenjepisnim podatkom in zanemarja glasbena dela. Uporabljena pot, ki ima v ospredju sloge in glasbena dela, je zagotovo sodobna in edina ustrezna pot za oblikovanje glasbenih predstav o pomembnih umetniških delih s področja glasbene umetnosti.«

dr. Janja Črčinovič Rozman, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

5

Naloge v delovnem zvezku so zastavljene primerno učenčevi starosti, spodbujajo k iskanju podatkov v strokovni literaturi (glasbeni atlas, leksikon, enciklopedija) ali na spletnih straneh, ki jih navaja rubrika Za bolj radovedne. S tem bodo učenci razvijali spretnosti, ki jih bodo lahko uporabili tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem življenju.

Vsak delovni zvezek vključuje poglavje Skozi igro do utrjevanja znanja, ki spominja na ugankarsko revijo. V njem so dodatne naloge: križanke, dopolnjevanke, premetanke, številčnice in druge zabavne naloge, povezane z vsakim poglavjem. V delovnih zvezkih najdete tudi analize glasbenih del v obliki razpredelnic s časovnim potekom skladb in obsežno pesmarico z notnim gradivom.

Nekaj strani je namenjenih tudi zapisovanju vtisov ob poslušanju glasbe (t. i. dnevnik poslušanja glasbe), dodane so tudi strani z notnim črtovjem.



Albinca Pesek

DEL

OVN

I ZVE

ZEK

Gla

sba

da

nes

in n

ekoË



Albinca Pesek

DEL

OVN

I ZVE

ZEK

es in

nek

oË

DEL

OVN

I ZVEZ

EK

8

es in

nek

oË

DEL

OVN

I ZVEZ

EK

7



DEL

OVN

I ZVE

ZEK



Albinca Pesek

DEL

OVN

I ZVE

ZEK

Gla

sba

da

nes

in n

ekoË

42

ROCKNajpopularnejši rockovski slogi

Oblikuj koreografi jo za ples ob skladbi.

Izmisli si ostinatni ritmiËni vzorec in spremljaj pesem.

Katere skladbe skupine The Beatles še poznaš?

V Ëem se glasba skupine The Rolling Stones razlikuje od glasbe Beatlov?

Kako bi oznaËil/-a znaËaj pesmi Satisfaction?

66. Bill Haley Rock Around the Clock

67. Elvis Presley Don’t Be Cruel

68. The Beatles Help!

69. The Rolling StonesSatisfaction

Bill Haley

The Beatles

glasba 9 DZ 03.indd 42 4/17/07 11:31:51 AM

12

Znanost in umetnost v 20. stoletju

V zgodovini in tudi v današnjem Ëasu najdemo veliko glasbenikov in drugih

umetnikov, ki so hkrati znanstveniki in obratno. Na navedenih spletnih straneh

poišËi posameznike, ki so bili uspešni na obeh podroËjih. Nekaj jih izberi,

izpiši njihova imena in podroËja, s katerimi so se ukvarjali.

Albert Einstein

Pitagora

Robert Applebaum − fi zik in jazz pianist (prvi z desne) v The New Trier Faculty Jazz Quartetu

http://www.zkdlj-zveza.si/Skupina.asp?SkupinaID=64Camerata medica

http://www.geocities.com/Vienna/3941/thelist.htmlGlasbeniki in druge znanosti in umetnosti

Glasba v 1. polovici 20. stoletja

Ponovi, kako so v razliËnih glasbenozgodovinskih obdobjih zapisovali glasbo.

V katero obdobje bi uvrstil/-a naslednje glasbene zapise in kako se imenujejo?

ime notacije

obdobje

ime notacije

obdobje

glasba 9 DZ 03.indd 12 4/17/07 11:28:37 AM

13

ime notacije

obdobje

ime notacije

obdobje

ime notacije

obdobje

ime notacije

obdobje

Zapiši svoj primer grafi Ëne notacije in ga izvajaj.

Vaja z dvanajsttonsko vrsto

Napiši svojo dvanajsttonsko

melodijo tako, da v kroge v

klaviaturi napišeš številke od

1 do 12 po nakljuËnem vrstnem

redu. Tone zaigraj na pravi

klaviaturi − naj bodo razliËnih

trajanj.

glasba 9 DZ 03.indd 13 4/17/07 11:28:41 AM

10

MAURICE RAVEL

»asovni potek skladbe

Na Ërte napiši glasbilo, ki v posameznih primerih igra melodijo Bolera.

Uvod

/Mali boben igra ritem bolera, spremljajo ga viole in violonËela

s pizzicatom v ostinatnem ritmu in melodiji./ /pp/

/ predstavi melodijo Bolera.

Mali boben in godala igrajo enako kot v uvodu./ /pp/

/Melodijo Bolera igra ./ /p/

/Razširjeno melodijo Bolera prevzame ./ /mp/

/Ponovitev dela A1 zveni za oktavo više v ./ /mp/

/Ponovitev dela A v oboi d’amore/ /mp/

/Ponovitev melodije dela A zveni v z dušilcem ter v fl avti

za oktavo više./ /p/

14. Maurice Ravel Bolero

0:58

4:10

Bolero je španski ples v ¾ taktu, prvotno za enega plesalca ali par. Plesalci se ob glasbi kitare in bobenËkov spremljajo s kastanjetami.

0:00

A 0:11

A1 1:46

A1 2:34

A 3:22

glasba 9 DZ 03.indd 10 4/17/07 11:27:51 AM

11

V Ëem se posamezni deli skladbe med seboj razlikujejo?

Poslušaj priredbo iste skladbe. Ali je ritmiËna struktura enaka kot v izvirniku?

»e ni, v Ëem se razlikuje?

Katera glasbila igrajo melodijo v priredbi Bolera?

Odgovori:

• Kako se v razliËnih umetnostih (glasbi, slikarstvu) odražajo znaËilnosti

impresionizma?

• Kaj je menil skladatelj Maurice Ravel s stavkom o emocionalnosti in

intelektualnosti v glasbi?

• Katere lastnosti mora imeti glasbenik, da s svojo glasbo prepriËa

poslušalce?

http://www.youtube.com/Veliko video posnetkov skladb v tej knjigi omenjenih skladateljev in izvajalcev si lahko ogledaš na strani YouTube. Najdeš jih tako, da v iskalnik (search) vpišeš želeno ime.

http://www.wikipedia.org/Dodatne informacije in povezave o témah, ki te zanimajo, lahko poiščeš na straniWikipedia. Marsikatero informacijo je možno najti tudi v slovenski verziji Wikipedije. http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran

Claude Debussyhttp://www.tcd.ie/Music/JF%20History/debussy.htmlElementi impresionizma v skladbah Clauda Debussyja

Maurice Ravelhttp://www.maurice-ravel.net/Dokumentirane informacije o delu Maurica Ravela, osebnosti in življenju ter o prijateljih

15. Maurice Ravel Bolero (priredba)

glasba 9 DZ 03.indd 11 4/17/07 11:28:28 AM

28

PHILIP GLASS

Poslušaj odlomek skladbe in opiši zvoËno dogajanje.

Koliko razliËnih tonov igrajo orgle?

Kakšno glasbeno vlogo imata moški in ženski zbor?

V Ëem se kaže minimalizem v glasbi omenjenega odlomka?

Vtise odlomka izrazi z gibi.

Kako bi opisal/-a naslednje glasbene elemente v skladbi:

Ritem

Melodika

Dinamika

MinimalistiËna slika MinimalistiËni plakat za koncert Philipa Glassa v New Yorku

38. Philip Glass Einstein na obali

39. Philip Glass Koncert za violino in orkester

glasba 9 DZ 03.indd 28 4/17/07 11:30:47 AM glasba 9 DZ 03.indd 29 4/17/07 11:30:49 AM

Časovni potek skladbe

DELOVNI ZVEZKI

6

43

Primerjaj obe izvedbi skladbe. Kaj meniš o

prirejanju rock glasbe za simfoniËni orkester

in kaj o priredbah klasiËne glasbe?

http://www.beatles.com/The Beatles - multimedijska stran http://www.pinkfloyd.com/home/home.htmlPnk Floyd - multimedijska stran http://www.emersonlakepalmer.com/elp2.htmlEmerson, Lake & Palmer – obsežna stran (povezave k slikam, biografijam idr. so pri dnu strani)

72. Pink Floyd Another Brick In The Wall

73. Pink Floyd Another Brick In The Wall (priredba)

74. Pink Floyd Another Brick In The Wall (priredba)

70. Procol Harum A Whiter Shade Of Pale

71. Procol Harum A Whiter Shade Of Pale (priredba)

Katera izvedba skladbe ti je najbližja in zakaj?

Ob glasbenem odlomku zapleši.75. Deep Purple

Highway Star

Koncert skupine The Rolling Stones

glasba 9 DZ 03.indd 43 4/17/07 11:32:16 AM

70

glasba 9 pesmarica 02.indd 70 4/17/07 11:46:17 AM

71


Madžarski skladatelj, ki ga išËemo tukaj, je pisal balete, npr. »udežni mandarin, ne moremo pa ga uvrstiti v baroËno obdobje.

Rešitev:

Glasba v 2. polovici 20. stoletja

©TEVIL»NICA

V številËnici pomeni ista številka vedno isto Ërko. Te številke dobimo iz kljuËa. Potem jih prenesemo v drugi lik. »e kakšne besede v kljuËu ne rešimo takoj, si pomagamo s tistimi, ki jih dobivamo pri izpolnjevanju lika. Nekaj Ërk je že vpisanih na pravih mestih. Dobili bomo vseh osem tujih skladateljev, obravnavanih v poglavju Glasba v 2. polovici 20. stoletja.

KljuË (prvi lik):A Priimek odliËnega slovenskega tenorista

(Rudolf; piše se enako kot oblika imena Franc),

B Ime slovenskega skladatelja Sattnerja (prve štiri Ërke so enake kot v imenu skladatelja Wolfa),

C priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami.

Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja

1. OKVIR»KI

IOR FON KES CAN TER

I»N KAR DOM JEV SIM

»rkovne trojke v okvirËkih poveži v pravilno zaporedje, da dobiš osrednji center slovenskega kulturnega dogajanja (v Ljubljani) in najveËji glasbeni ansambel bodisi Slovenske fi lharmonije ali RTV Ljubljana.

1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 6 11 4

12 3 13 14 15 10 1 10 4

M14 13 13 11 3 14 4 13 5 7 3 14 1 1 14

2

V3 2 14 13 14 5 3 9 14 13 15 10 5 12

7 3 8 13 14 4 6 8 15 10 13 6 3

W13 12

11

P14 4

D14 2 14 5 12 11 9 6 3 13 13

BALET — BAROK

62


Rešitev:

2. PREMETANKA

Kateri slovenski tenorist je to?

Rešitev:

3. MENJAVA IMEN

Alojz BožiË, Božidar Globokar, Darijan Jež, Igor Kos, Ivo LebiË, Jakob MatiËiË, Janez PetriÊ, Lojze Srebotnjak, Vinko ©tuhec

Zgoraj smo zamenjali imena in priimke šestih Ëlanov skladateljske skupine Pro musica viva in še treh Slovencev, ki so se uveljavili v tujini. Seveda je treba narediti red in poiskati prave pare imen in priimkov.

1. 6.

2. 7.

3. 8.

4. 9.

5.

Jazz

1. SKRITI PRIIMKI

V vsakem stavku se skriva domaË ali tuj predstavnik v svetu jazza (npr. ≈Vso praviCO REAlistom« = Corea). Priimki so dolgi 5 do 7 Ërk.

MLADA, MI»NA PUNCA.

LEP PAR KERAMI»NIH VAZ.

POLETI NA JUG RINE VELIKO TURISTOV.

PREVOZITI PROGO OD MANCHESTRA DO LIVERPOOLA.

KOPRIV ©E KOZA NE MARA.

MAZANJE KOLESJA KORISTI GLADKEMU TEKU.

NACEK SI JE UMIL LE ROKE DO ZAPESTJA.

KO JE ROŽNIK V SONCU, GRE GOR CEL BATALJON IZLETNIKOV.

ZVEDAV ISKALEC RESNICE.

JAZ, »IL TENOR!

63


29

DOGODKI, POVEZANI Z GLASBO

GLASBENIKIZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI


»asovne vzporednice v svetuDopolni tabelo.

FILM(Glasba znanih

skladateljev v filmih)KNJIŽEVNOST DOSEŽKI IN

ZANIMIVOSTI

DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI,

POVEZANI Z GLASBO

glasba 9 DZ 03.indd 29 4/17/07 11:30:49 AM

Časovne vzporednice Dodatne naloge Pesmarica

V prilogiDelovnemu zvezku so priložene avdio zgoščenke z zvočnimi primeri.


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1

6. razred • 82 zvočnih primerov


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

3



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1





ljan

a; b

rezp

laËni telefo


fo@ro

kus.com

, ww

w.r

oku

s-kl

ett.

si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©

200

7. V

se

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



ljan

a; b

rezp

laËni telefo


fo@ro

kus.com

, ww

w.r

oku

s-kl

ett.

si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©

200

7. V

se

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



Obiščite spletno stran www.praktik.org, kjer v rubriki Primeri priprav, priročniki, gra-diva najdete sezname zvočnih primerov za vsak razred, s posebej označenimi sodobnimi priredbami glasbenih del.

30. John Fornsete Sumer is icumen in (Priπlo je poletje) 1:48

(Izvaja The Hilliard Ensemble.)

31. Zvoki srednjeveπkih glasbil1:25

(Izvaja Janez Jocif [boben in enoroËna piπËal, portativ,

dude].)

32. Anonimus Saltarello1:50

(Izvaja The Early Music Consort of London, dirigent David

Murrow.)

33. Protestantska boæiËna Ta dan je vsega veselja 2:36

(Izvaja Consortium musicum, Ljubljana, dirigent Mirko

Cuderman. Iz: KlemenËiË, Ivan: Musica noster amor.

Maribor: Zaloæba Obzorja in glasbeno zaloæniπtvo Helidon;

Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU in

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2000.)

34. Slovenska ljudska Prav lep je vrtec ograjen 1:39

(odlomek)

(Izvaja moπka skupina iz Zagradca. Iz arhiva

Glasbenonarodopisnega inπtituta ZRC SAZU; SLP IV,

p.πt.221/140; GNI M 45.841.)

35. Slovenska ljudska ZarËica in SonËica2:37

(Izvaja Bogdana Herman.)

36. Giovanni Pierluigi da Palestrina Kyrie eleison 3:57

(Gospod, usmili se) iz Missa Papae Marcelli

(Maπa za papeæa Marcela)

(Izvaja Choir of Westminster Abbey, dirigent Simon

Preston.)

37. Thomas Morley Majski Ëas 1:53

(Now is the Month of Maying)

(Izvaja Mladinski pevski zbor Veter, zborovodkinja Urπa

Lah.)

38. Thomas Morley Now is the Month of Maying 1:48

(Majski Ëas)

(Purcell Consort of Voices, dirigent Grayston Burgess.)

39. Angleπka boæiËna TisoË iskric1:29

(Izvajata Mladinski pevski zbor Veter in Matevæ Bajde

[tolkala], zborovodkinja Urπa Lah.)

40. Orlando di Lasso Super flumina Babylonis 2:10

(Ob babilonskih rekah)

(Izvaja Aachen Domchor, dirigent Theodor B. Rehmann;

arhivski posnetek.)

41. John Dowland Mrs. Winter’s Jump 0:46

(Skok gospe Zime)

(Izvaja Konrad Regossing [lutnja].)

42. Lojze LebiË Meglice dol popadajo iz skladbe 3:04

Od blizu in daleË (Sedem podob za kljunaste flavte in

asistente)

(Izvaja Klemen Ramovπ [kljunasta flavta] in Matjaæ Barbo

[asistent]. Pridobljeno iz arhiva Radia Slovenija.)

Skupni Ëas trajanja: 1:18:55

1. (43.) Thoinot Arbeau Belle, qui tiens ma vie 2:05

(Poglej, kako je æivljenje lepo)

(Izvaja Katharco Early Music Consort, dirigenta Katharina

Dustmann in Marco Ambrosini.)

2. (44.) Anonimus Saltarello in istrska ljudska 2:47

Moja mati Ëuha kafe

(Priredila Bojan CV in Mystica, izvaja skupina Terrafolk

v sestavi Bojan Cvetreænik [mandolina], Danijel »erne

[kitara], Janez DovË [kontrabas in drugi vokal], Marko

Hatlak [harmonika in glavni vokal].)

3. (45.) Primoæ Trubar Nu pujte4:16

(Izvaja Ljoba JenËe.)

4. (46.) Iacobus Gallus Musica noster amor 2:12

(Glasba, naπa ljubezen)

(Izvaja skupina Singer Pur.)

5. (47.) Iacobus Gallus Ecce, quomodo moritur iustus 4:02

(Glejte, kako umira praviËni)

(Izvajajo Slovenski madrigalisti, dirigent Janez Bole.

Iz: KlemenËiË, Ivan: Musica noster amor. Maribor:

Zaloæba Obzorja in glasbeno zaloæniπtvo Helidon;



6. (48.) Slovenska ljudska Stoji, stoji Lublanca 3:01

(Izvaja Mladinski pevski zbor Veter, zborovodkinja Urπa Lah.)


(Izvaja Andreja Zakonjπek.)

8. (50.) Georg Friedrich Händel Uvertura iz 1:26

Glasbe na vodi (odlomek)

(Izvaja Academy of St. Martin in the Fields, dirigent Sir

Neville Marriner.)

9. (51.) Antonio Vivaldi ©tirje letni Ëasi — Pomlad 3:03

(1. stavek — Allegro)

(Izvaja English Chamber Orchestra, solist Nigel Kennedy

[violina], dirigent Nigel Kennedy.)

10. (52.) Claudio Monteverdi Sinfonija iz opere Orfej 1:43

(Izvaja Concerto vocale, dirigent Réne Jacobs.)

11. (53.) Henry Purcell Didonina toæba —3:15

arija iz opere Dido in Enej

(Izvaja English Baroque Soloist, Carolyn Watkinson [glas],

dirigent John Eliot Gardiner.)



(Priredil Marjan ©ijanec, izvaja Marjan ©ijanec.)

13. (55.) Elton John Sorry Seems to be the Hardest Word 3:58

(Kot da je beseda oprosti najteæja)

(Izvaja Joe Cocher.)

14. (56.) Marc-Antoine Charpentier Te Deum — Preludij 1:55

(Izvaja orkester Les Arts Florissants, dirigent William

Christie.)

CD 2

glasba 7 PESMARICA 05

.07.2

pp

zv

umen in (Priπlo je poletje) 1:48

ble.)

l1:25

n enoroËna piπËal, portativ,

1:50

onsort of London, dirigent David

dan je vsega veselja 2:36

cum, Ljubljana, dirigent Mirko

Ë, Ivan: Musica noster amor.

a in glasbeno zaloæniπtvo Helidon;

aziskovalni center SAZU in

anosti in umetnosti, 2000.)

lep je vrtec ograjen 1:39

iz Zagradca. Iz arhiva

ga inπtituta ZRC SAZU; SLP IV,

45.841.)

Ëica in SonËica2:37

man.)

Palestrina Kyrie eleison 3:57

iz Missa Papae Marcelli

arcela)

tminster Abbey, dirigent Simon

ski Ëas 1:53

of Maying)

evski zbor Veter, zborovodkinja Urπa

w is the Month of Maying 1:48

f Voices, dirigent Grayston Burgess.)

TisoË iskric1:29

ki pevski zbor Veter in Matevæ Bajde

dkinja Urπa Lah.)

Super flumina Babylonis 2:10

rekah)

omchor, dirigent Theodor B. Rehmann;

k.)

rs. Winter’s Jump 0:46

me)

Regossing [lutnja].)

glice dol popadajo iz skladbe 3:04

leË (Sedem podob za kljunaste flavte in

n Ramovπ [kljunasta flavta] in Matjaæ Barbo

obljeno iz arhiva Radia Slovenija.)

ja: 1:18:55

1. (43.) Thoinot Arbeau Belle, qui tiens ma vie 2:05

(Poglej, kako je æivljenje lepo)

(Izvaja Katharco Early Music Consort, dirigenta Katharina

Dustmann in Marco Ambrosini.)

2. (44.) Anonimus Saltarello in istrska ljudska 2:47

Moja mati Ëuha kafe

(Priredila Bojan CV in Mystica, izvaja skupina Terrafolk

v sestavi Bojan Cvetreænik [mandolina], Danijel »erne

[kitara], Janez DovË [kontrabas in drugi vokal], Marko

Hatlak [harmonika in glavni vokal].)

3. (45.) Primoæ Trubar Nu pujte4:16

(Izvaja Ljoba JenËe.)

4. (46.) Iacobus Gallus Musica noster amor 2:12

(Glasba, naπa ljubezen)

(Izvaja skupina Singer Pur.)

5. (47.) Iacobus Gallus Ecce, quomodo moritur iustus 4:02

(Glejte, kako umira praviËni)

(Izvajajo Slovenski madrigalisti, dirigent Janez Bole.

Iz: KlemenËiË, Ivan: Musica noster amor. Maribor:

Zaloæba Obzorja in glasbeno zaloæniπtvo Helidon;




(Izvaja Mladinski pevski zbor Veter, zborovodkinja Urπa Lah.)


(Izvaja Andreja Zakonjπek.)

8. (50.) Georg Friedrich Händel Uvertura iz 1:26

Glasbe na vodi (odlomek)

(Izvaja Academy of St. Martin in the Fields, dirigent Sir

Neville Marriner.)

9. (51.) Antonio Vivaldi ©tirje letni Ëasi — Pomlad 3:03

(1. stavek — Allegro)

(Izvaja English Chamber Orchestra, solist Nigel Kennedy

[violina], dirigent Nigel Kennedy.)

10. (52.) Claudio Monteverdi Sinfonija iz opere Orfej 1:43

(Izvaja Concerto vocale, dirigent Réne Jacobs.)



(Izvaja English Baroque Soloist, Carolyn Watkinson [glas],

dirigent John Eliot Gardiner.)



(Priredil Marjan ©ijanec, izvaja Marjan ©ijanec.)

13. (55.) Elton John Sorry Seems to be the Hardest Word 3:58

(Kot da je beseda oprosti najteæja)

(Izvaja Joe Cocher.)

14. (56.) Marc-Antoine Charpentier Te Deum — Preludij 1:55

(Izvaja orkester Les Arts Florissants, dirigent William

Christie.)

CD 21. Richard Strauss Tako je govoril Zaratustra (odlomek) 1:40(Izvaja orkester Berliner Philharmoniker, dirigent KarlBöhm.)

2. Igra s kamenËki (odlomek)0:43(Izvaja Lars Bolander.)

3. Gregorijanski koral Sanctus (Sveti) 1:29(Izvaja Benediktinerebtei Münsterschwarzach, dirigent pater Godehard Joppich.)4. Johann Sebastian Bach Preludij πt. 2 v c-molu 1:19iz zbirke Das Wohltemperierte Klavier I (Dobro uglaπeni klavir I)(Izvaja Svjatoslav Richter.)

5. Edgar Varèse Poèm electronique 1:05(Elektronska pesnitev) — stvaritev za magnetofonski trak (odlomek)6. Nenad Firπt Glasba Divjih Bab (odlomek) 1:10(Izvajajo Joæe Kotar [klarinet], Zoran Mitev [fagot] in Drago Kunej [prazgodovinska piπËal]. Pridobljeno iz arhiva Radia Slovenija.)

7. Posnetek zvoka dveh rekonstruiranih 0:54prazgodovinskih glasbil iz Skandinavije(odlomka) (Izvajata Inger Kristensson [strgalo iz kosti] in PerSellmann [piπËal iz kosti].)

8. Stara kitajska melodija0:36(Izvaja Janez Jocif [piπËal].)

9. Indijski napev Gajatri mantra (odlomek) 2:46(Priredil Marjan ©ijanec, izvaja Dekliπki pevski zborCarmina Slovenica, dirigentka Karmina ©ilec. Pridobljeno iz arhiva Radia Slovenija.)10. Posnetka rekonstruiranih glasbil iz stare GrËije: lira 0:43in dvojni aulos

(Iz zasebne zbirke.)11. Slovenski ljudski ples Mazurka za trstenke, violino, 1:53ustno harmoniko in lonËeni bas (Izvaja skupina Kurja koæav sestavi Drago Kunej, Peter Kunej in Nenad Firπt.)12. Mark Knopfler Wild Theme (Divja tema) (odlomek) 1:00(Izvaja Gheorghe Zamfir.)

13. Starogrπki napev Seikilova pesem2:07(sodobna priredba — odlomek)

(Izvaja Corvus Corax.)14. Starogrπki napev Seikilova pesem

1:53(Izvaja Atrium Musicae de Madrid, dirigent GregorioPaniagua.)

15. Posnetek zvoka rekonstruirane tibie z dvema 0:21razliËno dolgima cevema. Iz: Roberto Stanco in Cristina Majnero: Tibiae impares (odlomek)(Na tibio igra Cristina Majnero.) 16. Slovenska ljudska Po cesti grestá vandròvËka dva 2:42(Izvaja Andreja Zakonjπek.)17. Gregorijanski koral Vidimus Stellam 2:19(Videli smo zvezdo)

(Izvaja Musical Heritage Society.)18. Michael Cretu Principles of Lust (Vodilo hrepenenja) 1:55(odlomek)(Izvaja skupina Enigma.)

19. Pace mihi domine (Gospod, podari nam mir) 2:05(odlomek)(Izvaja The Hilliard Ensemble in Jan Garbarek [saksofon].)20. Pater noster (OËe naπ)

1:18(Izvajata Mladinski pevski zbor Veter in Akademski pevskizbor Tone TomπiË iz Ljubljane, zborovodkinja Urπa Lah.)21. Gvido Areπki / Murat & Jose »ez 1000 let 2:59(Besedilo Murat & Jose, glasba Jose, priredba Murat &Jose, izvajajo Murat & Jose in Ensemble Ancient.) 22. Gvido Areπki Himna sv. Janezu0:32(Izvaja Ensemble Ancient.)

23. Hildegarda Bingenska Salvatoris (Reπitelja) 2:17(odlomek)(Izvaja skupina Germarna.)

24. Hildegarda Bingenska O pastor animarum 1:25(Pastir duπ)(Izvaja solistka iz zbora Oxford Camerata, dirigent JeremySummerly.)

25. Carl Orff O, Fortuna (O, SreËa) iz zbirke pesmi 3:32Carmina Burana (odlomek)(Techno remix.)

26. Carl Orff O, Fortuna (O, SreËa) iz zbirke pesmi 2:46Carmina Burana(Izvaja Armstrong English London Symphony, dirigentAllen Previn.)

27. Moniot d’Arras Se fut en mai (To je bilo v maju) 2:37(Izvaja The Martin Best Medieval Ensemble.)28. Moniot d’Arras Se fut en mai (To je bilo v maju) 2:12(Izvaja Ensemble Anonymus.)29. John Fornsete Sumer is icumen in (Priπlo je poletje) 2:34(Izvaja Mladinski meπani pevski zbor Veter, zborovodkinjaUrπa Lah.)

CD 1

Seznam zvoËnih primerov

7

SAMOSTOJNA DELOVNA ZVEZKA

Gradivo v obliki samostojnega delovnega zvezka je na voljo izključno za 7. in 8. razred.

Vsak samostojni delovni zvezek združuje snov in vse rubrike učbenika ter delovnega zvezka. Z njim učenci spoznavajo bistvene značilnosti vsakega obdobja, glasbene oblike, skladatelje in njihove misli ter dela. Svoje ugotovitve učenci vpisujejo neposredno v samostojni delovni zvezek, zato ne potrebujejo dodatnega zvezka za glasbeno vzgojo. Spoznavanje zgodovine glasbe in glasbene teorije jih vabi k sprotnemu reševanju nalog, ki spremljajo snov in s katerimi bodo svoje znanje dopolnili, poglobili in utrdili.

Naloge so zastavljene primerno učenčevi starosti, spodbujajo k iskanju podatkov v strokovni literaturi (glasbeni atlas, leksikon, enciklopedija) ali na spletnih straneh. S tem bodo učenci razvijali spretnosti, ki jih bodo lahko uporabili tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem življenju.

Nekaj strani je namenjenih zapisovanju vtisov ob poslušanju glasbe (dnevnik poslušanja glasbe), dodane so tudi strani z notnim črtovjem.

7. razred7. razred

70

Antonín Dvorák (1841—1904)

Tudi Dvorák je predstavnik Ëeπke nacionalne

πole. V njegovih skladbah ni Ëutiti teænje po

novih kompozicijskih prijemih, z glasbo je pred-

vsem æelel spregovoriti ljudstvu.

Vsa njegova dela preveva izrazita melodika.

Posluπaj eno od osmih Humoresk, ki jo je skladatelj napisal po vrnitvi iz Amerike, kjer je bival dve leti.

Kako se posamezni deli skladbe med seboj razlikujejo?

V Ëem se klavirska izvedba razlikuje od orkestralne?

Tudi Dvorákova 9. simfonija, imenovana Simfonija iz Novega sveta, je nastala

v Ameriki. Znamenita melodija iz drugega stavka Largo spominja na Ërnsko

duhovno pesem z ameriπkega juga.

Kaj meniπ, zakaj se delo imenuje Simfonija iz Novega sveta?

Katero glasbilo igra témo?

Kaj pomeni largo?

Melodijo zapoj in jo skupaj s soπolci spremljaj na Orffova glasbila. Priredbo najdeπ v pesmarici.

Antonín Dvorák,

Humoreske,

9. simfonija

(Simfonija iz Novega

sveta)

ANTONÍN DVORÁK

95. Antonín DvorákHumoreska v Ges-duru, op. 101(za klavir)

96. Antonín DvorákHumoreska v Ges-duru, op. 101(za orkester)

97. Antonín Dvorák 9. simfonija(Simfonija iz Novegasveta), 2. stavek — Largo

7 razred

36

Inπtrumentalna glasbaInπtrumentalna glasba je bila skozi stoletja namenjena le za spremljavo plesu,

petju in zabavi. ©ele v 16. stoletju se je izoblikovala kot samostojna glasba.

Najbolj razπirjena srednjeveπka glasbila viteπke lirike so bila: harfa, fidel,

rebek, dude, portativ, boben, piπËal in razliËna druga.

BOBEN IN ENORO»NA PI©»AL

HARFA

DUDE

PORTATIV

FIDEL

REBEK

FOTO: JANEZ JOCIF

harfo

fidel

rebek

dude

portativ

boben

piπËal

V katere druæine (godala, brenkala ...) bi uvrstil/-a naslednja glasbila:

harfa, fidel, rebek,

dude, portativ, boben,

piπËal, saltarello

“Ukvarjanje s ‘staro’ glasbo mi pomeni vraËanje v Ëase, ko je bil odnos

Ëloveka do glasbe mnogo spoπtljivejπi in hkrati pristnejπi od danaπnjega.

Danes nam glasbo najveËkrat vsiljujejo le kot zvoËno kuliso, ki nam

pomaga pri pisanju domaËih nalog, pomivanju posode ali zapravljanju

pri ‘najboljπem sosedu’. Teæko si je predstavljati, da je skromni ton

piπËali ali lutnje pri Ëloveku lahko vzbudil enako moËna Ëustva, kot

nam jih danes komaj πe uspe stoËlanski simfoniËni

orkester. Po drugi strani mi pomeni raziskovanje

inπtrumentov, upodobljenih na naπih gotskih freskah,

tudi æiv in ustvarjalen odnos do najstarejπih

ohranjenih plasti naπe glasbene dediπËine.

Stik z njo smo v nasprotju z mnogimi

drugimi narodi æe davno izgubili.

Da je to nepopravljiva πkoda, se

sami æal premalo zavedamo.”

Janez Jocif

Katere inπtrumente prepoznaπ na posnetku?

Posluπaj srednjeveπki renesanËni ples v izvedbi ansambla, ki se ukvarja z izvajanjem srednjeveπke glasbe.

Ali prepoznaπ katero od prej naπtetih glasbil v skladbi Saltarello?

Kako bi opisal/-a znaËaj plesa?

37

SALTARELLO (it. saltare —skoËiti) je italijanski poskoËniples.

31. Zvoki srednjeveπkihglasbil

32. Saltarello

7 razred

54

ZGODOVINSKIDOGODKI IN OSEBNOSTI

GLASBENIKISLOVENSKEGA RODU


1453 — konec Vzhodnega

rimskega cesarstva

Jezuiti in kapucini zaËnejo

protireformacijo.

(1570)

Michelangelo Buonarroti

(1475—1564)Pietà

»ASOVNE VZPOREDNICEDopolni preglednico.

GLASBENIKI

Giovanni Pierluigi da

Palestrina(ok. 1525—1594)

Orlando di Lasso(ok. 1532—1594)

Thomas Morley(1557—1603)

Iacobus Gallus(1550—1591)

Daniel Lagkhner

(organist)

(po 1550—po 1607)

Jurij Prenner

(zaË. 16. st.—1590)

Martin Luther (1483—1546)

Luthrove teze povzroËijo

zaËetek reformacije.(1517)

Leonardo da Vinci(1452—1519)Mona Liza

Tizian(ok. 1477—1576)

Jezdec

55

KNJIÆEVNOSTDOSEÆKI IN

ZANIMIVOSTINA SLOVENSKIH

TLEHFILM

Astronomija omogoËi

navigacijo in s tem

potovalne podvige ter

odkritja.

Primoæ Trubar

(1508—1586);prvi dve slovenski knjigi

Abecednik in Katekizem

Filmi s tematiko o

æivljenju v renesanËnem

Ëasu

Televizijska nadaljevan-

ka o Primoæu Trubarju

(1986)Erazem Rotterdamski

(1466—1536)

Miguel de Cervantes(1547—1616)

William Shakespeare(1564—1616)

Johannes Gutenberg (ok. 1400—1468)

Gutenbergov

tiskarski stroj (okrog leta 1450)

Nikolaj Kopernik (1473—1543)

Trdil, da je Zemlja okrogla in

se vrti okrog Sonca.

Kriπtof Kolumb odkrije

Ameriko. (1492)

Vseslovenski kmeËki upor(1515)

Adam BohoriË (ok. 1520— ok. 1598);

prva slovenska slovnica

Zimske urice (1584)

Jurij Dalmatin (1547—1589)

Dalmatinova Biblija (1584)

prevod celotnega Svetega pisma

Elizabeth

Luther

Nebeπko kraljestvo

Zaljubljeni Shakespeare

GLASBAdanes in nekoË

GLA

SBA

da

nes

in

nek

oË8

8Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne πole

Albinca Pesek

G L

AS

BEN

OP

O

P O T O

VA

NJ

ES

KOZI

»A

S

amo

sto

jni

del

ovn

i zv

ezek

GLASBA danes in nekoË

GLA

SBA

da

nes

in

nek

oË

7

7Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne πole

Albinca Pesek

G L

AS

BEN

OP

O

P O T O

VA

NJ

ES

KO

ZI»

AS

Sam

ost

ojn

i del

ovn

i zv

ezek

8

7. razred 8. razred

8. razred

9. razred

Samostojna delovna zvezka vključujeta tudi pesmarico.

8 razred

71

Simfonija je leta 2005 v New Yorku

doæivela tudi odrsko postavitev v okviru

prireditve Naredimo glasbo vidno.

Na fotografiji je prizor izraznega plesa

na Dvorákovo glasbo.

IZ NOVEGA SVETA

PRIZOR IZ IZRAZNEGA PLESA NA GLASBO IZ

SIMFONIJE IZ NOVEGA SVETA

ZA

BOLJ RADOVEDNE

http://music.minnesota.publicradio.org/features/9909_dvorak/(spletna stran o Antonínu Dvoráku in Ëasu, ki ga je preæivel v Ameriki)

Skladatelj Johannes Brahms je bil oËaran nadDvor ákovim koncertom za violonËelo. Rekel mu je: ≈Nikoli si nisem

mislil, da lahko kdo na svetu napiπe tako dober koncert. »e bi vedel, da je tomoæno, bi ga æe prej sam napisal.«

7 razred

Glasba

v baroku

8 razred

22

STING (GORDON SUMNER)

EVERY BREATH YOU TAKE

Every breath you take Every move you makeEvery bond you breakEvery step you takeI’ll be watching you

Every single dayEvery word you say

Every game you playEvery night you stayI’ll be watching you

O can’t you seeYou belong to me

How my poor heart aches with every stepyou take

Every move you makeEvery vow you breakEvery smile you fakeEvery claim you stake

I’ll be watching you

Since you’ve gone I’ve been lost without a traceI dream at night I can only see your faceI look around but it’s you I can’t replace

I feel so cold and I long for your embraceI keep crying baby, baby, please

Inπtrumentalni del iz dela A (brez besedila)

O can’t you seeYou belong to me

How my poor heart aches with every step you take

Every move you makeEvery vow you breakEvery smile you fakeEvery claim you stake

I’ll be watching youEvery move you makeEvery step you takeI’ll be watching you.

Posluπaj pesem Every Breath You Take v izvedbiStinga in ansambla The Police ter spremljaj glasbeno obliko. Prevod pesmi najdeπ v pesmarici.

A

B

A

C

A

B

A

Coda (fade out)

FADE OUT je izraz, kioznaËuje postopno utiπanjeposnetka na koncu skladbe.

26. Sting Every Breath You Take

Mozart je napisal 41 simfonij, dve najpogosteje izvajani sta Simfonija

πt 40. v g-molu KV. 550 in Simfonija πt. 41 v C-duru, ≈Jupiter«, KV. 551.

Mozart se je æe v Ëasu æivljenja proslavil tudi s svojimi operami.

Ali se spomniπ katere?

Æe v zgodnjih letih se je skladatelj zavzemal za libreto

v nemπkem jeziku, kar je bilo za tisti Ëas, v katerem je

po celi Evropi prevladovala italijanska opera,

odraz teænje po nacionalnem gledaliπËu.

Znova posluπaj Arijo Kraljice noËi iz opere »arobnapiπËal, ki si jo æe posluπal/-a v poglavju Naπa glasba v vesolju. Opiπi naËin petja in svoje vtise ob posluπanju.

KRALJICA NO»I IZ OPERE »AROBNA PI©»AL

23

ZA

BOLJ RADOVEDNE

http://www.geocities.com/mozart_radio/(Mozart Radio — internetni radio, kjer lahko 24 ur na dan posluπaπ Mozartovo glasbo)http://www.mozartproject.org/index.html(obseæna stran o Mozartu z bogatim slikovnim gradivom)

Neki mladeniË je vpraπalMozarta za nasvet, kakonaj napiπe simfonijo.Mozart mu je odvrnil:

≈Glede na to, da ste πezelo mladi, lahko zaËnete

z baladami.«

MladeniË se je ujezil in rekel:≈Toda gospod Mozart, vi stepri mojih letih æe pisali sim-fonije.« ≈Æe, æe,« je odvrnil skla-

datelj, ≈toda meni ni bilo trebanikogar vpraπati, kako se to

dela.«

Posluπaj Uverturo iz opere Figarova svatba, najprej originalno izvedbo, nato πe priredbo. Pogovori se o izvedbah.

V dnevnem Ëasopisju in/ali na spletnih staneh poglej, katere opere izvajajo v Mariboru in Ljubljani.

Napiπi naslove oper in njihove skladatelje.

Zapoj Mozartovo pesem O, pridi maj zeleni, ki jo najdeπ v pesmarici.

Za zakljuËek posluπaj πe sodobno priredbo skladbe Mala noËna glasbain se o njej pogovori. V kateri glasbeni zvrsti je napisana?

Melodija dela priredbe spominja na znano slovensko pesem. Katero?

27. Wolfgang AmadeusMozart Uvertura iz opereFigarova svatba

28. Wolfgang AmadeusMozart Uvertura iz opereFigarova svatba(priredba)

29. Wolfgang AmadeusMozart Mala noËna glasba (priredba)

30. Slovenski napev Majolka

PRIZOR IZ OPERE FIGAROVA SVATBA

9 razred

26

31. Ludwig van Beethoven 5. simfonija (1. stavek —Allegro con brio); priredba

32. Ludwig van Beethoven 5. simfonija (1. stavek —Allegro con brio); priredba

SIMFONIJA je pravilomaskladba za orkester, ki imaveËinoma πtiri stavke, odkaterih je prvi v sonatni obliki.Beethoven je bil prvi skladateljv zgodovini glasbe, ki je vsimfonijo uvedel petje (Odaradosti v 9. simfoniji).

A CAPPELLA pomeni skladbo za glas ali glasovebrez inπtrumentalne spremljave.

ILUSTRACIJA SONATNE OBLIKE

Simfonija je veËinoma πtiristavËna skladba za orkester, v kateri obiËajno

najdemo stavke v naslednjih glasbenih oblikah:

1. sonatna oblika 2. pesemska oblika ali téma z variacijami

3. menuet ali scherzo 4. rondó ali sonatna oblika

Skladatelj je svojemu biografu Antonu Schindlerju povedal, da si z uvodnim

motivom 5. simfonije predstavlja usodo, ki trka na vrata. Pozneje so to delo

imenovali Simfonija usode, saj v njej Beethoven prikazuje svoj notranji boj

s spoznanjem, da je na poti k popolni gluhosti. Svetel C-dur v zadnjem stavku

pomeni zmago nad tragiËno usodo.

In kako lahko glasbenik πe vedno piπe skladbe, Ëe je popolnoma gluh?

Preizkusi.V mislih ≈zapoj« izbrano pesem. Ali jo sliπiπ? »e si glasbo lahko predstavljaπ,reËemo temu notranji sluh.Beethoven je kljub svoji gluhosti lahko πe vedno ustvarjal, saj je skladbe sliπal s svojim notranjim sluhom.1. stavek 5. simfonije je zelo priljubljen in je πe vedno bogat vir za priredbe v razliËnih glasbenih zvrsteh. ©e enkrat posluπaj izvirni stavek, tokrat v celoti, ter pop izvedbo in izvedbo a cappella.

S pridevniki oznaËi znaËaj posameznih izvedb.

1. izvedba izvirnika 2. pop izvedba 3. izvedba a cappella

IzpeljavaEkspozicija Repriza

27

7. simfonija

7. simfonija spada med skladateljeva najbolj optimistiËna dela. Pisal jo je poleti

leta 1811, ko je bil v zdraviliπËu. V tem Ëasu je doæivel eno najpomembnejπih

sreËanj v svojem æivljenju — spoznal je slovitega pesnika Johanna Wolfganga

Goetheja. SreËanja je bil zelo vesel tudi pesnik, saj je pozneje izjavil, da πe nikoli

ni sreËal tako plemenitega Ëloveka in umetnika s tako visoko duhovno

koncentracijo.

NOTRANJOST GLEDALI©»A NA DUNAJU, KJER JE BILA PRVA IZVEDBA 5. SIMFONIJE

Umetnika sta serada vozila na sprehode s koËijo. MimoidoËi so ju

velikokrat pozdravljali in ustavljali. Goethe je na eni od voæenj rekelBeethovnu: ≈Ni prijetno biti slaven, vsi me pozdravljajo.« Skladatelj mu je

odvrnil: ≈Nikar se ne vznemirjajte, pozdravljajo mene.«

Poredni majMoniot d’Arras

(? + po 1239)

Izvirni naslov v stari francoπËini: Ce fut en mai (To je bilo v maju)

14

. Glasba 7 pesmarica.indd 14

7/2/07 1:55:17 PM

Poredni maj


14

GLASBA danes in nekoË7PESMARICA

Albinca Pesek

G LA

S

BEN

O

PO

PO T O

VA

NJ

E

S

KO

ZI »

AS

Skozi igro do utrjevanja znanja

Seznam zvoËnih primerov

Glasba 7 pesmarica.indd 1

7/2/07 1:55:07 PM7/2/07 1:55:07 PM

V prilogi



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1



Samostojnima delovnima zvezkoma za 7. in 8. razred so priložene avdio zgoščenke, ki imajo enako vsebino kot zgoščenke, priložene delovnim zvezkom za 7. in 8. razred. Seznama zvočnih primerov s posebej označenimi sodobnimi priredbami glasbenih del najdete na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva.


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

3



blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


9

ZGOŠČENKE, PESMARICE, DVD, PRIPRAVE

Avdio zgoščenke, ki so priložene delovnim zvezkom oz. samostojnima delovnima zvezkoma, so ena izmed bistvenih sestavin kompletov. Dejstvo, da imajo učenci lastne komplete zgoščenk, jih spodbuja, da se z glasbo različnih obdobij srečujejo tudi doma, še posebej, ker so nekateri zvočni primeri posneti v žanrih, ki so blizu glasbenim govoricam mladostnikov (npr. rap, tehno, hip hop priredbe).

Pesmarice vsebujejo note in besedila izbranih skladb, ki so obogatena s tematsko obarvanimi ilustracijami. Izbrane skladbe so prirejene za Orff ova glasbila. Pesmarice so vključene v delovne zvezke oz. samostojna delovna zvezka.

Da bi učiteljem olajšali delo pri načrtovanju in pripravi učnih ur, smo sestavili letne in dnevne učne priprave za poučevanje po Rokusovih učbenikih za glasbo. Priprave so brezplačno dostopne na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva.

Avdio zgoščenke

Pesmarice

Učne priprave

Multimedijski priročnik za učitelje

Multimedijski priročnik za učitelje na DVD-ju predstavlja posodobitev didaktičnih pristopov z multimedijo. Učne snovi bodo podprte z:• intervjuji z glasbeniki, ki se ukvarajo z različnimi

glasbenimi zvrstmi (člani skupine Pro musica viva, Siddharta, Big Foot Mama, Anja Bukovec itd.);

• razgovorom z izdelovalci glasbil (Jože Prezelj – didžeridu, Marino Kranjac – slovenska ljudska glasbila itd.);

• razgovorom z raziskovalci glasbene zgodovine (Janez Jocif – razlaga oz. opis srednjeveških glasbil in igra nanje, Lidija Podlesnik – opis in izvajanje srednjeveških plesov itd);

• izvajanjem ljudskih godcev in pevcev (Ljoba Jenče, Bogdana Herman itd.);

• animacijami za boljšo predstavitev učne snovi; • itd.


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2


a:rokus@

ro

kuuss--

kkklle

©©22200

05. Vse

pravic

da

Sle©


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


a:rokus@

ro

kuuss--

kkklle

©©2200

05. Vse

pravic

da

Sle©


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2

a:rokus@

ro

kuuss--

kkkllet

tt.si

,ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

coomm©©©©

2220005

. Vsepravic

dan

S

2


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

005.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

007.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G

LA

SB

EN

O P

OP

OT

O

V A N J E SK

OZ

I

»A

S

2

DN070 Glasba 9 DVD ploscek.ind2 2 8/3/07 1:36:41 PM

:rokus@

ro

kuusss-

kkkl©©©

2007

. Vsepravi

da © 200

POOO

TTO

kl©


ljan

a; b

rezp

laËni telefo


fo@ro

kus.com

, ww

w.r

oku

s-kl

ett.

si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

©

200

7. V

se

pra

vice prid

ræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2


info@ro

kus.ccooommm

,,w00000

77Vse

pravice

p

da 077.V

w0


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

3


rokus@

ro

kus--

kkklleett

t©©©©

2006

. Vsepra

da

Stt


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

2


rokus@

ro

kus--

kkklleett

t.ssii

,ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

ccomm©©©©

2006

. Vsepra

da

S

2


blja

na

; bre

zplaËn


ro

kus-

klet

t.si

, ww

w.r

oku

s-k

lett

.si,

ww

w.k

nji

gar

na.

com

© 2

006.

Vse

pravice

pridræane.


Albinca Pesek

G LA

S

BENO

P

O

PO T O V

AN

JE

S

K

OZI »A

S

1


Poredni majMoniot d’Arras

(? + po 1239)


14

as a pesmarica.indd 14

7/2/07 1:55:17 PM7/2/07 1:55:17 PM

Izvirni naslov v stari francoπ

14

7

Adagio

Mi jau, mi jau, mi

- --

- -

7

jau,

Mi jau, mi- - -

- -

- - - - -

13

jau, mi

jau,

movendo

cresc.

mi

- - - - - - -

- -

19 cresc.

mjau,

jau, mi

mjau,

jau,

rimettendosi

mi

mi

jau,-

- - -- - - - - - -

25 a tempo

mjau,

jau,

mi jau,

mi jau,

mi jau,

mi jau,

poch. rit.

mi

mi

jau. (Ah)

jau. (Ah)

-- - - -

--

- - -

Ma~ji duet – dvospev

Gioacchino Rossini

(1792-1868)(sopranski duet)

pesmarica 8.indd 7

7/20/06 8:24:27 AM7/20/06 8:24:27 AM

Glasba iz razli nih obdobij

Zaklju ek

Opombe

V samostojnem delovnem zvezku na strani 8 je navedenih pet

naslovov glasbenih del in njihovih avtorjev – skladateljev.

Poslušanje glasbenih del, izvajanje nalog od 1 do 3 in razgovor o

poslušanem. Doslej smo spoznali že vrsto skladb in za vse lahko re emo, da so

nastale v preteklosti. Zato je prav, da jih umestimo v zgodovinska

glasbena obdobja in tako spoznamo razvojno pot glasbene umet-

nosti. Veliko znanj o umetnosti in glasbi lahko poiš emo tudi v knjiž-

nici ali na spletni strani www.exploratorium.edu/music/. Glasbeni

as od za etkov do 18. stoletja in glasbeni razvoj predstavlja glas-

bena razpredelnica v samostojnem delovnem zvezku na strani 5.

Poslušajo pet glasbenih

primerov, ki so navedeni v

samostojnem delovnem zvezku

na strani 8. Rešijo naloge od 1

do 3. Na strani 9 odgovorijo na

vprašanje in se (v za to

pripravljen prostor likovno

izrazijo. Seznanijo se z glasbenim oddel-

kom v knjižnici in s spletno

stranjo na ra unalniku. Ogledajo si razpredelnico v

samostojnem delovnem zvezku

in si zapišejo glavna obdobja v

zvezek.

Datum:

Razred: 7. Zap. št. ure: 3.

U ni sklop: GLASBA V STAREM VEKU (4 ure od 35)

U na enota: GLASBA V DAVNINI (1. ura od 4)

Cilji: U enci... - spoznajo domnevne za etke glasbe in primerjajo svoje znanje iz zgodovine z odkritji glasbene zgodovine,

- vedo za najstarejše glasbene najdbe in improvizirajo krajše ritmi ne in melodi ne vsebine,

- ob enostavni glasbi lastnih glasbil s petjem improvizirajo obredno pesem in se ob njej gibalno izrazijo.

Glasbeni pojmi: paleolitska piš al, rekonstruirano glasbilo, muzikolog.

Med predmetne povezave: zgodovina, zemljepis.

U ne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega u enja,

razgovor, pripovedovanje.

U ne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

U na sredstva in pripomo ki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in neko 7 (str. 7 - 13).

Zaporedje dejavnosti

U itelj U enci

Uvodni

razgovor

O nastanku sveta v davnini je ve razlag. Eno je v svojem delu Tako

je govoril Zaratustra z besedo in glasbo napisal skladatelj Richard

Strauss. (Son ni vzhod. lovek uti božjo mo ).

Pradavni lovek je najprej odkrival naravne zvoke in glasbila, ki so

Poslušajo skladbo Tako je go-

voril Zaratustra in se ob njej

likovno izrazijo.

em delovnem zvezasbenih del in n

glasbenih del, izvaja

spoznali že vrsto seteklosti. Zato je pdobja in tako spoznanj o umetnosti

pletni strani www.tkov do 18. stoletdelnica v samosto

STAREM VEK DAVNINI (1.

etke glasbe insbene najdbe nih glasbil s p

ska piš al, reve: zgodovin

oslušanja, izvpripovedovankupinska, ind

mo ki: klavir

sveta v daaratustra n ni vzho

vek je na

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 1. in 2.

U ni sklop: Z GLASBO SKOZI AS (2 uri od 35)

U na enota: GLASBA SKOZI GLASBENA OBDOBJA (1. in 2. ura od 2)

Cilji: U enci ... - zapojejo in ovrednotijo ljudske pesmi in si ogledajo ter poslušajo nekaj znanih odlomkov iz umetne glasbe,

- obnovijo nekatere pojme in glasbena znanja (glasbeni zapis, Gallus, vokalna glasba...),

- poimenujejo in poznajo asovne vzporednice med zgodovino in glasbenimi obdobji od za etkov do klasicizma,

- pregledajo, spoznajo in se znajo orientirati v u beniku za glasbeno vzgojo.

Glasbeni pojmi: glasbena obdobja: stari vek, srednji vek, novi vek (renesansa, barok); muzikologi.

Medpredmetne povezave: zgodovina, slovenš ina.

U ne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega u enja,

razgovor, pripovedovanje.

U ne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

U na sredstva in pripomo ki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in neko 7 (str. 6).

Dodatna literatura: knjige iz knjižnice, ki opisujejo glasbeni razvoj.


U itelj U enci

Uvodni

razgovor, petje

Petje

ljudskih pesmi

Dežela brez

glasbe

Brez

glasbe ni življenja

Glasba in skladatelji

v preteklosti

Pozdrav in postavitev u encev v diskusijsko – izvajalski krog.

Zastavljanje vprašanj o doživetjih med po itnicami. Vpletanje

dihalnih in upevalnih vaj v razgovor.

Znano je, da je pesem najpomembnejša oblika glasbenega družen-

ja, zato predstavim pesem Zvedel sem nekaj novega. Ob glasbe-

nem zapisu lahko utrdimo veliko dosedanjega usvojenega znanja

(notno rtovje, violinski klju , note, dinamika, artikulacija…).

Kaj bi se zgodilo s loveštvom in družbo, e ne bi bilo glasbe. Na

svetu ni družbe, ki ne bi poznala glasbe. Pesnik Otto Höschle je

napisal zanimivo zgodbo, kjer opisuje deželo, v kateri je prišel na

oblast lovek, ki je sovražil glasbo, zato jo je prepovedal. Njegova

diktatura je iz dežele pregnala vse glasbenike, pesem je utihnila,

inštrumente pa so uni ili. V deželi je za ela vladati brezvoljnost,

žalost in dolgo asje. Kljub temu ima zgodba sre en konec.

Zgodba se kon a tako, da sam vladar za ne pogrešati glasbo, zato

prekli e prepoved in spet pripelje glasbo v svojo deželo.

Doslej smo spoznali le majhen del glasbenega življenje doma, v

sosednjih deželah in po svetu. Vsak narod na svetu ima svoje ljud-

ske pesmi, ki segajo v preteklost. S tem, ko bomo glasbo odkrivali,

se bomo s asoma lahko samostojno vklju evali med milijone

ljubiteljev glasbene umetnosti.

Pripovedujejo o glasbi v po it-

niškem asu in posnemajo upe-

valne vaje.

Zapojejo novo pesem in notnem

zapisu, utrdijo dosedanja usvo-

jena znanja, ter estetsko izvede-

jo in vrednotijo pesem. Sami si izmislijo konec zgodbe,

kjer glasba zmaga. Primerjajo svoj zaklju ek zgod-

be z zaklju kom Otta Höschla.

Gledajo video posnetke oz. po-

slušajo znana dela iz preteklosti

in posamezne prepoznajo. Ugo-

tovijo, da imajo nekatere melodi-

je v spominu svojih mobilnih te-

lefonov in zapojejo ali zaigrajo z

njimi.

Datum:

U ni sklop: Z GLASBO SKOZI

U na enota: GLASBA SKOZI G

Cilji: U enci ... - zapojejo in ovrednotijo ljudske p

- obnovijo nekatere pojme in glas

- poimenujejo in poznajo asovne

- pregledajo, spoznajo in se znaj

Glasbeni pojmi: glasbena obdo

Medpredmetne povezave: zgod

U ne metode: metoda poslušan

razgovor, pripove

U ne oblike: frontalna, skupins

U na sredstva in pripomo ki

Dodatna literatura: knjige iz k


Uvodni razgovor,

petje

Petje ljudskih pesmi

Dežela brez

glasbe

Brez glasbe ni življenja

Glasba in skladatelji

v preteklosti

Pozdrav in postZastavljanje vprdihalnih in upeva

Znano je, da je pja, zato predstavnem zapisu lah(notno rtovje, v

Kaj bi se zgodisvetu ni družbenapisal zanimivoblast lovek, diktatura je izinštrumente pžalost in dolgo

Zgodba se koprekli e prepo

Doslej smo sosednjih deske pesmi, kse bomo sljubiteljev gl

Gre-

gorijanski koral

Vidimus Stellam, Principles

of Lust, Pace mihi

domine

Nevme

Legenda o gre-gorijan-

skem koralu

O e naš

(Pater noster)

Korali danes

Guido iz Arezza

Notne rte

Note

Gvidova roka

S asoma je v koralno petje psalmov za ela vdirati ljudska glasba, zato

je papež Gregor 1. Veliki (540 - 604) s svojimi menihi uredil in dolo il

približno 3000 napevov, ki so bili obvezni pri bogoslužju. Ravno tako je

dolo il vsakemu svetniku dolo en dan v letu in melodijo.

Poslušanje gregorijanskega korala Vidimus Stellam (Videli smo

zvezdo), Principles of Lust (Vodilo hrepenenja) in Pace mihi domine

(Gospod, podari nam mir). Pogovor o poslušanem.

Melodije so bile najprej zapisane z nevmami. To je srednjeveška notna

pisava sestavljena iz pik, rtic, lokov in kljukic. ez as je nevme za-

menjala koralna in menzuralna notacija, ki je nastala iz potrebe po

natan nejši dolo itvi notnega trajanja. V 17. stoletju je to notacijo

zamenjala današnja notacija.

Legenda pravi, da je knjiga z zbranimi korali bila z zlato verigo pripeta

za oltar Petrove cerkve v Rimu. Duhovniki, ki so iz vsega katoliškega

sveta prihajali v Rim, so se v pevski šoli, ki jo je ustanovil Gregor 1.

Veliki korale nau ili na pamet in jih širili po svetu. Ob vpadu barbarov

se je original knjige izgubil. Ohranili so se le prepisi knjige.

Gregorijansko petje v današnjih cerkvah živi še danes. Dolo ene korale

in molitve pojejo duhovniki in verniki pri bogoslužju. Ena najbolj znanih

molitev je Pater noster ali O e naš, ki jo molijo vsi kristjani po svetu in

je tako tudi prevedena iz latinš ine v skoraj vse jezike sveta.

Da bi petje koralov bilo im boljše, se danes usposabljajo pevci v

posebnih šolah. Gregorijanske korale sre amo tudi v sodobnih

glasbenih vokalnih in inštrumentalnih priredbah.

Na podro ju glasbenega šolstva in notne pisave je imel pomembno

vlogo v srednjem veku tudi Guido iz Arezza (rojen pred letom 1000,

umrl okoli leta 1050). On je postavil temelje notnega sistema in sodob-

ne današnje pisave. Dolo il je štiri notne rte razli nih barv, na za e-

tek rtovja pa je postavil klju , ki je ozna eval višino tona. Note so ime-

le obliko rnih kvadratkov, kar imenujemo kvadratna ali koralna

notacija. Pri u enju pevcev si je Guido pomagal s lenki na svoji roki (Gvidova

roka) in z zlogi iz Himne Svetega Janeza, ki je bil zaš itnik pevcev. V

tej himni se za ne vsak novi verz za en ton više od prejšnjega. Uporabil

je prve zloge besedila in tako dobil zaporedje: UT-RE-MI-FA-SOL-LA.

Poslušajo zvo ne primere treh

razli ic gregorijanskega korala

in razmislijo katera je po

njihovem mnenju najbližja

izvajanju v srednjem veku.

V samostojnem delovnem

zvezku na strani 30 in 31 si

ogledajo zapis iste pesmi

(Videli smo zvezdo) v

kvadratni in današnji notaciji.

Vejo, da se srednjeveški znaki

za zapis glasbe imenujejo

nevme. V samostojnem delovnem

zvezku na straneh 30 in 31 si

ogledajo slike. V Pesmarici na strani 6 si

ogledajo notni zapis z

latinskim besedilom, nato pa

zapojejo melodijo molitve v

slovenskem jeziku

(Pesmarica, stran 7). Poiš ejo sliko Gvida Areškega

v samostojnem delovnem

zvezku na strani 32. Ogledajo si srednjeveško no-

tacijo in jo primerjajo z nevma-

mi in z današnjo notacijo.

Utrdijo svoje znanje o solmiza-

ciji, ki so jo spoznali v nižjih

razredih svojega šolanja.

Poslušajo himno pevcev sve-

10

ZNANJE NAS DELA VELIKE

Zastopniki Založbe Rokus Klett

Naročila in informacijeTelefon: 01 513 46 45, 01 513 46 46, 01 513 46 47Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22Telefaks: 01 513 46 79E-pošta: [email protected]

Prodajavodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71, [email protected]

koordinatorka za prodajoNika Mikyška, tel.: 01 513 46 73, [email protected]

referentka za podporo kupcemRenata Odlazek, tel.: 01 513 46 46,[email protected]

Skladiščevodja skladiščaTomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91, [email protected]

UredništvoTelefon: 01 513 46 10Telefaks: 01 513 46 99

Raziskave in razvojTelefon: 01 513 46 31Telefaks: 01 513 46 99

PromocijeTelefon: 01 513 46 40Telefaks: 01 513 46 99

Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: 01 513 46 00Telefaks: 01 513 46 99Brezplačni telefon: 080 1990www.rokus-klett.siwww.devetletka.netwww.praktik.orgwww.knjigarna.com

Prekmurje in Maribor

Slavica BelaGSM: 031/622 751E-pošta: [email protected]

Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska

Marinka VelikanjeGSM: 031/725 534E-pošta: [email protected]

Koroška in Zasavje

Marko HanušGSM: 041/426 627E-pošta: [email protected]

Bela krajina in Dolenjska

Ksenija ŠimnovecGSM: 031/649 783E-pošta: [email protected]

Primorska

Miran DomajnkoGSM: 041/734 603E-pošta: [email protected]

DN090084

Ta katalog je objavljen na spletni strani www.devetletka.net/katalogi.

Če želite tiskano razlučico kataloga, nam to sporočite na telefonsko števiko 01 513 46 40 (ga. Teja Jesenko) ali nam pišite na naslov [email protected].

Založba Rokus Klett www.devetletka.net/katalogi

Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTel.: 01 513 46 00, faks: 01 513 46 99E-pošta: [email protected]

Založba Rokus Klett je član Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG).

Documents

katalog glasba 200910 splet A4