12 ptujcan splet

Prostovoljstvo, vrednota našega časa

Na Ptuju s prostovoljnim delom bogatimo prav vsa področja delovanja, od mladinskega dela do humanitarne pomoči

Medij Mestne občine Ptuj, leto XXI, številka 12, 24. december 2015 Poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj

3 ŠTEVILKA 12, DECEMBER 2015

UVODNIK

Spoštovani, dragi Ptujčanke in Ptujčani,

prostovoljstvo je velika beseda – beseda, ki ima težo. Veseli me, da smo kot družba prostovoljstvo povzdignili v vrednoto, kajti zavedamo se, da opravljanje poklica ni dovolj za kakovostno življenje. Dodano vrednost ustvarjamo skozi tisto delo, ki nas veseli, nam je v zadovoljstvo, in to še posebej takrat, ko pomagamo nekomu drugemu.

Prostovoljstvo poteka na mnogih področjih – od izobraževanja do medgeneracijskega sodelovanja, od kulture do športa, od civilne zaščite do humanitarne dejavnosti. Na Ptuju je razvejano na prav vsa področja delovanja.

Letošnje leto je naši skupnosti prineslo mnoge izzive, ki smo jih reševali intuitivno, a vedno preudarjeno in z veliko mero sočutja. V mislih imam predvsem begunsko problema-tiko in številne migrante, ki so jim na pomoč priskočili številna naša društva, organizacije in posamezniki. Na tem mestu bi rad pohvalil voljo in energijo vseh, ki ste se odzvali in še vedno pomagate tam, kjer je to potrebno.

Nekateri izzivi pa so stalnica in se jim pro-stovoljci posvečajo iz leta v leto. Številne ure učne pomoči ostajajo nepreštete, prav tako

intervencije prostovoljnih gasilcev pa število obrokov razdeljene hrane in oblačil. Nepre-šteta so tudi mentorstva in odzivi na klice na pomoč … Našteval bi lahko v nedogled, toliko je opravljenih prostovoljnih ur in intervencij.

V decembru smo nagradili najzaslužnejše prostovoljce v Mestni občini Ptuj za leto 2015. Vsem devetim posameznikom se kot župan zahvaljujem v imenu vseh občanov Ptuja in si želim, da bi prostovoljno delo še naprej ostalo vrednota. Mestna občina Ptuj zavestno in s spoštovanjem podpira prostovoljstvo. Po eni strani to delamo skozi podporo društvom in organizacijam, po drugi strani pa tako, da za-služne prostovoljce izpostavimo in postavimo za zgled drugim.

V dneh, ko si izrekamo prijazne besede, je prav, da se zahvalimo tudi našim prostovolj-cem. Vsem Ptujčanom in Ptujčankam pola-gam na srce, da bi v prihajajočem letu kakšno uro, dan namenili prostovoljnemu delu za dobrobit mesta in ljudi v njem. Za dobro vseh nas in za zgled vsem mladim generacijam.

Želim vam lepe praznike in sreče polno novo leto.

Prostovoljstvo za naš boljši svet

Miran Senčar, župan Mestne

občine Ptuj

Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Katja Gönc, telefon: 748 29 20, e-pošta: [email protected]. Uredništvo: mag. Darja Harb (Lista župana dr. Štefana Čelana), Mateja Lapuh (Lista ZA Ptuj), Jožef Lenart (SDS), mag. Sonja Purgaj (SD), Dejan Klasinc (SMC), Jožica Težak (DeSUS), Peter Pribožič (NSi), Slavko Kolar (Mladi in upokojenci za delovna mesta), Branko Brumen (SLS), dr. Vlasta Kokolj Voljč (Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj). Sodelavci: Barbara Ferčič, Mateja Tomašič, Bronja Habjanič, Boris Voglar, Črtomir Rosič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684 910. Tisk: Evrografis, Puhova ulica 18, 2000 Maribor, e-pošta: [email protected]. Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS, d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694, e-pošta: [email protected]. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9,5 %. Naklada: 9200 izvodov. Ptujčan v elektronski obliki je dostopen na www.ptuj.si/ptujcan.

Fotografija z naslov-nice: Pogumno mlad korak po praznično okrašenem Sloven-skem trgu na Ptuju

Avtor: Boris Voglar

str. 6OSREDNJA TEMA Altruizma se učimo skozi izkušnje

str. 28NAPOVEDNIK DOGODKOVPestro dogajanje v decembru in novem letu

str. 8

INTERVJU»Prostovoljstvo notranje bogati človeka«

str. 16STARO MESTNO JEDROOd trgovske hiše do polnilnice vin

str. 17PTUJČANIAna Osterman

Foto

: Lan

gerh

olc

PTUJČAN 4

MESTNA KRONIKA

Ognjeni Pravljični bazar

ŠubičevO Priznanje za mag. bOŠtjana rOŠkarja

ustvarjalnOst OsnOvnOŠOlcev

V Fürstovi hiši so znova poskrbeli, da se obiskovalcem otopli srce. Tako veliki kot mali so se sprehodili skozi bazar kreativ-nih izdelkov, po razstavah, poslušali pre-davanje o ptujskih meščanih, si ogledali videoprojekcije in filme, z navdušenjem spremljali spretnosti mojstra, ki je plesal z ognjem, pa glasba, ples in še in še. Za-gotovo eden najbolje praznično zaokro-ženih dogodkov na Ptuju.

V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož so na Ta veseli dan kulture na široko odprli vrata konservatorsko-restavratorskih de-lavnic in predstavili zakulisje muzejskega dela. Prikazali so pripomočke in orodja, ki jih uporabljajo pri delu, in zahtevne postopke, s katerimi dragocenim muze-alijam vračajo prvotno podobo. Ptujski muzealci so ponosni tudi zaradi preje-tih priznanj. Mag. Boštjan Roškar, kon-servatorsko-restavratorski svetovalec v PMPO, specialist za les, je prejel Šubiče- Fo

to: B

. Vog

lar,

Alb

in B

ezja

k, a

rhiv

PM

PO

, arh

iv O

Š O

lge

Meg

lič

luči, lučke, Ognjemet Ptujske Odrske deske

desetletje Petv

Ptujska televizija je začela delovati leta 2005 in tako že deset let na male ekrane prinaša informativne, zabavne, kultur-ne in športne vsebine. Marsikdo je zelo navezan na informativno oddajo Ptujska kronika, že več let pa ustvarjajo tudi po-govorno oddajo Povabilo na kavo. Eki-pi novinarjev in snemalcev, kronistom ptujskega dogajanja, za prvo okroglo obletnico iskreno čestitamo.

»Pred 20 leti so na Ptuju ponovno pro-fesionalizirali gledališče, ki so ga ukinili 1959,« pojasnjuje Branka Bezeljak, člani-ca Sveta zavoda MGP. »Ves čas pa sta na tem odru potekali ljubiteljska in polpro-fesionalna gledališka ustvarjalnost.« Me-stno gledališče Ptuj je namreč zabeležilo 20 let kot javni zavod in številne uspešne predstave. V veselje vsem nam!

Mestna kronika

Praznične luči smo na Ptuju prižgali na prvi decembrski večer. Pred Mestno hišo se je zbrala množica in ob prižigu v en glas zavzdihnila. Staro mestno jedro je obsijalo in bo zavito v natanko 85.856 lučk kar 37 dni, vse do 6. januarja 2016. Praznično drevo krasi osrednji Mestni trg, ki vabi z raznoliko ponudbo v ličnih hišicah in bo tudi prizorišče silvestrova-nja. Letos bo po obveznem Silvestrskem poljubu nebo nad mestom ponovno osvetlil ognjemet.

Ptujske osnovne šole so v veselem decem-bru spodbudile kreativno žilico učencev. Tako so med drugim v Osnovni šoli Olge Meglič priredili delavnice, na katerih so odpadni material, ki bi sicer romal v koš za smeti, spremenili v zanimive modne kreacije. Izdelke, ki so nastali tudi v so-delovanju s starši, so pokazali na modni reviji in bazarju, s katerima so v začetku decembra obeležili 36. dan šole.

vo priznanje za izjemen in dragocen pri-spevek ohranjanja pohištvene dediščine na Slovenskem s poudarkom na soavtor-stvu obsežne znanstvene monografije z naslovom Razkošje na podeželju: pohi-štvo v ptujskem gradu.


OSREDNJA TEMA

Prostovoljstvo, vrednota našega časa

»Prostovoljstvo kot altruistična aktivnost posameznika ni nekaj novega. Od začetkov v 19. stoletju prosto-voljstvo zaradi družbenih sprememb pridobiva svoj družbeni pomen,« pojasnjuje Jurij Šarman, lanski gu-verner Zveze Lions klubov Slovenije in koordinator mla-dinskih programov v Centru interesnih dejavnosti Ptuj. »OZN je leta 1985 5. december razglasila za medn-arodni dan prostovoljstva in tako poudarila pomen dela prostovoljk in prostovoljcev po vsem svetu. V Sloveniji pa predstavlja v smislu družbenega umeščanja pros-tovoljstva pomemben mejnik leto 2011, saj je Državni zbor RS sprejel Zakon o prostovoljstvu. Trenutno se pripravlja tudi nacionalna strategija na tem področju.«

Tokratno osrednjo temo namenjamo prostovoljstvu, s katerim družbo in okolje bogatijo mnogi Ptujčani in Ptujčanke. V času praznovanj in naklonjenih besed se zahvaljujemo za njihov nenadomestljivi prispevek za dobrobit bivanja na Ptujskem.

Katja Gönc

Altruizma se učimo skozi izkušnje

Perspektive

»Prostovoljstvo notranje bogati človeka«

str. 6

str. 7

str. 8–9

Foto

: Črto

mir

Goz

nik

Najzaslužnejši prostovoljci tega leta

str. 10

PTUJČAN 6

OSREDNJA TEMA

Altruizma se učimo skozi izkušnje

Čeprav je bilo prostovoljno delo v prejšnjem družbenem siste-mu tudi načrtno omejevano (npr. s sprejetjem zakonodaje leta 1946 je bilo omejeno delovanje Karitasa) in so bile dovoljene samo določene oblike prostovoljnega dela, je vedno sledilo svojemu izvornemu namenu – razvoju in osebnostni rasti po-sameznika ter večjemu blagostanju družbe. Slovencem solidar-nost, nesebičnost, storiti nekaj za drugega niso tuje in odražajo bistvo našega altruističnega in spoštljivega odnosa do soljudi in okolja. To so najbolj pokazale in v tem trenutku še kažejo prostovoljske in humanitarne organizacije ter prostovoljci na naših mejah.

Vsak peti Slovenec prostovoljec Po podatkih Slovenske filantropije iz leta 2011 naj bi vsak peti Slovenec sodeloval v prostovoljskih aktivnostih. V EU pa naj bi okrog 100 milijonov njenih državljanov prispevalo k boljši družbi skozi svoje prostovoljno delo.

Kakšen je vpliv prostovoljcev in njihovega dela na družbeno blagostanje, je težko izmeriti. Vemo pa, da ni zanemarljiv, lahko bi rekli, da je celo zelo pomemben. Novinar Uroš Esih je v svoji kolumni (Večer, 7. 12. 2115) zapisal, da prostovoljci v Slove-niji nosijo vedno večje breme socialne države. Navaja, da po uradnih statistikah, ki seveda ne zajemajo vsega opravljenega prostovoljnega dela, prostovoljci letno ustvarijo več kot 100 mi-lijonov evrov dodane vrednosti in da je prostovoljstvo na neki način že vzporedna (para) socialna država. Fo

to: Č

rtom

ir G

ozni

k

Jurij Šarman, CID

Prostovoljsko delo omogoča osebno-stni razvoj posameznika in pozitivno vpliva na blagostanje družbe. Lahko smo ponosni, da ima v Sloveniji dolgo tradicijo.

Z altruizmom se ne rodimo Altruizem kot bistvena komponenta prostovoljnega dela pa ni samoumeven, ne rodimo se namreč z njim. Altruizma se kot otroci ali mladostniki učimo skozi izkušnje, ki jih črpamo iz okolja. Bolj ko odraščamo v altruističnem okolju, bolj verjetno je, da bomo razvili lastne altruistične namere in vzorce. Velja pa žal tudi obratno. To je v svojem predavanju na letošnjem 10. kongresu slovenskega prostovoljstva poudaril dr. Kristijan Musek Lešnik. Predvsem pa so pomembne njegove ugotovitve, da lahko skupnost napreduje le takrat, ko otrokom in mlado-stnikom poleg znanja in veščin posredujemo tudi vrednote in etičen odnos do soljudi. Da, še veliko naporov v to smer je pred starši in našim vzgojno-izobraževalnim sistemom.

Iz družbe nevrednot v družbo vrednotOdgovornost države pa je, da se pomena prostovoljnega dela za blagostanje v državi zaveda, prisluhne in omogoči prehod iz družbe nevrednot v družbo vrednot, kjer bodo poštenost, spo-štovanje in s tem povezan etični odnos do soljudi predstavljali temelj slovenske družbe. Prostovoljstvo namreč vse to že nosi v sebi. Še posebej v decembru številni prostovoljci v lokalnih okoljih opravljajo svoje plemenito in humanitarno delo, tudi v naši lokalni skupnosti. Veliko otrokom in staršem so že in še bodo polepšali praznične dni in jim omogočili, da vsaj za tre-nutek pozabijo na svoje stiske in probleme. Biti človek in z la-stnim prostovoljnim delom to omogočiti tudi sočloveku, četudi je to samo trenutek, je danes zame največja vrednota. Hvala, ker ste, spoštovani prostovoljci.


OSREDNJA TEMA

P

Kot humanitarna delavka sem poklicana, da po najboljših mo-čeh pomagam beguncem, ki prehajajo Slovenijo. Prostovoljci smo bili v prvih dneh begunsko-migrantske krize vključeni tudi 16–18 ur. Prostovoljci skrbijo za razdelitev prehrane in oblačil beguncem, za pospravljanje šotorov in postelj, pripravo centra za sprejem naslednjih skupin beguncev pa tudi za poi-zvedovalno službo in združevanje izgubljenih družin.

V Gruškovje so prihajale različne skupine beguncev in migran-tov. Bile so družine, bili so posamezniki iz različnih bližnje-vzhodnih držav. V prvih dneh smo se srečevali tudi z nenapo-vedanimi prihodi ljudi, ki so jih iz Hrvaške pošiljali čez zeleno mejo v Zavrč in Cirkulane in so jih potem dovažali na pregled in registracijo tudi v Gruškovje, nekatere pa naravnost v Šentilj. Rdeči križ in Karitas imata nalogo, da begunce in migrante oskrbita s hrano in vodo (ali čajem), tudi z oblačili in obutvijo. Predvsem zdaj pozimi prihajajo slabo oblečeni in obuti. Svojih oblačil nimajo dovolj, saj prtljage v glavnem nimajo. Vse, kar premorejo, nosijo v manjših torbah, nahrbtnikih ali vrečkah. Po opažanjih imajo nekateri kar precej denarja, nimajo pa mo-žnosti v sprejemnem centru česarkoli kupiti.

Opaziti je razliko med tistimi, ki prihajajo z vojnih območij, in tistimi, ki bi jim rekli ekonomski migranti. Največkrat sem se vprašala, kam odhajajo množice mladih fantov. S kakšnimi na-meni in cilji so se podali na tako dolgo pot? So res hoteli samo rešiti gola življenja? Na splošno pa je za občudovati vse te ljudi, od kod jemljejo moč in energijo, da vzdržijo vse napore, ki jih doživljajo na poti v boljši svet, od majhnih otrok do ostarelih in tudi bolnih.

Foto

: Črto

mir

Goz

nik,

ose

bni a

rhiv

Marjana Cafuta, Območno združenje Rdečega križa Ptuj

Br. Milan Kvas, vodja dekanijske Karitas

Sodelavci in prostovoljci Karitas poskušamo odkrivati resnične stiske ljudi

Poklicani, da pomagamo beguncem, ki prihajajo v Slovenijo

ersPektive

Na območju MO delujejo tri župnijske Karitas, ki so povezane v dekanijsko Karitas. Sam sem skupaj s Franjem Toličem vodja DK Ptuj in Zavrč, ki združuje 18 ŽK. Kaj je naše poslanstvo? Najprej je treba poudariti, da je Karitas v službi Cerkve in s tem predstavlja posebno obliko oznanjevanja Jezusa Kristusa, ki pravi: »Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Zato je naše poslanstvo, da opravljamo človeška dela usmiljenja (lačne nasičevati, žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, žalostne tolažiti). Župnijska Karitas in člani se zato vedno znova odzovemo na potrebe, ki se pojavijo na določenem področju. V duhu letošnjega gesla tedna Karitas »V službi človekovega dostojanstva« želimo še posebej poskrbeti za celovitost vsakega človeka in s tem tudi na potrebe človeka v stiski, ki niso samo telesne, ampak tudi duševne in duhovne. Sodelavci in prostovoljci Karitas poskušamo odkrivati resnične stiske ljudi, ki se največkrat navzven najprej pokažejo v materi-alni revščini, za tem pa se velikokrat skrivajo globlji problemi. Karitas in s tem sodelavci želimo naprej ostati predvsem soču-ten sopotnik ljudi v stiski, biti njihov glas in skupaj z njimi od-krivati poti k ponovni samostojnosti. Za to se trudimo skupaj z drugimi humanitarnimi organizacijami. Na Ptuju zelo dobro sodelujemo z RK, ker je tudi sekretarka Marjana odprta za so-delovanje. Skupaj lahko naredimo več dobrega in tudi boljše. V letošnji jeseni pa se nam je spet, kakor ob ustanovitvi, po-javila potreba za pomoč pri beguncih. Skupaj z drugimi smo pomagali v sprejemnima centroma Središče ob Dravi in Gru-škovje.

Vse sodelavce Karitas pa prav gotovo vodi misel, da želimo de-lati dobro zaradi dobrega samega.

PTUJČAN 8

OSREDNJA TEMA

»Prostovoljstvo notranje bogati človeka«Ob 145-letnici PGD Ptuj in 60-letnici Ob-močne gasilske zveze Ptuj, v katero so vključena številna okoliška prostovoljna gasilska društva, smo se o njihovem delu in pomenu za družbo pogovarjali s 25-le-tnim prostovoljnim gasilcem Inom Suhadol-nikom Šömnom.

Že kot otrok si je želel postati gasilec, ta želja pa se je v najstniških letih samo še okrepila. Danes je strojni referent znotraj PGD Ptuj in operativni član, ki je med prvimi v akciji, ko ljudje potrebujejo pomoč. Študent strojništva, ki to pleme-nito delo zagnano opravlja že slabih sedem let, pojasnjuje, da imajo Ptujčani največ dela med prostovoljnimi gasilci v Slove-niji, povprečno so na terenu vsak drugi dan. Od klica s 112 pa do trenutka, da odpelje prvo vozilo na pomoč, ne minejo več kot tri minute!

Zakaj gasilci?Kot vsak otrok sem imel tudi jaz pri kakšnih petih letih fazo, ko sem si želel postati gasilec. O tem sem razmišljal tudi pozneje in ob koncu osnovne šole sem iskal nov hobi. Zelo me je zanimala tehnika in vedno se mi je zdelo privlačno, da vozim gasilski avto. K tej odločitvi je bistveno pripomogel tudi pri-jatelj in danes sva skupaj člana PGD Ptuj. Trenutno končujem študij strojništva in moja funkcija v dru-štvu je strojni referent, tako da skrbim za vozila in se kot operativni član udeležujem intervencij. Sem pa v naši družini prvi gasilec, tako da sem začel čisto novo pot.

PGD Ptuj letos praznuje 145 let in v vsem tem času ter še danes igra pomembno vlogo na Ptu-ju in v okolici. Kaj vam kot prostovoljnemu gasilcu pomeni ta obletnica in koliko je mladih prostovoljnih gasilcev na Ptuju?

Ta obletnica kaže na to, da je v štajerski regiji močno razvito gasilstvo, mogoče še malenkost močneje kot drugje. Društva se tudi razvijajo, torej ne stagnirajo, ne nazadujejo, kar je sploh pozitivno. Vprašanje se pojavi edino pri podmladku – mladih članov do 18. leta je pri nas recimo 30, vendar se med prehodom s srednje šole na fakulteto zgodi velik osip. Majhen odstotek mladih potem tudi v odrasli dobi ostane operativni član društva, kar pa je seveda končni cilj. Imamo veliko intervencij, povprečno kar vsak drugi dan, naše naloge so enakovredne vsem poklicnim enotam in naša enota ima največ dela med prosto-voljnimi gasilci v Sloveniji. V pripravljenosti je ve-dno od pet do šest operativnih članov, na interven-cijo pa se jih z dvema, tremi vozili odpravi od 13 do 14.

Kaj mora imeti nekdo, ki prav tako želi biti pro-stovoljni gasilec, in kako med svoje vrste vabite Fo

to: a

rhiv

PG

D P

tuj

Barbara Ferčič


podmladek?Vabimo čisto vsakogar, ker smo tako ve-liko društvo, da je uporabno vsakršno znanje. Pri operativi je pomembno edino to, da je oseba bolj tehnični tip in da je v dobri telesni pripravljenosti, a dandanes je tudi pri tem veliko pomoči sodobne opreme. Sicer pa nasploh potrebujemo ljudi za delovanje društva – npr. tiste, ki delajo z mladino, dobre mentorje, ljudi na področju servisa gasilnih in dihalnih aparatov …

Prav tako ste član ekipe prve pomoči MOP, ki je letos osvojila prvo mesto na državnem tekmovanju. Kaj to po-meni tako za vas kot ptujsko ekipo?Tudi to počnemo prostovoljno in prva pomoč je dodatno znanje, ki nam pride zelo prav na intervencijah, saj smo bili vsi člani ptujske civilne zaščite izbrani iz gasilskih vrst; tako je danes, ko se ne služi več civilni vojaški rok. Ne samo na intervencijah, ampak tudi zasebno lah-

ko s prvo pomočjo z zelo malo opreme narediš veliko. Za celotno ekipo je prvo mesto velik uspeh, ker smo se zelo trudi-li. Tekmujemo že šesto leto, dvakrat smo bili drugi, takrat nam je le malo zmanj-kalo do zmage. Letos pa smo že na za-četku veljali za favorite in ta uspeh nam pomeni veliko.

Ste tudi znan popotnik, s katrco ste prepotovali od Budimpešte do Bama-ka. Kakšen popotnik je prostovoljec?Pozna se predvsem pri iznajdljivosti, zaradi specifike gasilskega dela pa se dvigne tudi prag tolerance. Človek dobi malo bolj izostren občutek za to, kdaj je nekaj resnično narobe in kdaj položaj ni tako strašen. To mi je prišlo zelo prav na poti – ne toliko, da bi bil življenjsko ogrožen, ampak sem se manj vznemir-jal zaradi določenih stvari, kot bi se si-cer. Človek postane bolj pragmatičen in zna bolje oceniti vsako situacijo posebej. Tudi če gre kaj narobe – npr. ko nam je

v Mavretaniji začel odpovedovati kolesni ležaj ali ko smo se s kolesi zakopali v pe-sek, saj smo vozili tudi po sipinah – veš, da imaš vedno načrt b ali c in lahko rešiš težavo.

Zakaj ste prostovoljec, kaj vam to po-meni in kaj bi želeli sporočiti tistim, ki prav tako razmišljajo, da bi to po-stali?Prostovoljstvo prinese ogromno izku-šenj, znanja, vidiš veliko novega in spo-znaš veliko novih ljudi. Tako velikokrat na stvari pogledaš z druge perspektive, saj je včasih kakšno spoznanje v življenju pomembnejše od česa drugega. Prinese seveda tudi zadoščenje, ko nekomu rešiš življenje, a že samo pomagati je dovolj! Tudi sebe bolje sprejemaš in včasih pri delu celo presežeš samega sebe, saj tukaj ne delaš za plačilo, prav tako pa se dru-gače vzpostavijo tudi vrednote. Prosto-voljstvo notranje bogati človeka, zato ga priporočam vsakomur.

OSREDNJA TEMAFo

to: R

ado

Škr

jane

c, o

sebn

i arh

iv

PTUJČAN 10

Prostovoljstvo nas dviguje nad naše obveznosti in krepi različna področja družbenega delovanja. Na podlagi utemeljenih predlogov društev in organizacij je bilo decembra izpostavljenih in nagrajenih devet

prostovoljcev. Predstavljamo najzaslužnejše, ki so prejeli nagrade.

Najzaslužnejši prostovoljci tega leta

Vesna Zagoranski je dejavna na podro-čjih vzgoje in izobraževanja, sociale ter kulture in umetnosti. Izvaja mladinske delavnice, animacije in mentorstva ter sodeluje pri humanitarnih projektih oskrbe s hrano in obleko, ne nazadnje pa prispeva tudi k izvedbi umetniških dogodkov in predstavitvi kulturne dedi-ščine.

Zinka Fürbas je dejavna na področju so-ciale in izobraževanja. Kot koordinatori-ca projekta Starejši za starejše že 10 let promovira projekt, vodi 31 prostovoljcev in predano opravlja vse koordinatorske naloge tega projekta. Kot predsednica Društva upokojencev Spuhlja skupaj s prostovoljci izvaja aktivnosti za promo-cijo aktivnega staranja.

Mag. Sonja Purgaj je zaznamovala šte-vilna področja družbenega življenja. Nudi pomoč učencem, je svetovalka pri osebni rasti učencev in mentorica mla-dim prostovoljcem. Sodeluje pri dobro- Fo

to: a

rhiv

MO

Ptu

j

delnih akcijah društva Soroptimist Ptuj. Med drugim organizira tečaje za raču-nalniško opismenjevanje upokojencev in tečaje slovenskega jezika za starše prise-ljenih otrok.

Maja Zupančič deluje na področjih hu-manitarne dejavnosti, dela z invalidi ter izobraževanja in koordinacije. Sodelu-je pri dobrodelnih akcijah za socialno ogrožene prebivalce, nudi pomoč slepim in slabovidnim osebam, deluje v projek-tu Wheelmap – za lažje gibanje po me-stih in pomoč študentom invalidom, po-leg vseh teh dejavnosti pa vodi tudi večje projekte v okviru Leo kluba Ptuj.

Humanitarna pomoč, izobraževanje, promocija in povezovanje pa tudi skrb za naravno in kulturno dediščino so oboga-teni skozi prostovoljno delo mag. Ivana Božička. Organiziral je krvodajalske akcije, obdaritev otrok in pomoč za so-cialno ogrožene. Sodeloval je pri obnovi obeležja v opomin na začetek I. svetovne

vojne, organiziral urejanje okolja in so-organiziral tržnico avtohtonih sloven-skih semen ter izobraževanje varno delo v gozdu za potrebe ptujskih prostovolj-nih gasilcev.

Danijel Poslek je s svojim prostovoljnim delom obogatil marsikatero mladost. Je mladinski voditelj skupine mladih in vodja večjih projektov Združenja sloven-skih katoliških skavtinj in skavtov. Orga-nizira poletne in zimske skavtske tabore ter sodeluje pri organizaciji slovenskih taborov skavtov.

Janko Šuman je podal viden prispevek na področju duševnega zdravja. Od leta 2003 je predsednik društva Sožitje Ptuj in v tem času je društvo doseglo velik razvoj na področju skrbi za osebe z mo-tnjami v duševnem in telesnem razvoju. Razširile so se možnosti vključitve v or-ganizirano varstvo, vodenje in zaposli-tev oseb v duševnem razvoju. Aktivno sodeluje tudi v drugih organizacijah in projektih.

Področje civilne zaščite je obogateno skozi prostovoljno delo Ina Suhadolni-ka Šömna. Je prostovoljni gasilec in član ekipe prve pomoči Mestne občine Ptuj, ki je na letošnjem državnem preverja-nju usposobljenosti osvojila prvo mesto. Med drugim je kljub svojim mladim le-tom sodeloval že pri več kot 240 inter-vencijah civilne zaščite.

Teodora Kodrič je aktivna na podro-čju humanitarne dejavnosti. Kot članica upravnega odbora Mestne organizacije Rdečega križa Mestne občine Ptuj je že od leta 2006 predana svojemu delu. Po-maga ljudem v stiskah, sodeluje pri raz-deljevanju hrane in je med drugim aktiv-na v projektu Starejši za starejše.

OSREDNJA TEMA


MESTNI SVET

Decembrski Mestni svetSvetniki na 13. redni seji sprejeli proračun za 2016

Finance v prihajajočem letu so bile pogla-vitna točka dnevnega reda seje Mestnega sveta, 21. decembra 2015. Mestni svet je po javni razpravi sprejel dopolnjeni pre-dlog proračuna za 2016 in tako zaprl me-stno blagajno v višini 26.320.017,43 evra.

Mestni svetniki so sprejeli osnutek Od-loka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, spreme-nili pravilnik o dodelitvi enkratne de-narne pomoči staršem ob rojstvu otroka. Sprejeli so naslednje sklepe: o določitvi vrednosti točke za izračun uporabnin in občinskih taks; o določitvi vrednosti toč-ke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž; o potrditvi cen storitev izbirne lokalne

URADNI VESTNIK, ŠTEVIlKA 14/2015

gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil; o potrditvi cen storitev izbirne lokalne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja jav-nih tržnih prostorov in o potrditvi cen storitev izbirne lokalne gospodarske jav-ne službe upravljanja pokopališč, ureja-nja in vzdrževanja pokopališč in pogreb-nih storitev. Podjetju Javne službe Ptuj, d. o. o., so izdali soglasje k zadolževanju.

Med drugim so svetniki potrdili letni program športa v Mestni občini Ptuj za 2016 in izdali soglasju k imenovanju di-rektorja javnega zavoda Zavod za šport Ptuj. K.G.

Kolegij županov Spodnjega PodravjaMatej Gajser

Župani Spodnjega Podravja so se 7. de-cembra 2015 sestali na 5. redni seji Ko-legija županov s pestrim naborom tem za obravnavo. Med drugim so pri točki Imenovanja predstavnikov občin usta-noviteljic v Svet zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka odločili, da bosta svoja predstav-nika imenovali občini Juršinci in Žeta-le, pri imenovanju predstavnikov občin ustanoviteljic v Svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj pa občini Hajdina in Destrnik. V nadaljevanju je bilo govora o povpreč-nini in Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, s katerim je določena višina povprečnine za občine. Glede na razpravo županov je temeljni namen tega, da se občinam ne

da dovolj denarja in gre za posledično ukinjanje občin. Kar ni uspelo določe-nim ministrom v preteklosti s formalno proceduro, bo očitno tej vladi s financa-mi, tj. ukinitev majhnih občin. Rešitev vidijo v poglobljeni razpravi o naboru obveznih nalog občin in premisleku o reformi lokalne samouprave. Kolegij žu-panov je sprejel sklep, da se po vzoru do-ločenih drugih občin sestanejo občinski sveti vseh 16 občin Spodnjega Podravja in naslovijo protestno noto na Vlado RS. Direktorica ZRS Bistra Ptuj dr. Aleksan-dra Pivec je predstavila Dogovor za ra-zvoj regij, Mariborska razvojna agencija pa regijske garancijske in štipendijske sheme ter dogovor glede financiranja. Pri problematiki nedelujočih hidran-tov na območju Spodnjega Podravja je kolegij soglašal, da upravljavec omrežja pripravi kataster hidrantov in potrebnih sredstev.

Iz vsebine Uradnega vestnika, ki izhaja v elektronski obliki in je ob-javljen na spletni strani Mestne ob-čine Ptuj, na voljo pa je tudi v naši sprejemni pisarni.

– Odlok o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2016

– Pravilnik o spremembah in dopol-nitvah Pravilnika o dodelitvi en-kratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka

– Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun uporabnin in občinskih taks v Mestni občini Ptuj

– Sklep o določitvi vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporab-ne vrednosti poslovnih prostorov in garaž

– Sklep o potrditvi cen storitev iz-birne lokalne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja jav-nih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil

– Sklep o potrditvi cen storitev izbir-ne lokalne gospodarske javne služ-be urejanja in vzdrževanja javnih tržnih prostorov

– Sklep o potrditvi cen storitev iz-birne lokalne gospodarske javne službe upravljanja pokopališč, ure-janja in vzdrževanja pokopališč in pogrebnih storitev

– Sklep o spremembah in dopolni-tvah sklepa o določitvi javne infra-strukture na področju kulture

– Javni razpis za dodelitev neprofi-tnih stanovanj v najem

– Javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega progra-ma športa

PTUJČAN 12

SVETNIŠKE POBUDE IN VPRAŠANJA / LISTE IN STRANKE SPOROČAJO

Svetniške pobude in vprašanjaObjavljamo vprašanja in pobude, ki so jih mestni svetniki podali na 11. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. V celoti si lahko vprašanja, pobude in odgovore na njih preberete na spletni strani pod rubriko Pobude in vprašanja (www.ptuj.si/pobu-de_in_vprasanja). Tiskan izvod je na voljo tudi v sprejemni pisarni na Mestnem trgu 1.

Nuška Gajšek (svetniška skupina Socialni demokra-ti) je posredovala pobudo št. 72/12, da se opravi hitra sanacija lukenj na cestišču ulice Gregorčičev drevored.

Nuška Gajšek (svetniška skupina Socialni demokra-ti) je posredovala pobudo št. 73/12 za ureditev pasjega parka.

Nuška Gajšek (svetniška skupina Socialni demokrati) je posredovala pobudo št. 74/12, vezano na pobudo št. 21/6, glede poseka in obreza dreves in grmičevja za blo-kom na Kraigherjevi ulici.

Nuška Gajšek (svetniška skupina Socialni demokra-ti) je posredovala vprašanja št. 75/12, koliko je neza-sedenih stanovanj v lasti MO Ptuj, koliko je prosilcev na čakalni listi in kdaj se predvideva ponoven razpis za stanovanja ter koliko stanovanj bi bilo potrebnih glede na izkazani interes in dejanske potrebe.

Julija Tepeš (svetniška skupina Lista ZA Ptuj) je po-sredovala pobudo št. 76/12 za postavitev usmerjevalnih tabel v Mestni občini Ptuj in glavnih vpadnicah v mesto.

Janez Rožmarin (svetniška skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati) je podal vprašanje št. 77/12: Ali obstaja možnost, da Mestna občina Ptuj postane stranka v postopku ob izgradnji avtoceste Draženci–Gruškovje, saj je Zagrebška cesta (LC 328041) ena od vzporednih cest?

Janez Rožmarin (svetniška skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati) je podal vprašanje št. 78/12: Ali bo letos postavljeno drsališče na tržnici?

Janez Rožmarin (svetniška skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati) je podal vprašanje št. 79/12: Ali je možna predčasna prodaja objekta v primeru še živečega lastnika, ki je v oskrbi zavoda, da bi se izognili ničnosti objekta? Mag. Darja Harb (svetniška skupina Lista župana dr. Štefana Čelana) je podala vprašanje št. 80/12: Zakaj oz. v čem je razlog, da naj bi se objekt Šolskega centra Ptuj

na Vičavi umestil v ČS Panorama in ne v ČS Center?

Marjan Kolarič (svetniška skupina Slovenska demo-kratska stranka) je podal vprašanje št. 81/12: Zakaj je treba drugo kartico za televizijske programe pri ponu-dniku Teleing dodatno plačati in ni brezplačna? Marjan Kolarič (svetniška skupina Slovenska demo-kratska stranka) je podal pobudo št. 82/12: Četrtni skupnosti Rogoznica je treba posredovati načrt, pro-gram izgradnje oz. vzdrževanja cestne infrastrukture v prihodnje.

Milan Krajnik (svetniška skupina Demokratična stranka upokojencev Slovenije) je podal vprašanje št. 83/12: Ali obstaja v Mestni občini Ptuj možnost, da se prijava za propadajoče hiše posreduje inšpekcijskim službam?

Miran Meško (svetniška skupina Socialni demokrati) je podal pobudo št. 84/12: Mestna občina Ptuj naj pri-stopi k sprejetju Odloka o določitvi območij za izvedbo vzdrževalnih del, meril za njihovo določitev ter vzdrže-valna dela in oceno njihovih stroškov.


LISTE IN STRANKE SPOROČAJO

Liste in stranke sporočajo

Leto se bliža koncu in z njim čas, ko naredimo pregled leta. V svetniški skupini smo ponosni na dosežke letošnjega leta, ki smo jih zasnovali s strokovnim delom in sodelovanjem v Mestnem svetu. Hkrati pa napovedujemo, da bo naslednje leto pestro. Pred nami je ustana-vljanje zavoda za turizem Ptuj, nadaljevanje korakov do arheološkega parka Panorama pa tudi celovito iskanje rešitev za infrastrukturo, odpadke in mnoge druge teme. Vabimo vas, da se nam tudi v 2016 pridružitev v svetniški pisarni na Cankarjevi ulici 7 in nam posredujete svoje ideje, predloge, ki jih lahko vključimo v naše delo v Mestnem svetu. Želimo vam lepe praznike ter odločno in odlično novo leto!

Odločno in odlično novim izzivom naproti

V letu, ki je pred nami, naj vam dobra dela in drobne pozornosti, ki jih boste namenili svojim sorodnikom, sodelavcem in mnogokrat tudi ne-znancem, pomagajo polepšati vaše življenje.Ob prihajajočih božičnih praznikih vam želimo obilo družinskega veselja. V letu 2016 pa naj bosta uspeh in sreča vaša vsakodnevna spremlje-valca. Lista župana dr. Štefana Čelana

v letu, ki se izteka, nam je uspelo na nacionalnem nivoju zmanjšati brezposelnost, spodbuditi gospodarsko rast in vrniti zaupa-nje, na lokalnem nivoju pa konstruktivno sooblikovati razvojne priložnosti ob tesnem sodelovanju z vlado.Člani SMC se bomo tudi v prihodnje trudili, da bo življenje vseh občanov občine Ptuj in občin Spodnjega Podravja prijazno, nadaljevali bomo prizadevanja za vlaganje v znanje in kulturo, spodbujanje zadružništva in podjetništva ter za urejanje zdravega okolja s potrebno izgradnjo ustrezne infrastrukture.Ob izteku leta vam želimo prijetno praznovanje v krogu najdražjih, v letu 2016 pa mnogo sreče, zdravja in medsebojnega zaupanja!

Spoštovane občanke, spoštovani občani,

V Sloveniji smo po 25 letih priča poskusom razkroja vrednot, na katerih se je gradila naša država. V Novi Sloveniji smo za pra-vičnost, poštenost, solidarnost in odgovornost v naši družbi tako na lokalnem kot državnem nivoju. Resnici na ljubo, aktivni člani stranke NSi nismo povezani z aferami in odkloni v družbi in na teh temeljih gradimo spremembe v družbenem sistemu.Zelo jasno pa je naše stališče, da za obstoj in razvoj naše družbe potrebujemo trdne in zdrave družine, ki temeljijo na zakonski zvezi moža in žene v dobrobit otrok. Pred nami so veseli praznični dnevi, zato vam želimo blagoslovljene božične praznike. Novorojeni odrešenik naj nam prinese mir in veselje do življenja. Iskrena čestitka ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V novem letu 2016 pa vam vsem želimo trdnega zdravja, obilo solidarnosti in sodelovanja. OO NSi Ptuj

Po 25 letih so potrebne resne spremembe

za nami je leto, ki ni bilo najboljše. Zato se v letu 2016 potrudimo, da bo bolje, da se bodo uresničile želje in da bomo spoštovali življenje, spoštovali kulturo nenasilja, spoštovali solidarnost, resnicoljubnost in spoštovali enakopravnost obeh spolov.V imenu stranke DeSUS vam želim srečno novo leto 2016. Branko Tonejc, predsednik MO DeSUS Ptuj

O perečih problemih gospodarske in migracijske krize ter njihovem vplivu na prihodnost »slovenstva« je bilo že veliko napisa-nega in povedanega; morda še preveč. Prav pa je, da se Ptujčani zavedamo tudi našega lokalnega »migrantskega« problema, ki je za naše mesto še bolj nevaren. To je odhajanje izobražene mladine, izobražencev, kakovostnih kadrov ter vrhunskih strokovnja-

kov v druga mesta in v tujino. Z njimi se mnogokrat selijo celotne družine. V MO SDS se ponovno sprašujemo, ali se ne more kaj več narediti v smeri ustvarjanja novih delovnih mest in kdaj bodo »nova politika« in številne razvojne agencije na Ptuju začele prinašati tudi merljive rezultate. Ob prihajajočih prazničnih dneh želimo vsem cenjenim občankam in občanom mirno in doživeto praznovanje božiča, domoljubnega praznova-nja in obeležbe vašega doma ob dnevu samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa veliko uspeha, pravih odločitev in dobrih, strpnih medseboj-nih odnosov, »začinjenih« s kančkom ponosa več, da smo pravi, korajžni Slovenci. Mestni odbor SDS Ptuj

Spoštovane občanke in občani mestne občine Ptuj,

Smisel našega bivanja ni v jemanju, temveč v podarjanju.

14

IZ MESTNE HIŠE

PTUJČAN

Novoletni sprejem: »Čas, da si izrečemo tople in spodbudne besede«

Foto

: Lan

gerh

olc,

Den

is H

rga

Dan samostojnosti in enotnostiŽupan Miran Senčar vabi vse občanke in občane, da se ude-ležijo slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti Re-publike Slovenije, ki bo v soboto, 26. decembra 2015, ob 19.30 v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Iskrene čestitke ob prazniku. K.G.

Vsakoletni sprejem je priložnost, da se izmenjajo pogledi na dosežke Ptuja v pre-

teklem letu. Župan je v svojem govoru podal neolepšano sliko Ptuja in predstavil

gradnike za nadaljevanje dela v mestni občini.

Prvo številko Ptujčana so občani dobili na svoje do-move decembra 1995, pred natanko dvajsetimi leti. »Ko vam bodo poštarji prinesli prvo številko Ptuj-čana na vaše tople domove, bo poteklo leto dni, od-kar je bila prva seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj,« je takrat zapisal prvi urednik in oče mestnega glasila Slavko Brglez. Ob dvajsetletnici smo se sesta-

li trije od štirih urednikov, ki smo v teh dveh desetletjih bdeli nad vsebino, ki prihaja v vse ptujske domove. V prvi številki je Slavko Brglez zapisal: »Vsega na začetku naj-brž ne bomo zmogli, saj bo Ptujčan prvo leto skromen po ob-segu. Od vas bo odvisen nadaljnji razvoj.« In želje bralcev so bile, da se glasilo ohrani tudi po poskusnem obdobju, ki je bilo zastavljeno za eno leto. Z najprej osmih strani jih ima danes 32. Z dvobarvnega tiska smo prešli na barvne naslovnice, z zbira člankov smo napredovali na osrednje teme. Dragi bralci, Ptuj-čan je še vedno odvisen od vas in hvaležen, da ste mu naklonje-ni že dve desetletji. K.G.

Ptujčan dopolnil polnih dvajset let

Od leve: Milena Turk, Slavko Brglez in Katja Gönc, manjka Lilijana Vogrinec,

ki je Ptujčana vodila eno leto.

Župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar je na no-voletnem sprejemu na Ptujskem gradu ob zaključku leta sprejel povabljene goste, ki pomembno soobli-kujejo življenje na Ptuju. Celotni govor je objavljen na spletni strani Mestne občine Ptuj, med drugim pa je zbrane v zaključku govora nagovoril takole:»Spoštovani, pred nami so božični prazniki in novo leto. Seveda je to čas, ki je namenjen družini in pri-jateljem, čas, da si izrečemo tople in spodbudne be-sede. Hkrati pa je to čas, da premislimo, kako na-prej, da pregledamo cilje, ki smo si jih zastavili, in vrednote, h katerim smo se zavezali. Verjamem, da nas v tem prostoru druži skupen cilj – mestu Ptuj prebuditi potenciale v dobrobit vseh nas, ki nam je najstarejše slovensko mesto ponosen dom. Želim vam čudovite praznike in vse lepo v letu 2016!«

Katja Gönc


IZ MESTNE HIŠE

Uporaba pirotehnike: omejena in sankcionirana

Varnostni sosvet sporoča: pametno praznično!

Foto

: Bor

is V

ogla

r

Andrej Karba

Mag. Janez Merc

Prodaja, posest in uporaba ognje-metnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana. Dovoljena je le prodaja ognje-metnih izdelkov, ki predstavlja-jo zelo majhno nevarnost in povzročajo zanemarljivo raven hrupa, in sicer od 19. do 31. de-cembra, uporaba teh pirotehnič-nih izdelkov pa le v času od 26. decembra do 2. januarja.

Uporaba ognjemetnih izdelkov je prepovedana v strnjenih stano-

vanjskih naseljih, v zgradbah in zaprtih prostorih, v bližini bol-nišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Uporaba je dovoljena samo v skladu z navodili proizva-jalca, prepovedane pa so predela-va, uporaba pirotehničnih izdel-kov v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi, preprodaja.

Za kršitve mladoletnikov se ka-

znujejo starši ali skrbniki, če do-pustijo, da mladoletniki upora-bljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzora. Na podlagi Zakona o eksplozivih in piro-tehničnih izdelkih lahko policist brez predhodne odločbe na kraju samem zaseže pirotehnične iz-delke v primeru, če se s piroteh-ničnimi izdelki ravna v nasprotju z omejitvami za njihovo prodajo in uporabo. Za kršitve so predvi-dene tudi visoke denarne kazni.

Varnostni sosvet se je sestal na svoji zadnji letošnji seji in anali-ziral aktualne varnostne razmere v Mestni občini Ptuj. December je znan po praznikih, zabavah, užitkih in adrenalinu. Žal pa je tudi s temi doživetji tako, da so lahko tudi nevarna.

Previdnost, da bo varnostOb aktualnih terorističnih do-godkih v okolju ne moremo mimo dodatne previdnosti tako

Ko je varnost zbir vseh varnosti in nevarnosti – v decembru lahko naredimo veliko za preventivo

v našem prostoru kot pri prazno-vanjih v tujini. December je znan tudi po obiskih tistih, ki nosijo koledarje in se nam zahvalijo za sodelovanje, lahko pa se med njimi znajdejo tudi takšni, ki to zlorabijo. Naj pri odpiranju vrat ne bo odveč dodatna previdnost. V decembru smo pogosto na obi-skih in potovanjih, preventiva pa se začne s tem, da to sporočilo ne pride do tistih, ki bi ga lahko zlorabili.

Migranti in begunci Mnogo časa smo namenili pro-blematiki migrantov, ki jih sicer na Ptuju ni, kljub temu pa mo-ramo biti pripravljeni tudi za ta-kšne primere. Na Ptuju trenutno ni centra za sprejem ali nastani-tev migrantov, če pa se ti poja-vijo v mestu, moramo ukrepati. V primeru, da se v okolju pojavi skupina migrantov brez nadzora, je treba takoj poklicati policijo.

Anonimne prijave Ne stojmo z zaprtimi očmi, ne prelagajmo odgovornosti na druge ali na jutri, da se nam ne zgodi, da ne bomo sami žrtev. Sporočajmo podatke pristojnim službam, da ne bo prepozno, ko nesreča pride do nas. K boljši preventivi prispeva tudi, če lahko prijavitelj ostane anonimen, zato naj opozorimo, da je na voljo šte-vilka 080 12 00, če pa se te šte-vilke ne spomnimo, pa tudi 113.

PTUJČAN 16

Foto

: Zgo

dovi

nski

arh

iv P

tuj

STARO MESTNO JEDRO

Od trgovske hiše do polnilnice Osterbergerjevih buteljčnih vin

Dr. Dejan Zadravec, Zgodovinski arhiv Ptuj

Perschonova hišaV prvi polovici 18. stoletja je v njej prebival Franc Anton Per-schon. Ta možakar je v času poroke s Heleno Pitoni in spreje-mu med ptujske meščane v letu 1720 še prodajal začimbe, a je kmalu razširil trgovsko dejavnost še na druge izdelke, si pri-dobil znatno premoženje in postal član mestnega sveta, med letoma 1747 in 1750 je bil celo ptujski mestni sodnik. V zakonu se mu je sicer rodilo sedem otrok, a so takratne neozdravljive otroške bolezni tudi pri tej družini terjale svoj davek. Mladost sta preživela le dva sinova. Starejši, Franc Jožef, se je odločil za duhovniški poklic in je bil dobrih pet let tudi vikar v tukajšnji mestni cerkvi sv. Jurija. Ko je ostareli 65-letni trgovec Franc Anton v začetku aprila 1754 umrl, pogreba z mašo ni opravil njegov sin, pač pa sam nadžupnik in dekan grof Inzaghi. Sle-dnji je to počel le v redkih primerih, predvsem takrat, ko je bilo treba k poslednjemu počitku pospremiti kakšnega vidnejšega meščana ali plemiča. Franc Anton je bil pri tukajšnjih cerkve-nih možeh še posebej dobro zapisan, saj je dal v mestni cerkvi z lastnimi sredstvi postaviti kapelo sv. Frančiška Ksaverja, v ka-tere grobnico so ga naposled tudi položili.

V roke znamenitega italijanskega trgovcaLeta 1772 postane hiša last znamenitega trgovca italijanske-ga porekla Simona Sgardellija, ki mu 13 let pozneje sledi sin Daniel. Ker slednji ni imel moških potomcev, je skorajda vse

Kratka zgodovina hiše na Prešernovi ulici 4

svoje premoženje razdelil med dve hčeri in vnuke. Hišo in nanjo vezano trgovsko pravico je leta 1812 dobila najstarejša hči Frančiška, takrat že poročena z Andrejem Bratanitschem, mlajša Tereza pa tri vinograde, od tega dva na Mestnem Vrhu. Opremo v hiši sta si dedinji razdelili na pol. Posebno naklo-njenost je Daniel izkazal najmlajšim članom družine. Nečakinji Ani je sklenil zapustiti 3000 goldinarjev, vnuku Antonu Vin-cencu tisoč goldinarjev manj, vnukinjama Mariji in Katarini pa po 1000 goldinarjev. Za slednjo je še dodatno poskrbel, saj naj bi se stroški njene vzgoje in šolanja krili iz obresti 10.000 goldi-narjev visoke glavnice.

Bratje Osterberger in polnilnica vin Zakonca Bratanitsch in nato njuni potomci so bili lastniki hiše do leta 1905 in spadajo med redke ptujske rodbine, ki so si v mestu lastile nepremičnino skorajda stoletje. Osem let pozneje je hišo kupila družina, ki je takrat že obvladovala gostinsko, ka-varniško in hotelirsko dogajanje na Ptuju – Osterbergerji. Štirje bratje Osterberger, lastniki istoimenskega hotela v sosednji hiši (danes hotel Mitra) in znani vinarji, so v njej med drugim ure-dili polnilnico za polnjenje svojih buteljčnih vin.

Med drugo svetovno vojno je bila hiša v lasti Mestne hranilnice Ptuj, nato pa je tako kot večina drugih hiš v tej ulici naciona-lizirana.

Romanska hiša z značilnim ometom na pročelju velja za naj-starejšo ptujsko meščansko hišo. Nanjo je bila vezana trgo-vska pravica, zato ne preseneča, da so bili njeni lastniki do preloma 19. v 20. stoletje vseskozi trgovci. V 20. stoletju so v hiši uredili polnilnico za polnjenje svojih buteljčnih vin in vinska obrt se kmalu znova vrača v prostore te hiše.


PTUJČANIFo

to: o

sebn

i arh

iv

»Prostovoljstvo je vzajemen proces, z njim daješ in hkrati dobivaš«

Ksenija Mrgole

»Prostovoljstvo je vzajemen proces,« pravi Ostr-manova. »Z njim daješ in hkrati dobivaš. Polni te s pozitivno energijo, dobro voljo, pridobivaš novo znanje in veščine, krepi samospoštovanje in druž-beni ugled. Kot človek osebnostno rasteš. Prosto-voljci za svoja dejanja ne pričakujemo plačila. Ob-čutenje zadovoljstva, da si s svojo nesebičnostjo nekomu pomagal k lepšemu jutri, je naša največja nagrada.«

Ana Ostrman je Ptujčanka, ki ji stiske ljudi nikakor niso tuje. Nasprotno, z drugačnimi, odrinjenimi na socialni rob družbe je bila soočena že v rani mladosti. Rodila se je namreč v prek-murski vasici Krog, v neposredni bližini romskega naselja Pu-šča. Pomagati sočloveku, mu nuditi znanje, ga usmerjati, mu v stiskah prisluhniti, biti civilnodružbeno aktiven je vzor, ki ga je Ostrmanova dobila v družini. V njihovi vasi je bilo vedno čutiti solidarnost in vzajemnost. Sobivanje z Romi so dojemali kot priložnost spoznavati drugačno kulturo, pomembno pa je, da so pri tem krepili toleranco do drugačnih, ki je v današnjih časih tolikokrat umanjka.

Odločitev, da po zaključeni gimnaziji nadaljuje šolanje v sme-ri socialnega dela, ki ga je kasneje nadgradila še z univerzite-tno izobrazbo iz sociologije, je vznikla iz notranjega vzgiba. Ostrmanova sodi med strokovnjake, ki dobro poznajo druž-beno-socialne razmere v Sloveniji, saj je na svoji karierni poti opravljala delo socialne delavke za področje mladostniškega prestopništva, 14 let vodila Center za socialno delo Ptuj, bila državna sekretarka za področje socialnega varstva na Mini-strstvu za delo, družino in socialne zadeve, v letih 1961–1962 pa ministrica za vojne veterane. Leta 1990 je bila izvoljena za poslanko v slovensko skupščino, kjer si je skupaj s kolegicami poslankami prizadevala reševati zlasti ženska vprašanja.

Njena izobrazba pa ni zgolj strokovno znanje, ki bi ga osem ur uporabljala na delovnem mestu, zaprla vrata in pozabila na

stiske ljudi, ampak je način življenja, v katerem si vselej pri-zadeva biti dober človek in nuditi pomoč pomoči potrebnim, zato je aktivna v številnih prostovoljskih organizacijah. Od leta 1999 je članica Slovenske filantropije – združenja za promocijo prostovoljstva, kjer je spoznala organizacijo prostovoljstva. Kar 12 let je vodila Društvo Optimisti Ptuj, pod okriljem katerega so skupaj z ZDUS, kjer vodi programski svet projekta Starejši za starejše, razvili tri programe – dnevni center, starejši za sta-rejše, skupine starih za samopomoč. Ti programi so namenjeni ponovni vzpostavitvi socialne mreže starostnikov, ki po upo-kojitvi, izgubi partnerja in drugih stiskah pogosto razpadejo in vodijo v osamo. Vloga prostovoljcev je med drugim opaziti stisko svojih »vrstnikov« in nanjo opozoriti državne institucije in druge prostovoljske organizacije. Ljudje svoje stiske, zlasti zaradi sramu, mnogokrat skrivajo. Ostrmanova je kritična do države in lokalnih skupnosti, ki nezadostno odgovarjajo na to-vrstna vprašanja družbe, saj meni, da je to primarno njihova odgovornost.

S svojim delom že vrsto let razvija in uveljavlja modele aktivne-ga staranja ter sodeluje na področju medgeneracijskega sodelo-vanja, zato ji je Festival za tretje življenjsko obdobje za letošnje leto podelil častni naziv ambasador festivala. Gre za edinstveni festival, posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in solidarnosti med generacijami. V okviru festivala vodi komisijo za strokovni program, okrogle mize in intervjuje.

Ana Osterman, članica Slovenske filan-tropije – združenja za promocijo prosto-voljstva

PTUJČAN 18

Foto

: arh

iv E

kono

msk

e šo

le

IZOBRAŽEVANJE

Darja Harb

Branko Polanec, vodja MIC

Dijaki Ekonomske šole Šolskega centra Ptuj smo prostovoljci

Medpodjetniški izobraževalni center ŠC: usposabljanje brezposelnih

Na Ekonomski šoli ŠC Ptuj pod geslom Sonce v srca vseh nas že več kot deset let spodbujamo dija-ke, da se priključijo prostovoljnemu delu.

Naši prostovoljci sodelujejo na različnih področjih, predvsem pa obiskujejo varovance v Domu upokojencev Ptuj. Za najstni-ke je zelo pomembno, da s starejšimi vzpostavijo stik in jim v njihov vsakdan prinesejo igrivost in mladostno energijo. Starej-ši pa mladim pripovedujejo o svojih življenjskih izkušnjah in o tem, kako je bilo nekoč. V zadnjih letih smo navezali stike tudi z Zavodom dr. Marijana Borštnarja iz Dornave in društvom Sožitje, ki v svojih delavnicah izdelujejo različne uporabne predmete. Naši dijaki obiskujejo varovance v zavodu, se z njimi pogovarjajo, zabavajo, pojejo, spremljajo jih na sprehodih.Vsako leto skupaj organiziramo velikonočno in božično pro-dajno tržnico »Kupi in pomagaj« v prostorih šole. Varovanci Zavoda Dornava in društva Sožitje pripravijo izbor svojih naj-lepših izdelkov, ki jih naši dijaki in zaposleni z veseljem poku-pijo. Na ta način predstavimo dejavnost zavoda, izvirno obli-kovane izdelke in skupaj z varovanci preživimo nekaj prijetnih uric. Naše druženje je tako postalo že tradicionalno.Leta 2008 smo dobili tudi priznanje predsednika države gospo-da Danila Türka za projekt Kupi in pomagaj. Skupaj s Sloven-sko filantropijo smo zbrali kar tri velike vreče mehkih igračk za otroke s Kosova, za kar smo dobili posebno priznanje Sloven-ske filantropije.Mladi so aktivni tudi v projektu »Dan za spremembe«, v kate-rem smo sodelovali pri poslikavi železniškega podvoza, zbirali plišaste igračke, športne pripomočke in sladke dobrote ter tako

V Medpodjetniškem izobraževalnem centru ŠC Ptuj smo tudi letos na podlagi pogodbe MIZŠ o financiranju izvajanja izobra-ževanja brezposelnih oseb izvedli različne kratke izobraževalne programe izpopolnjevanja oziroma usposabljanja.

Iskalci zaposlitve so se vključevali v naslednje programe uspo-sabljanja: upravljavec strojev v proizvodnji, kulinarika in strež-ba, izvajalec hišnih inštalacij, tečaj za varilska dela. V omenjene programe se je vključilo in jih tudi zaključilo 51 oseb. Namen

S prostovoljnim delom mlade vzgajamo, da bodo znali živeti v ožji in širši

skupnosti, da bodo znali sprejemati drugačnost in pomagati človeku, ki

je pomoči potreben.

tovrstnih usposabljanj je odpravljanje razlik med potrebami go-spodarstva in znanjem, s katerim razpolagajo brezposelni. Za-nje pridobljena strokovna znanja in veščine pomenijo izboljšan položaj na trgu dela in večje možnosti za zaposlitev. V tem letu smo izvajali tudi dva daljša izobraževalna programa za brez-poselne osebe, ki sta obsegala več kot 900 ur oziroma sedem mesecev izobraževanja: tehnolog CNC-strojev za odrezovanje kovin in usposabljanje na področju strojništva in metalurgije. Programa je zaključilo 22 udeležencev, stroške usposabljanja pa je financiral ZRSZ OS Ptuj. Več kot 15 udeležencev je že dobilo zaposlitev, kar kaže na potrebo po tovrstnih kadrih v podjetjih Spodnjega Podravja.

razveselili otroke Varne hiše Ptuj. Za ta projekt smo letos po-novno dobili priznanje na razpisu Prostovoljec leta 2014.Prostovoljno delo ima velik pomen za razvoj in prihodnost mladih, ker razvija njihov občutek za solidarnost in pozitivne vrednote, zato ga je treba negovati in ustrezno vrednotiti. Tega se na naši šoli zavedamo, saj dijakom redno predstavljamo naše aktivnosti, še posebej 5. decembra, ob mednarodnem dnevu prostovoljcev.


ZDRAVJE IN SOCIALAFo

to:

Rad

o Š

krja

nec

Neprofitna stanovanja: razpis Obveščamo vas, da je v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj objavljen javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v na-jem. Uradni vestnik je dosegljiv na spletni strani Mestne občine Ptuj www.ptuj.si (zavihek Uradni vestnik) in v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1.

Asja Stropnik Paternost

Predmet javnega razpisa so stanovanja, za katera se ocenjuje, da bodo postala vseljiva v obdobju 2016–2018. Mestna občina Ptuj bo na podlagi določb pravilnika, javnega razpisa ter obraz-cev določila in objavila prednostno listo upravičencev za odda-jo neprofitnih stanovanj v najem. Ko stanovanje postane vselji-vo, se dodeli najvišjemu uvrščenemu prosilcu s prednostne liste upravičencev, seveda ob upoštevanju števila družinskih članov. Preskoki med upravičenci na listi niso mogoči.

Pogoji za neprofitna stanovanja Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravi-čeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so:– državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Mestne občine Ptuj;– da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z ne-profitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40 % primer-nega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za lastnike ali so-lastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas za neprofitno najemnino;– da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik dru-gega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stano-vanja;

– da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu 2014 gibljejo v mejah, določenih v javnem razpisu;– da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega ne-profitnega najemnega razmerja in morebitne stroške sodnega postopka;– žrtve nasilja v družini z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih – varnih hišah, zavetiščih, centrih za po-moč žrtvam kaznivih dejanj;– invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, če imajo v Mestni občini Ptuj možnosti za zaposlitev ali imajo v Mestni občini Ptuj zagoto-vljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve;– najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podrža-vljanju – prejšnji imetnik stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega sta-novanja po pravilniku;– osebe, ki so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva prido-bile dovoljenje za stalno bivanje po Zakonu o tujcih.

Upravičence z veljavne prednostne liste, ki jim stanovanja ne bodo zagotovljena in svojega stanovanjskega vprašanja še niso rešili, obveščamo, da je potrebna ponovna prijava na javni raz-pis.

Podrobnosti razpisa so objavljene v Uradnem vestniku, št. 14/2015 (24. 12. 2015).

PTUJČAN 20

ŠTUDENT NAJ BO?

Foto

: arh

iv Ž

ana

Kos

tanj

evca

Ptujčani na študiju v tujiniŽan Kostanjevec je študent drugega letnika zdravstvenega menedžmenta v turizmu v sosednji Avstriji in

vidi veliko možnosti za kariero tudi doma.

Kraj študija: Bad Gleichenberg

Univerza: FH Joanneum (University of Applied Sciences)

Za kakšen študij konkretno gre in kakšne so priložnosti po koncu šolanja? Zdravstveni menedžment v turizmu je precej edinstven študij-ski program, saj ne gre za izobrazbo v vsaki izmed strok po-samično, pač pa za interdisciplinarni koncept. Študij združuje salutogenetski zdravstveni pristop, kako prek analize življenj-skega sloga neke populacije zmanjšati število na novo obolelih ali prizadetih pri določenih boleznih ali zdravstvenih stanjih. Velik poudarek je na prehrani in fitnesu, pri čemer analiziramo diete in prehranske dodatke ter napišemo program treninga. Tudi na Ptuju se že izvajajo podobni programi, nekateri med njimi so res kakovostni. Obstajajo pa tudi druge možnosti za zaposlitev, marca bodo npr. minila tri leta, odkar delam na re-cepciji v Primusu. Lahko rečem, da je to študentsko delo botro-valo izbiri študija, bilo pa je tudi priložnost za piljenje nemščine in osnov italijanščine. Študij torej zraven zdravstvene kompo-nente omogoča tudi zaposlitev v hotelirstvu, marketingu, me-nedžmentu. Sam najbolj upam na službo v hotelirstvu, saj se najbolj vidim prav v delu z gosti.

Kakšne so prednosti in kakšne slabosti študija v tujini?Prva prednost je sam naziv po končanem študiju. Pri nas so se kljub bolonjskemu sistemu obdržale stare titule (dipl. in po-dobno), kar je lahko problematično, če se posameznik odloči za podiplomski študij v tujini, saj marsikatera univerza ne glede na število pridobljenih točk ECTS ne priznava programa. Naš program že ima titulo BA (bachelor of arts in business) in je tako prijava na preostale podiplomske programe veliko lažja. Na naši fakulteti je tudi velik poudarek na praktičnem delu in znanju, prednost pa je tudi, da smo eden najmanjših kampusov na svetu in so zato odnosi med študenti in predavatelji iskreni in pristni. Študij v tujini pa nasploh ponuja rast na področju

socialnih kompetenc, saj je človek velikokrat prepuščen situ-acijam, kjer je ključ do uspeha dobra improvizacija. Sicer pa glede na to, da študiram dobro uro vožnje od Ptuja, se še vedno z veseljem vsak vikend vračam domov.Kakšne načrte imaš za prihodnost? Si želiš ostati v tujini ali se vrniti domov?Ko sem začel študij v tujini, sem bil prepričan, da ne bom is-kal zaposlitve doma, a to se je po letu in pol študija spreme-nilo. Ugotovil sem, da se mi zaradi multidisciplinarnosti tudi na domačem trgu dela odpirajo številna vrata, hkrati pa je že sam študij v tujini zaradi pridobljenih socialnih kompetenc velikokrat zaželen pri delodajalcu. V prihodnosti ne želim de-lati samo doma in to je na dolgi rok tudi moj cilj – če se bo tudi doma našla primerna služba, pogoji za družino itd. Seveda upam, da bom lahko pridobljeno znanje širil in uporabljal na domačih tleh.

Pogovarjala se je: Barbara Ferčič


GOSPODARSTVOFo

to: a

rhiv

Inte

ra

Ptujska Intera sodi med najboljša podjetjaPo oceni bonitetne družbe Bisnode spada Intera, d. o. o., v letu 2015 med dva odstotka najboljših

podjetij v Sloveniji. S tem ji pripada evropsko priznana oznaka bonitetne odličnosti AAA.

Nina Milošič

Intera, podjetje s sedežem na Ptuju, ki ima trenutno 18 sodelavcev, se ukvar-ja z razvojem prilagodljivih spletnih in mobilnih aplikacij za CRM in vodenje projektov pod krovnim imenom Intrix. Preprosto povedano so to orodja, ki po-slovnim uporabnikom olajšujejo poslo-vanje in jim pomagajo pametneje proda-jati njihove izdelke oziroma storitve.

Nagrajene inovacije Za svoje inovacije in dobro poslovanje so dobili že številne nagrade in priznanja, v zadnjem mesecu tega leta pa je seznam okronal še certifikat bonitetne odlično-sti AAA. Ocena, ki predstavlja nadpov-prečno bonitetno vrednost gospodarskih pravnih subjektov, temelji na računo-vodskih izkazih za zadnje poslovno leto in napoveduje varnost poslovanja s pod-jetjem v naslednjih 12 mesecih. V letu

2015 v Sloveniji dosega bonitetno odlič-nost AAA le 3744 podjetij od približno 161.366 registriranih.

To je že drugi certifikat poslovne odlič-nosti, ki ga je Intera pridobila v tem letu – spomladi so prejeli tudi ugledni certi-fikat Excellent SME Slovenia, ki ga po-deljuje Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z bonitetno hišo Coface.

Potrditev dobrega delaDirektor Intere Peter Ladič pomen teh dokazil pojasnjuje tako: »Podjetja, ki jih dobijo, veljajo za najzanesljivejša, naj-kredibilnejša in najmanj tvegana za so-delovanje z vsemi poslovnimi partnerji: strankami, kupci, dobavitelji, zavaroval-nicami, bankami in drugimi. Vrednost certifikata, ki nam pomeni potrditev dobrega dela, vidimo predvsem v tem, da še dodatno utrjuje zaupanje naših po-slovnih partnerjev.«

Dobro vzdušje je ključ do uspehaKako jim uspeva? Velik poudarek name-njajo dobremu vzdušju v ekipi. Dosledno se uvrščajo med finaliste izbora Zlata nit, lani pa so si kot zmagovalci celo prislužili naziv najboljšega zaposlovalca v Sloveni-ji. Verjamejo v razvoj in samoiniciativ-nost vseh zaposlenih. Da bi laže usklaje-vali službene in družinske obveznosti, so med prvimi v Sloveniji pridobili certifi-kat družini prijazno podjetje. Že pogled v pisarne, opremljene z namiznim nogo-metom in veliko košaro sadja, pa pove, da so med njimi stkane tudi prijateljske vezi.

Skupaj s sestrskim podjetjem Databox bodo čez nekaj tednov na Ptuju odpr-li podjetniški inkubator in prvi ptujski prostor za coworking Kreativnica, kjer bodo svoje bogate izkušnje delili tudi z drugimi.

22

KULTURA

Prvi studijski album Vox Arsane

Dve desetletji Mestnega gledališča Ptuj

Barbara Ferčič

Foto

: Bor

is V

ogla

rKonec prejšnjega meseca je vokalni kvartet Vox Ar-sana izdal prvi studijski album Turn It Up, rezultat skupnega ustvarjanja z Big Bandom RTV Sloveni-ja pod dirigentsko taktirko Lojzeta Krajnčana in v sodelovanju s posebnimi gosti, njihovimi vzorniki, dvakratnimi dobitniki nagrade grammy New York Voices pa tudi pevko Nino Strnad. Dvanajst skladb na albumu je izbor priredb svetovnih uspešnic swinga, filmske glasbe, slovenskih popevk in izvirne avtorske glasbe. Ideja za album je nastala po navdi-hujočem potovanju po ZDA, kjer so se udeležili vo-kalnega kampa pod mentorstvom New York Voices.

Takrat so začele nastajati nove priredbe in avtorske skladbe – poleg članov zasedbe Mladena Delina in Sama Ivačiča (ob njiju še pojeta Ana Delin in Teja Letonja) so prišle tudi izpod peresa ameriške skladateljice Rosane Eckert.

Poleg ameriških jazz standardov na plošči najdemo tudi slo-venske jazz in swing klasike, kot sta Orion in Zemlja pleše. »Pot do albuma je bila zelo dolga in naporna, saj je težko priti v Ljubljano. Šele ko so nas priporočili New York Voices, so v Ljubljani prižgali zeleno luč,« je še povedal direktor glasbenega abonmaja in festivala Arsana Mladen Delin, ki ne skriva ambi-cij po prodoru v tujino: »Želeli smo se predstaviti svetu, zato je tudi devet skladb v angleščini.«

Skupaj z režiserjem Matjažem Latinom in snemalcem Andra-žem Fištravcem so na Ptuju posneli tudi videospot za skladbo My Favorite Things, ki jo prav tako najdete na novi plošči.

Ptujske predstave so si lahko ogledali gledalci v Amanu, Moskvi, Solunu, Bukarešti, Rimu in še marsikje

Bronja Habjanič

Praznujemo 20 let Mestnega gledališča Ptuj, kajti 4. decembra 1995 je ptujski Mestni svet sprejel odlok o njegovi ustanovitvi. Prva uprizoritev – monodrama Govor malemu človeku – je na-stala dober mesec po ustanovitvi gledališča, 26. februarja 1996, v izvedbi Vlada Novaka in režiji Sama M. Strelca. Simbolično bodo predstavo na enak dan odigrali v prihodnjem letu v enaki igralski in režiserski zasedbi kot pred 20 leti.

Prvi je ptujsko gledališče vodil Samo M. Strelec, za njim Franc Mlakar, zatem ponovno Samo M. Strelec, sledila sta Rene Mau-rin in Ana Strelec Bombek, od leta 2009 pa ga vodi Peter Srpčič. V zadnjih letih letno zabeležijo kar okrog 300 prireditev, prav tako se je bistveno povečalo število obiskovalcev, kar nedvo-mno dokazuje, da delajo kakovostno.

Mestno gledališče Ptuj danes velja za enega najbolj uspešnih, živahnih in prodornih slovenskih gledališč, ki s svojim delo-vanjem ne žanje uspehov samo znotraj slovenskega kulturnega prostora, ampak postaja vse bolj uveljavljeno in priznano tudi v tujini. V dvajsetih letih je na ptujskem odru nastalo 146 pre-mier, odigrali so 3074 ponovitev, ki si jih je ogledalo 711.727 gledalcev.

»Najbolj ponosni smo na izjemne uspehe naših predstav v za-dnjih letih, ko smo kar dvakrat prejeli nagrado Društva gleda-liških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone za predstavi Žabe in Mrtvec pride po ljubico,« je uspe-hov vesel direktor gledališča Peter Srpčič.

V gledališču so ob obletnici pripravili pogovor z nekaterimi najvidnejšimi

ustvarjalci, ki so s svojim delom obeležili 20-letno zgodovino MGP. Stan-

ka Vauda Benčevič in Dušan Fišer sta pripravila pregledno razstavo, v

kateri sta strnila najpomembnejše dogodke od ustanovitve do danes.


KULTURAFo

to: B

oris

Vog

lar

DPD Svoboda: največje kulturno društvo na Ptuju

Predaja vodenja društva mlajši generaciji – Nagrajena ustvarjanja mnogih sekcij

Boris Voglar

Na izrednem volilnem občnem zboru članov v oktobru so pri-sotni soglasno potrdili novo predsednico, Sanjo Selinšek, in člane izvršnega odbora. »Dosedanji člani izvršnega odbora in nadzornega odbora DPD Svoboda Ptuj so odstopili z izstopno izjavo na sestanku 15. septembra 2015 z namenom, da bi vo-denje društva predali mlajši generaciji,« je povedala dosedanja predsednica Branka Bezeljak.

Društvo trenutno šteje 162 članov in ima veliko sekcij, ki pokri-vajo področje ljubiteljske kulture. Tako med sekcijami najdemo folklorno skupino Bolnišnica Ptuj in otroško folklorno skupino Klopotec, likovno sekcijo, gledališko in lutkovno sekcijo, Pevke upokojenke, Ptujski kvartet, rock sekcijo, v kateri delujeta dve skupini, skupina Kvinton in Vibesonic Jam. Delujeta tudi ple-sna družina Gea in sekcija rekreativnega plesa. »V zadnjem letu nam je uspelo pomladiti gledališko sekcijo, Teater 3 in lutkovno sekcijo, zato sem zelo vesela in tudi hvaležna tem mladim lju-dem, ki so tako vestno in marljivo delali pri novih predstavah,« še dodaja Bezeljakova.

Prav te sekcije so bile v zadnjem letu zelo uspešne, saj so vse prejele priznanja na srečanjih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Teater 3 in gledališka sekcija, ki sta pripra-vila predstavo Grenki sadeži pravice, je dobila najvišje priznanje na Linhartovem srečanju, državnem srečanju gledaliških sku-pin. Ista ekipa mladih je pripravila performans Jaz sem voda v čast Tomažu Šalamunu na odprtju festivala Dnevi poezije in vina. Lutkovna sekcija je s pomlajeno ekipo naredila predstavo Ah, te princese, oh, ti princi avtorja Matjaža Labode, s katero

so razveselili ptujske osnovnošolce, predstavili so se na festi-valu Arsana in osvojili zlato priznanje na lutkovnem srečanju. Prav tako je bila uspešna mlajša skupina, ki je delovala v okviru Gledališkega studia in je s predstavo Pepelka, Pepelka, Pepelka avtorice Tamare Matevc dosegla priznanje na regijskem nivoju ocenjevanj JSKD.

Ljubezen – čudež duše in telesa

Življenjsko filozofijo pesnika, pisatelja, esejista in prevajalca Cirila Zlobca doživljam kot globoko in iskreno potovanje iz sebe vase. Kot večno iskanje smisla, ki ga Zlobec, vsaj zdi se, vedno najde. Zraven vseh bremen, ki mu jih je naložilo življe-nje, ostaja njegova človeška drža klena in pokončna.

Ob njegovi častitljivi 90-letnici je številnim pesniškim zbir-kam dodal še eno, ki kot prenekatere tudi ta v svojem naslovu nosi besedo ljubezen. Pesniško zbirko Ljubezen – čudež duše in telesa je posvetil svoji ženi Veri, ki jo v svojih pesmih po-gosto opeva, kar je med pesniki redkost. Zbirka je razdeljena v več ciklov, v katerih so zajete različne oblike ljubezni, od zanosa, žalosti, bolečine, očetovske ljubezni do dvoma. Pesmi spremljajo akvareli Metke Kraševec, ki s čutnimi podobami podkrepijo in zaobjamejo Zlobčevo poezijo. Spremno besedo k Zlobčevi knjigi je že petič napisal Ivo Svetina in jo naslovil Očetje in sinovi, s čimer je skušal opozoriti na Jašo Zlobca (umrlega sina Cirila Zlobca), s katerim sta prijateljevala.

Do koder mi sega spomin, pomnim, da je bila knjiga vedno moja stalna sopotnica. Sopotnica, ki širi obzorja in osvobaja duha. Razkriva, odkriva, povezuje, je vez s preteklostjo, prenaša kulturna in umetniška sporočila ter znanja. Knjiga je zame vir neusahljivega bogatenja in zadoščenja.

Ksenija Mrgole

Oda ženi (odlomek)

V dobrem in slabem sva združena,za zmerom ti v meni, jaz v tebi,kdaj že drug z drugim okužena,pa véndar svobodna vsak v sebi.

PTUJČAN 24

REKREACIJA

Foto

: Črto

mir

Goz

nik

Bronja Habjanič

Idealnen zimski šport v kopalkahPlavanje je sproščanje po napornem dnevu in tudi ena izmed učinkovitejših vadb za telo

Plavalna akademija Kurent deluje že tretje leto zapored. Tako programi kot članstvo se vsako leto povečujejo. Letos so vpisali že 100. člana! »Ponujamo programe za otroke od 4. leta starosti naprej, z vpisi vsake tri mesece (januar, april in september). To daje pomembno prednost aktivnim, saj ni motečih dejavnikov pri vpisih na 14 dni. Prilagajanje vadbe na najšibkejši člen je moteče za druge, ki z vsakim obiskom plavanja napredujejo. Ponujamo tudi programe za odrasle, ki iz leta v leto postajajo bolj zaželeni in potrebni,« pojasnjuje Boštjan Maračić.

Pri plavanju v starosti navzgor ni omejitev, ciljna skupina so odrasli po 30. letu pa vse dokler si želijo in se počutijo sposob-ne. Imajo namreč veliko rekreativcev nad 50 let, s katerimi se imajo prav fino, saj združujejo zabavo in rekreacijo.

Vadba v različnih programih vsak dan v tednu Otroci v vseh programih in odrasli rekreativci plavajo ob tor-kih in četrtkih, odrasli triatlonci in vaterpolisti ob ponedeljkih, sredah in petkih v popoldanskih in večernih urah. Letošnjo sezono so začeli z višjimi cilji in željami po večjem številu čla-nov, zato so tudi znižali cene vadbenih programov. Vpis je bil tolikšen, da so omejili število otrok v skupini in povečali števi-

lo strokovnega kadra. »Še vedno pa stremimo k večji in boljši kakovosti vadbe in strokovnosti, saj je to najboljša reklama za prihodnost. Pripravljamo tudi nove programe in dejavnosti, saj želimo postati še večji in boljši.«

Letos ponujajo tudi vadbo za dijake 4. letnikov srednjih šol, ki imajo cilj odhod na Fakulteto za šport ter jim omogočajo brezplačno vadbo plavanja pred končnimi testiranji ob vpisu na fakulteto. Prav tako so zelo povezani z osnovnimi šolami ter vrtci iz ptujskega in ormoškega okoliša pri izvajanju obveznih tečajev.

Plavanje je odlično za vsakogarV prazničnem času imate možnost v akademiji kupiti tudi da-rilni bon, ki ga lahko podarite svojim staršem, otrokom, pri-jateljem, ki želijo v vodi z dobro družbo preživeti svoj prosti čas. Plavanje je namreč odlična dejavnost za vsakogar. Nima le pozitivnih vplivov na telo in duha, ampak povezuje tudi vse vodne športe.

Vsi, ki bi želeli kakršno koli informacijo o plavanju na splošno, strokovno pomoč ali pa zgolj testno vadbo, jih lahko pokličete na 051 311 258 (Boštjan) ali jih poiščete na spletu www.kurent--pa.si ali na Facebooku. Ponovno vpisujejo 5. in 7. januarja za najmlajše plavalce.


ŠPORTNI DOSEŽKIFo

to: Č

rtom

ir G

ozni

k, o

sebn

i arh

iv

Leto 2015: v znamenju športnih uspehovPtujski športniki so v tem letu blesteli v različnih športnih pa-nogah. Na predlog Zavoda za šport Ptuj izpostavljamo najvi-dnejše tekmovalce, ki so ime Ptuja ponesli v svet in s katerimi so bila naša srca v pričakovanju njihovih rezultatov.

Dejan Zavec (Dejan Zavec Boxing) – svetovni prvak po verziji WBF

v supervelterski kategoriji

Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj) – 2. mesto na Evropskem pr-

venstvu za starejše mladinke v metu diska (Švedska, Eskilstun)

Tamara Zidanšek (Teniški klub Ter-

me Ptuj) – najvišje uvrščena (17.

mesto) Slovenka med mladinkami

na svetovni teniški lestvici (ITF Ju-

niors)

Maja Bedrač (Atletski klub Ptuj) – 3. mesto na Svetovnem prvenstvu

za mlajše mladince v skoku v daljino (Kolumbija, Cali), 1. mesto na

Olimpijskem festivalu evropske mladine v skoku v daljino (Gruzija,

Tbilisi)

Peter Balta (Aeroklub Ptuj) – 1. me-

sto na Evropskem prvenstvu ekipno

v padalstvu (Bolgarija, Montana)

Blaž Rola (Teniški klub Terme Ptuj) – zmaga s slovensko ekipo v

Davis Cupu in nastop na turnirjih Grand Slam

Mina Markovič (ptujska športna plezalka) – 1. mesto v Svetovnem

pokalu v težavnosti, 1. mesto na Evropskem prvenstvu v težavnosti

(Francija, Chamonix)

26

Foto

: Rob

ert N

ovak

Robert Novak

TURIZEM

Hop, na ptujski mestni avtobus!Mestna občina Ptuj z 31. decembrom 2015 uvaja brezplačni javni mestni avtobusni prevoz

Brezplačen in dostopenMed številnimi prednostmi je prav gotovo treba izpostaviti, da je brezplačen javni mestni avtobusni prevoz na razpolago vsem skupinam uporabnikov (mlajšim, starejšim in ekonomsko šib-kim), s čimer zagotavlja minimalni prag mobilnosti za vse sku-pine prebivalcev. Iz izvedenih anket in opravljanih analiz je bilo ugotovljeno, da obstoječi javni potniški promet nikakor ne po-kriva potovalnih potreb in teženj znotraj Mestne občine Ptuj, kot so na primer povezave med osrednjim spalnim delom in starim mestnim jedrom ter trgovsko-poslovnim delom, terma-mi, bolnišnico, pokopališčem.Na podlagi ugotovitev in pobud občanov se na območju Me-stne občine Ptuj s 1. januarjem 2016 vzpostavlja brezplačna li-nija mestnega avtobusnega prevoza, imenovana Linija mestno jedro. Krožna linija se bo ob delavnikih izvajala s 30-minutnim intervalom z začetkom in zaključkom na parkirišču na Zadru-žnem trgu.

Kje bo vozil brezplačni mestni avtobusZADRUŽNI TRG (parkirišče Zadružni trg)–TERME PTUJ (Pot v toplice)–AVTOBUSNA POSTAJA PTUJ (Osojnikova cesta)–DOM UPOKOJENCEV PTUJ (Rimska ploščad)–RIM-SKA PEČ (Kraigherjeva ulica)–PRI SPARU (Ulica 25. maja)–BRATJE REŠ (Volkmerjeva cesta)–Maistrova ulica–POD GRADOM (Raičeva ulica)–TRŽNICA (Slomškova ulica)–TIC PTUJ (Slovenski trg)–OŠ OLGE MEGLIČ (Prešernova ulica)–ZADRUŽNI TRG (parkirišče Zadružni trg).

Javni mestni avtobusni prevoz na Ptuju se bo izvajal z manjšimi klimatiziranimi avtobusi s sedeži in stojišči, dostopen invali-dom. Vožnje bodo vsak dan med delavniki (od ponedeljka do petka) od 6.30 do 21.00, v soboto, nedeljo in ob praznikih od 6.30 do 15.00.

Prag mobilnosti in drugi pozitivni učinkiVerjamemo, da bomo z uvedbo brezplačnega javnega mestnega avtobusnega prevoza na Ptuju dosegli minimalni prag mobil-nosti za vse skupine prebivalcev, povečali prometno varnost, zmanjšali emisije CO2, NOx, PM5, hrup in drugo. Hkrati pa

zmanjšali potrebe po parkiranju, porabili manj energije na pre-peljanega potnika in prispevali k drugim pozitivnim učinkom v mestu.

Z mestnim avtobusom želimo vsem občanom – mladim in sta-rejšim ter obiskovalcem mesta – omogočiti lažjo dostopnost že-lenih lokacij, kot so mestno središče, tržnica, knjižnica, terme. Tako bomo povezali tiste lokacije, ki jih medkrajevni linijski promet ne doseže. S polurnim intervalom bodo povezani par-kirišče na Zadružnem trgu in Terme Ptuj na levem bregu Drave ter stanovanjski del mesta s starim mestnim jedrom.Ostajajo še načrti za prihodnost – želeli bi namreč povezati še trgovske centre, pokopališči in druge, nekoliko oddaljene loka-cije. Hop, na mestni avtobus!

Ptuj bo s koncem leta bogatejši za mestni avtobus. Vloga javnega mestnega avtobusnega prevoza postaja v mestih vse pomembnejša pri zmanjševanju okoljskih obremenitev in parkirnih potreb.


Boris Voglar

Svetla točka: Antikvitete Trop na Slovenskem trguPozornost namenjamo antikvariatu, ki se je pojavil neopazno, tiho, brez pompa, a zato toliko bolj vztrajno najdeva pot do obiskovalcev. O antikvariatu smo se pogovarjali z Zoranom Tropom, restavratorjem in konservatorjem na področju ohranjanja kulturne dediščine.

Foto

: Bor

is V

ogla

r

Lahko bi rekli, da so bile antikvitete po-ložene Zoranu že v zibko, saj je bil njegov oče Ludvik profesor zgodovine, zbiralec starin že iz poklicnih nagibov. Ko je nji-hov dom postal za številne antikvitete pretesen, je postalo odprtje antikvariata logično nadaljevanje očetove strasti. Na Slovenskem trgu so našli primeren pro-stor, ki tako glede velikosti in umeščeno-sti kot samih fizikalnih pogojev, kot sta relativna vlaga in temperatura, ustreza vsem pričakovanjem. Pred nedavnim prenovljeni lokal že več kot leto dni pri-vablja kupce in »firbce«. Teh ne manjka niti iz tujine.Obisk antikvariata ni zgolj nakup, tem-več potovanje v času, v katerem se med mnogimi čarobnimi predmeti vrhunskih mojstrov, ki so predvsem dekorativne

narave, odstira tančica stoletij. O vsakem zna Zoran Trop povedati kakšno anek-doto ali zanimivost. Če še niste obiskali antikvariata, je pa morda on prišel vam naproti. Med množico čarobnih pred-metov poiščejo svoje bisere iz različnih zgodovinskih obdobij in jih ob priložno-

stih pokažejo na dogodkih. To so bili do sedaj festival Art Stays, razstave v Für-stovi hiši, dražba društva Soroptimist in marsikatera gledališka predstava tako na Ptuju kot v mariborskem gledališču. Brez eminentnih kosov pohištva pa ne gre niti na protokolarnih srečanjih.

PTUJČAN 28

NAPOVEDNIK

NAPOVEDNIK DOGODKOV

Izpostavljamo

v decembru in januarju DAN SAMOSTOJNOSTI IN

ENOTNOSTI, SlOVESNOST26.12. ob 19.30, Gimnazija Ptuj

SIlVESTROVANJE NA PTUJU

31. 12. od 20. ure, Mestni trg

KINO VRTIČEK: MAlI PRINC9. 1. ob 10. uri, Mestni kino Ptuj

Prireditve, kultura in izObraŽevanje kinO

PETEK, 25. 12.

Božični večer v Mohorkovi grabi, Krčevina pri Vurberku 138a ob 17.00; Božični koncert, Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega, Mi-noritski samostan Ptuj ob 19.30

SOBOTA, 26. 12.

Tradicionalni Štefanov božično-novoletni pohod na Donačko goro, Planinsko društvo Ptuj, zbor ob 7.30 pred železniško postajo Ptuj; Marko Hatlak & Kapobanda, koncert, Dom kulture Muzikafe ob 20.00; Orfejčkova parada 2015, Radio-Tednik Ptuj, OŠ Ljudski vrt ob 16.00; Božično rajanje za otroke, Grand hotel Primus, Klub Gemina XIII. ob 17.00; Žive jaslice v Mohorkovi grabi, Krčevina pri Vurber-ku 138a, 16.00–19.00; SlOVESNOST: DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj ob 19.30

NEDELJA, 27. 12.

Za male in velike, božično-novoletna prireditev Radio-Tednika Ptuj, ustvarjalne delavnice z nastopi otrok, animacijo in prihodom dedka Mraza, OŠ Ljudski vrt ob 16.00

PONEDELJEK, 28. 12.

Žive jaslice v Mohorkovi grabi, Krčevina pri Vurberku 138a, 16.00–19.00

TOREK, 29. 12.

Ptujska pravljica, kulturno-zabavna prireditev s ponudbo domače in umetne obrti ter darilnega programa, Mestni trg, 17.00–18.30; Žive jaslice v Mohorkovi grabi, Krčevina pri Vurberku 138a, 16.00–19.00

SREDA, 30. 12.

Žive jaslice v Mohorkovi grabi, Krčevina pri Vurberku 138a, 16.00–19.00

ČETRTEK, 31. 12.

Otroško silvestrovanje 2015, Mestni trg, 11.30–13.00; Silvestrovanje na Ptuju, tradicionalno silvestrovanje ob zaključku božično-novoletne-ga sejma, Mestni trg od 20.00 dalje

ČETRTEK, 7. 1.

Pravljica z jogo (otroci od 4. leta dalje), Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, pravljična sobica ob 17.00

ČETRTEK, 24. 12.

Mahmud ob 9.30 za šole in izven

PONEDELJEK, 28. 12.

Gajaš, arestant ob 19.30 za izven

TOREK, 29. 12.

Mali priročnik biznisa/Od pizdeka do tajkuna ob 19.30 za izven

ČETRTEK, 7. 1.

Grenke solze Petre von Kant ob 14.00 za šole in izven

PETEK, 8. 1.

Grenke solze Petre von Kant, premiera, ob 19.30 za premiero in izven

SOBOTA, 26. 12.

Gašper in Petra – čudoviti božič (sinhronizirano), Mestni kino Ptuj ob 16.00; Program (drama), Mestni kino Ptuj ob 18.00; liffe po liffu: Se-strica (drama), Mestni kino Ptuj ob 20.00

NEDELJA, 27. 12.

Gašper in Petra – čudoviti božič (sinhronizirano), Mestni kino Ptuj ob 16.00; Program (drama), Mestni kino Ptuj ob 18.00; liffe po liffu: Se-strica (drama), Mestni kino Ptuj ob 20.00

SOBOTA, 9. 1.

Kino vrtiček: Mali princ & ustvarjalna igralnica Puščavski pesek, Me-stni kino Ptuj ob 10.00

ČETRTEK, 21. 1.

Pogovor o(b) filmu iz serije Angažirani abonma ob 19.00

SREDA, 27. 1.

Z dojenčkom v kino ob 13.00

gledaliŠče


NAPOVEDNIK

Prireditve, kultura in izObraŽevanje gledaliŠče

PETEK, 8. 1.

SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV ČETRTNE SKUPNOSTI PANO-RAMA, Dom upokojencev Ptuj ob 14.00

TOREK, 12. 1.

Igralna urica s knjigo (otroci od 5 do 9 let), Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, pravljična sobica ob 17.00

PETEK, 15. 1.

Pravljica z jogo (otroci od 4. leta dalje), Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, pravljična sobica ob 17.00

PETEK, 22. 1.

Jazz v CID-u: Pogovor z Igorjem Matkovićem o(b) filmu Čas za improvi-zacijo, Mestni kino Ptuj ob 19.00; Jazz v CID-u: Jam Session z zasedbo Igorja Matkovića, CID Ptuj ob 21.00

SOBOTA, 23. 1.

Jazz v CID-u: Delavnica z Igorjem Bezgetom, CID Ptuj, 12.00–17.00; Jazz v CID-u: Igor Bezget: Singularity, CID Ptuj ob 21.00

PONEDELJEK, 25. 1.

Odprtje razstave izdelkov udeležencev kreativne delavnice risanja in slikanja, CID Ptuj ob 19.00

PETEK, 29. 1.

Vojak na poti v Camino, potopisno predavanje Branka Roškarja, Knji-žnica Ivana Potrča Ptuj, razstavišče knjižnice ob 19.00

SOBOTA, 26. 12.

Tradicionalni Božičkov tek 2015, bar Maraton ob 15.00

SOBOTA, 2. 1.

Tradicionalni 16. po-hod po kulturni poti Ivana Potrča in Matije Murka, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ob 9.00

ŠPOrt in rekreacija

razstave

Popolnejši seznam dogodkov najdete na spletnem portalu www.discoverptuj.eu, kjer je v rubriki Prireditve dogod-ki Ptuj na voljo tudi obrazec za vpis dogodkov. Direktna povezava na obrazec je http://discoverptuj.eu/prireditve--dogodki-ptuj/vpis-dogodkov/.

SOBOTA, 9. 1.

Grenke solze Petre von Kant, premiera, ob 19.30 za abonmaja Tespis in Orfej ter izven

SOBOTA, 16. 1.

Mojca Pokrajculja ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven

ČETRTEK, 21. 1.

letni baletni nastop Divertissement iz baleta Hrestač Glasbene šola Karola Pahorja Ptuj ob 17.00 za izven

PETEK, 22. 1.


SOBOTA, 23. 1.


Mahmud, ob 9.30 za šole in izven

Arhivi – zakladnice spomina, razstava, Zgodovinski arhiv Ptuj, od 24. 12. 2015 do 30. 1. 2016, vsak delovnik 8.00–15.00 (zaprto 25. 12., 1. 1.; 24. in 31. 12. do 12.00)

Razstava vseslovenskih jaslic, Minoritski samostan Ptuj, od 24. 12. 2015 do 8. 1. 2016, 9.00–17.00

Vojna bolnišnica Sternthal/Strnišče pri Ptuju med letoma 1915 in 1918, muzejska razstava, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, ptujski grad, od 24. 12. 2015 do 30. 1. 2016, vsak dan 9.00–17.00 (zaprto 25. 12., 1. 1.; 24. in 31. 12. do 12.00)

Boris Miočinović: Gibanje v času risbe, razstava, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Miheličeva galerija, od 24. 12. 2015 do 30. 1. 2016, od torka do sobote 10.00–13.00 (zaprto 25. 12., 1. 1.; 24. in 31. 12. do 12.00)

Knjižne nagrade v letu 2015, razstava, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, študij-ski oddelek, od 4. 1. do 30. 1. 2016, od ponedeljka do petka 8.00–19.00, sobota 8.00–13.00

Tatjani Kokalj ob njeni 60-letnici, razstava, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, mladinski oddelek, od 4. 1. do 30. 1. 2016, od ponedeljka do petka 8.00–19.00, sobota 8.00–13.00

PTUJČAN 30

KOLUMNA

Barbara Ferčič

Se tudi vam zdi, da božično-novoletni prazniki pridejo vsako leto prej? Že mesec in pol pred njimi se trgovske police zableščijo v rdeči in zlati pa tudi mesta so prej poskrbela za okrasitev in pozdravila veseli december s prižigom lučk. Oglasni letaki in popusti žgečkajo v možganih center za sladkanje in zapravljanje brez slabe vesti, saj to je vendarle čas v letu, ko si lahko privoščimo na polno! Naj se vidi praznično razkošje, ki nas lahko zasvoji in zapelje do te meje, da izgubimo kompas, kar naj bi bil sploh namen tega čarobnega časa. Ne razumite me napak, prav nič ni narobe z obdarovanjem najbližjih, ravno nasprotno – tudi tako jim pokažemo, da so za nas nekaj posebnega.

Toda prazniki so veliko več kot gora zavijalnega papirja na kuhinjski mizi, najmanj pet vrst piškotov ob vsakem trenutku za vsak primer, če se kdo nenapovedano prikaže na vratih, sveže posojilo za (pre)draga darila, ki ga boste odplačevali še do konca pomladi, ter nejevolja in stres na obrazu zaradi nepopisne gneče v trgovinah. Prazniki naj bodo predvsem čas, ko upočasnimo tempo. Nenehna naglica, ki nas preganja skozi vse leto, lahko gre zdaj na dopust! Pošljite jo nekam daleč, saj se bo še prehitro vrnila in vas znova potegnila v svoj vrtinec – in če vam ne pošlje razglednice, kaj potem! December je čas, ko človek naredi svoj pregled leta, ki se izteka, pripravi mapo z novo letnico in naredi prostor za nove dogodivščine, nove izzive. Čas, ko se končajo zunanja opravila in ko se lahko ljudje bolj posvetimo drug drugemu, naj bo to s prijazno besedo ali dvema s sosedo, prazničnimi voščilnicami sorodnikom in prijateljem v daljne kraje ali pa samo s skodelico kave in toplim pozdravom delavcem, ki ves dan na strupenem mrazu tvoj blok oblačijo v nova izolacijska oblačila, da ti bo pozimi topleje.

Ogromno je tudi takih, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč, pri čemer veliko delo opravljajo vsi prostovoljci na najrazličnejših področjih. Naj bo to pomoč v obliki denarja, hrane, plačanih položnic, kurjave, toplih oblačil, igrač za otroke in šolskih potrebščin ali obiska pri starejših …, vse to je tisto, kar nas dela – ljudi. Že res, da so za takšne primere pristojne številne institucije, ki morajo skrbeti za dobrobit vsakega posameznika, a vsakokratna takojšnja pomoč civilne družbe je neprecenljiva. Zato se decembra, ko se boste z najbližjimi veselili ob kuhančku pod velikim prazničnim drevesom, spomnite tudi na tiste, ki so ostali sami na robu družbe, potisnjeni v kot, kamor ne pride svetloba pisanih girland, in ki ne pripravljajo razkošne silvestrske večerje za kopico povabljenih. Se še spomnite, kaj se je zgodilo z deklico z vžigalicami? Napišite svojo pravljico, a s srečnim koncem.

O AVTORICI

Barbara Ferčič je sociologinja kulture

in ljubiteljica slovenskega jezika, zato

je tudi doma v publicističnih vodah kot

piska in urednica.

Decembrska pravljica

Foto

: Bor

is V

ogla

r

Documents

12 ptujcan splet