IZVAJANJE PREKRŠKOVNEGA POSTOPKA …Slovenski dnevi varstvoslovja). Bistvena razloga za novo ureditev sta bila neobvladljivo število zadev in posledično veliko število nerešenih

B & B

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Logistično inženirstvo

Modul: Poslovna logistika

IZVAJANJE PREKRŠKOVNEGA POSTOPKA

(ZP-1G) –

ZAČASNI ODVZEM VOZNIŠKEGA

DOVOLJENJA IN

ZAČASNI ODLOG PRENEHANJA VELJAVNOSTI

VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA

Mentor: mag. Branko Lotrič Kandidat: Janez Draksler

Lektorica: Cvetka Lumbar, prof.

Kranj, december 2012

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, mag. Branku Lotriču, za strokovno pomoč in nasvete pri

izdelavi diplomskega dela.

IZJAVA

Študent Janez Draksler izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga

napisal pod mentorstvom mag. Branka Lotriča.

Skladno s prvim odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.

Kranj, 17. 12. 2012 Podpis:_____________________

POVZETEK

V diplomski nalogi sta predstavljena dva nova instituta, ki ju je vnesel v slovenski

pravni red Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1G (Uradni

list RS, št. 9/11 z dne 11. 2. 2010). Materialno sta neizogibno povezana z Zakonom

o pravilih cestnega prometa in Zakonom o voznikih.

Osrednji predmet preučevanja v diplomski nalogi je potek prekrškovnega postopka

od trenutka, ko policist zazna prekršek, za katerega je z zakonom predpisano, da je

mogoče izreči ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predstavljeni so

zakonska podlaga, roki, posamezna dejanja prekrškovnih organov, sodnikov in

kršiteljev.

V prilogi diplomske naloge so zbrani vsi potrebni podatki o zdravstvenih ustanovah

in organizacijah, ki opravljajo zdravniške preglede in izvajajo rehabilitacijske

programe, povezane s preučevanima institutoma. Predstavljene so tudi konkretne

sodne odločbe, ki jih je izdalo sodišče in predlogi, ki so jih vložili kršitelji.

KLJUČNE BESEDE:

Postopek o prekršku, začasni odvzem vozniškega dovoljenja, odlog prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja.

ZUSAMMENFASSUNG:

In meiner Diplomarbeit habe ich zwei neue Institute dargestellt, die in die

slowenische Rechtsordnung durch Veränderung und Ergänzung des

Ordnungswidrigkeitengesetzes (ZP-1G) eingeführt wurden. Die Institute sind

materiell mit dem Gesetz über die Straßenverkehrsregelungen und mit dem Gesetz

über Fahrer eng verbunden.

In meiner Diplomarbeit wurde der Schwerpunkt auf die Darstellung des

Verstoßverfahrens gesetzt und zwar vom Augenblick, in dem der Polizist den

Verstoß gegen die Verkehrsregeln erwischt, bei dem der Führerschein entzogen

werden kann. Hier werden die Zeitfristen und einzelne Handlungen von

Bußgeldstelle, Gericht und Täter beschrieben. In der Anlage meiner Diplomarbeit

finden Sie alle nötigen Informationen über die Gesundheitsanstalten und

Organisationen, die die mit den vorgestellten Instituten verbundene medizinische

Untersuchungen und Rehabilitationen durchführen. Hier finden Sie auch konkrete

Gerichtsentscheidungen und Anträge, die vom Gericht ausgestellt wurden bzw. von

den Tätern gestellt wurden.

SCHLUSSELWORTE:

Verstoßverfahren, einstweilige Entziehung der Fahrererlaubnis, Stundung des

Führerschein-Gültigkeitsverlustes.

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1

2 METODOLOŠKO-HIPOTETIČNA IZHODIŠČA ............................................... 2

2.1 OPREDELITEV PREDMETA IN CILJI PROUČEVANJA ............................. 2 2.2 UPORABLJENE METODE IN HIPOTEZA .................................................. 2

3 ZGODOVINSKI RAZVOJ PRAVNE UREDITVE PREKRŠKOVNEGA POSTOPKA ............................................................................................................. 3

3.1 RAZLOGI ZA PREOBLIKOVANJE POSTOPKA O PREKRŠKIH ................ 3 3.2 RAZLOGI ZA SPREMEMBO MATERIALNIH PREDPISOV (ZAKON O

VOZNIKIH, ZAKON O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA) .................................. 5

4 NOVOSTI ZP-1G ............................................................................................ 10

4.1 INSTITUT ZAČASNEGA ODVZEMA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA ........ 10 4.2 INSTITUT ZAČASNEGA ODLOGA PRENEHANJA VELJAVNOSTI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA ............................................................................ 12

5 PREDSTAVITEV IN ANALIZA KONKRETNEGA PRIMERA .......................... 13

6 ZAKLJUČEK IN VERIFIKACIJA HIPOTEZ .................................................... 38

7 VIRI IN LITERATURA ..................................................................................... 40

7.1 LITERATURA .......................................................................................... 40 7.2 PRAVNI VIRI ............................................................................................ 41 7.3 INTERNETNI VIRI .................................................................................... 41

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Janez Draksler: Izvajanje prekrškovnega postopka (ZP-1G)¬ – začasni odvzem vozniškega dovoljenja in začasni

odlog prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja

stran 1 od 42

1 UVOD

Zaradi uskladitve prava o prekrških z ustavno ureditvijo in drugo zakonodajo ter tudi

zaradi prevelike preobremenjenosti sodnikov za prekrške je bila nujna sistemska

ureditev področja prekrškov. Sistemska ureditev naj bi predstavljala ustreznejšo

umestitev prekrškov v sistem kaznovalnega prava in hkrati celovito ureditev

področja prekrškov v Republiki Sloveniji (Koman, 2004).

Veljavni Zakon o prekrških, s katerim je bila uvedena reforma materialnega,

procesnega in izvršilnega prava prekrškov, je bil sprejet leta 2003, uporabljati pa se

je začel 1. 1. 2005. Državni zbor RS je v obdobju veljavnosti zakon spremenil in

dopolnil sedemkrat, od tega trikrat (z novelami ZP-1C, ZP-1E in ZP-1G) v nekoliko

večjem obsegu. Kljub pogostemu spreminjanju je zakonska ureditev ohranila

prvotno zasnovo in se le postopno dograjuje in izboljšuje. Uporaba zakona v praksi,

pridobljene izkušnje in ugotovljene pomanjkljivosti, razvoj sorodnih pravnih področij,

predvsem kazenskega in cestnoprometnega prava ter obseg in raznovrstnost

prekrškovnih zadev ob novih pojavnih oblikah kršitev, terjajo nenehno preverjanje

ustreznosti veljavnih zakonskih določb in njihovo prilagajanje razmeram na področju

prekrškov (delno povzeto po http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/sklepi/

seje_vlade_2009__2010/99_seja/99sv15_gradivo.pdf).

1. 10. 2011 je novela Zakona o prekrških (ZP-1G), v povezavi z Zakonom o pravilih

cestnega prometa in Zakonom o voznikih, uvedla številne pomembne novosti, in

sicer: začasni odvzem vozniškega dovoljenja, odložitev izvršitve prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja, spremembo odgovornosti pravnih oseb,

odgovornih oseb pravnih oseb, zasebnikov in samostojnih podjetnikov, odgovornost

le-teh v primeru stečaja ali prenehanja; novela je uvedla novo sankcijo (izločitev iz

postopka javnega naročanja), novo izredno pravno sredstvo (odprava ali

sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa) ipd.

Najpomembnejši razlogi za uvedbo navedenih novosti so bili: neustrezna varnost

cestnega prometa zaradi velikega števila ponavljajočih storilcev prekrškov

(povratniki) in voznikov, ki ponavljajo cestnoprometne prekrške zaradi določenih

odvisnosti, kar narekuje njihovo začasno odstranitev iz prometa. Hkrati je bila

potrebna uvedba ukrepov za odpravo vzrokov za storitve prekrškov s pomočjo

rehabilitacijskih programov in programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo,

ki so morali biti podprti z ustreznimi določbami postopka o prekrških; potrebno je bilo

zagotoviti višjo stopnjo zakonitosti odločb v postopkih o prekrških že pred

pravnomočnostjo odločbe oziroma vsaj brez obremenjevanja najvišjih pravosodnih

organov, kar je narekovalo uvedbo dodatnih pravnih sredstev; ter deloma omejiti

kontradiktornost hitrega postopka pri uveljavljanju pravnih sredstev, ki narekuje

dosledno upoštevanje pravice do izjave v vseh fazah postopka in ustrezne procesne

rešitve (povzeto po

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/sklepi/




stran 2 od 42

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/sklepi/seje_vlade_2009__2010/

99_seja/99sv15_gradivo.pdf).

2 METODOLOŠKO-HIPOTETIČNA IZHODIŠČA

2.1 OPREDELITEV PREDMETA IN CILJI PROUČEVANJA

V diplomski nalogi bom po opredelitvi predmeta in ciljev (2.1), hipotez (2.2), metod

(2.3), predstavil zgodovinski razvoj procesnega prekrškovnega prava (3) ter ukrepa

začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in odloga ukrepa prenehanja veljavnosti

vozniškega dovoljenja (4). V nadaljevanju naloge bom analiziral postopek z

voznikom, ki mu je bil izrečen začasen odvzem vozniškega dovoljenja, po

končanem postopku pa mu je bil izrečen ukrep prenehanje veljavnosti vozniškega

dovoljenja odložen. Praktično bom opisal postopek ravnanja posameznika v

takšnem primeru.

V zaključku bom izpostavil odprta vprašanja, ki se pojavljajo ob uvedbi obeh novih

institutov v prakso.

2.2 UPORABLJENE METODE IN HIPOTEZA

V diplomski nalogi bom s pomočjo primerjalne metode, študije primerov, jezikovne

razlage, metode indukcije in dedukcije, intervjujev, analize zakonov, drugih pravnih

virov in obstoječe literature, preverjal hipotezo:

»Ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in odlog ukrepa

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sta pomembni novosti nove

ureditve prekrškovnega postopka.«

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/sklepi/seje_vlade_2009__2010/




stran 3 od 42

3 ZGODOVINSKI RAZVOJ PRAVNE UREDITVE

PREKRŠKOVNEGA POSTOPKA

3.1 RAZLOGI ZA PREOBLIKOVANJE POSTOPKA O PREKRŠKIH

Razvoj pravne ureditve prekrškovnega postopka ima več obdobij. V prvem obdobju

po drugi svetovni vojni, od leta 1945–1971, je bil v veljavi Temeljni zakon o

prekrških, ki je bil enoten zakon za celotno SFRJ. Prekrški so bili v zvezni

pristojnosti. Postopek se je imenoval upravno-kazenski s poudarjenim upravnim

postopkom. Za kršitve je bila predpisana upravna kazen, vodili so jih upravni organi.

Ta zakon je doživel kar nekaj novel, in sicer leta 1951 in potem še noveli leta 1958

in 1965. Na koncu tega obdobja so se upravne kazni preimenovale v kazni za

prekrške. Upravno-kazenski postopek se preimenuje v postopek o prekrških, torej

se vedno bolj približa kazenskemu postopku. Konec tega obdobja je zaznamoval

sprejem Zakona o organih za kaznovanje prekrškov leta 1966, s katerim se je

postopek za prekrške dokončno ločil od uprave. Odločanje o prekrških je prešlo iz

zvezne pristojnosti v pristojnost republik.

Drugo obdobje je obdobje od 1971 do 1983, ko je bil v veljavi republiški Zakon o

prekrških, medtem ko je zvezni zakon še naprej veljal za kršitve predpisov, ki so bili

v pristojnosti federacije (npr. carina, devize).

V tretjem obdobju je začel veljati Zakon o prekrških, in sicer leta 1984, ki je bil v svoji

zgodovini enajstkrat noveliran (Eljon, 2007: 14−16).

Zakon o prekrških, sprejet leta 1983, kljub številnim poskusom delnega reševanja ni

bil kos neučinkovitosti sistema na področju prava o prekrških in se z novelami ni niti

približal želenemu cilju. Med prekrške so bila uvrščena po teži in nevarnosti zelo

raznovrstna dejanja, od najpreprostejših kršitev predpisov, ki pomenijo golo

nedisciplino, do takšnih, zaradi katerih nastane ali lahko nastane huda posledica in

ki so jih in jih še v nekaterih državah obravnavajo kot kazniva dejanja (Tamše, 2003,

4. Slovenski dnevi varstvoslovja).

Bistvena razloga za novo ureditev sta bila neobvladljivo število zadev in posledično

veliko število nerešenih zadev. Zaradi zakonskih ovir ni bilo možnosti za selektivnost

pri predlaganju postopkov o prekrških, tako so se sodniki za prekrške dušili v

velikem številu zadev. Pričakovanje zastaranja pregona in izvršitve sankcij je

spodbujalo storilce prekrškov k izmikanju in zavlačevanju postopka, k ugovarjanju in

pritoževanju ter k plačilni nedisciplini. Pojavljale so se pomanjkljivosti in

nesmiselnosti, na katere so opozarjali sodniki (nesmiselna kratkotrajna zaporna

kazen, ki ni dosegala namena kaznovanja). Sodnikom je bilo treba dati večjo

možnost sojenja od dotedanje, ko je bil za nekatere prekrške predpisan obvezen




stran 4 od 42

izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že ob enkratni storitvi prekrška

(Lausegar, 2009: 4).

Tako je treba med najpomembnejšimi novostmi zakona omeniti delitev

prekrškovnega postopka na hitri in redni postopek. Redni so v pristojnosti okrajnih in

višjih sodišč, v okviru katerih so po 1. 1. 2005 delovali tedanji sodniki in senat za

prekrške, medtem ko hitre prekrškovne postopke vodijo prekrškovni upravni in drugi

organi (smiselno Kovač, 2004: 1).

Med razloge za spremembo zakonodaje spada tudi neučinkovitost izterjave

denarnih kazni. Statistični podatki so namreč pokazali, da je veliko neplačanih

denarnih kazni. To je vodilo k iskanju novih rešitev. Neplačevanje denarnih kazni ni

le posledica plačilne sposobnosti storilcev prekrškov, ampak predvsem plačilne

nediscipline. V nov zakon je bil vpet uklonilni zapor, katerega namen je prisiliti

storilca prekrška, da plača globo, ki jo zmore po svojih premoženjskih razmerah

(Balažic, 2002, str. 1463). Prednost uklonilnega zapora pred kratkotrajnim zaporom

je ta, da obveznost plačila globe z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha, kar je

glede na odzive storilcev prekrškov pozitivna sprememba zakona. Storilci se

odločajo za plačilo globe prav iz bojazni, da jih zna doleteti uklonilni zapor, s katerim

pa ne bodo prav nič na boljšem ali manj dolžni, zato ker niso ravnali skladno z

zakoni (Lausegar, 2009: 4).

Skupni imenovalci vseh sprememb in dopolnitev so predvsem večja učinkovitost

postopkov, hitrejše obravnavanje zadev, boljša izterjava, preglednejša

organiziranost, prihranki pri sredstvih in kadrih. Torej ni bil namen le urediti to

področje, da bo skladno z direktivami evropske zakonodaje, temveč predvsem

zmanjšati obremenjenosti sodnikov z velikim številom zadev, zaradi česar je

prihajalo do velikih časovnih zamikov med storitvijo prekrška in izdajo odločbe ter do

velikega števila zastaranih zadev (Gril, 2004: 27).

V praksi vodenja prekrškovnih postopkov se je pokazalo, da so postopki

ugotavljanja pravnih in odgovornih oseb po določbah Zakona o odgovornosti pravnih

oseb in odgovornih oseb za kazniva dejanja izredno zahtevni. Treba je bilo nekaj

storiti na področju varnosti v cestnem prometu zaradi velikega števila voznikov

povratnikov in voznikov, ki ponavljajo cestnoprometne prekrške zaradi določene

odvisnosti (povzeto po predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o

prekrških, EVA 2010-2011-0002), zato je bila sprejeta novela ZP-1G. Kot

pomembne novosti je prinesla predvsem spremembo pri ugotavljanju odgovornosti

pravnih oseb in odgovornih oseb pravnih oseb za očitane prekrške, podrobnejšo

razmejitev med prekrški in kaznivimi dejanji, izločitve iz postopkov javnega

naročanja kot novo sankcijo, začasen odvzem vozniškega dovoljenja, začasen

odlog ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ipd.




stran 5 od 42

3.2 RAZLOGI ZA SPREMEMBO MATERIALNIH PREDPISOV

(ZAKON O VOZNIKIH, ZAKON O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA)

Varnost cestnega prometa je vprašanje, staro skoraj toliko kot cestni promet. Ko so

se vozila, namenjena prevozu tovora ali ljudi začela premikati s hitrostjo, ki je

presegala hitrost hoje pešca, je promet zahteval prve žrtve. Žrtve so bili najprej

pešci, potem pa tudi potniki v vozilih. In tedaj je morala država učinkovito ukrepati,

da bi tudi na tem področju zaščitila svoje državljane. Nastala so prva prometna

pravila. Od tedaj so nova in nova spoznanja bogatila vèdenje in znanje na področju

cestnega prometa in omogočila kompleksnejši in kakovostnejši pristop k

obravnavanju in zagotavljanju varnosti cestnega prometa.

Leta 1874 je cesar Franc Jožef razglasil deželni zakon, s katerim je uveljavil

policijski red na javnih cestah v Vojvodini Kranjski. Ta prometna pravila so bila eden

izmed prvih znanilcev reda na slovenskih cestah in so urejala predvsem vožnjo

konjskih vpreg, ki jim danes rečemo vprežna vozila. Dvaindvajset let pozneje je

cesar razglasil še Zakon o vožnji s kolesi po javnih cestah v Vojvodini Kranjski. Pred

sto leti, šest let zatem, ko je baron Codelli konec leta 1898 pripeljal v Ljubljano prvi

avtomobil, so bila objavljena začasna določila o vožnji avtomobilov in motorskih

koles po javnih cestah v Vojvodini Kranjski, ki jih je podpisal c. kr. deželni

predsednik baron Hein. Ta določila še niso vsebovala vseh prometnih pravil, pa tudi

prometnih znakov ne. Ti so se na slovenskih cestah začeli pojavljati približno deset

let pozneje, leta 1926 pa so se prometna pravila in prometni znaki že poenotili z

evropskimi. Nad spoštovanjem prometnih pravil in prometnih znakov so, podobno

kot danes, bdeli policisti, ki so urejali promet, kadar je bilo treba.

Od takrat so se prometni predpisi, vključno s prometnimi pravili in prometni znaki, še

veliko spreminjali in dopolnjevali. Prelomno je bilo leto 1968, ko sta bili na Dunaju v

evropskem merilu sprejeti dve konvenciji, in sicer Konvencija o cestnem prometu in

Konvencija o prometnih znakih, katerih podpisnica je bila tudi Jugoslavija, po

osamosvojitvi pa jih je v svoj pravni red prevzela tudi Republika Slovenija.

S članstvom v Evropski uniji je Slovenija dolžna sprejemati pravni red Evropske

unije tudi na področju varnosti cestnega prometa, deloma s povzemanjem v svojo

pravno ureditev (direktive in priporočila), deloma pa neposredno (uredbe).

Prometna pravila so osnova prometnega reda na javnih cestah in nekategoriziranih

cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet. Po hierarhiji so med vsemi oblikami

urejanja prometa najnižje. Prometni znaki so po pomenu močnejši od prometnih

pravil, najmočnejši pa so znaki in odredbe policistov.

V okviru pravnega reda na področju cestnega prometa predstavlja prelomnico tudi

nova prometna zakonodaja iz leta 2011. Zaradi lažjega izvajanja zelo obsežnih

zakonskih vsebin sta resorni ministrstvi, ministrstvo za promet in ministrstvo za




stran 6 od 42

notranje zadeve, sprejeli strategijo prenove zakonodaje na tem področju. Strategija

temelji na rezultatih twinning projekta, ki je potekal v sodelovanju z nizozemskimi

strokovnjaki s področja prometa in ki ga je financirala Evropska unija. Pri tem je bilo

upoštevano tudi strokovno stališče, da je treba obsežno zakonsko materijo s

področja varnosti cestnega prometa urediti na pregleden način, po zaokroženih

vsebinskih sklopih. Vsebina Zakona o varnosti cestnega prometa se je tako razdelila

na Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o voznikih, Zakon o motornih vozilih in

Zakon o cestah.

Zakon o pravilih cestnega prometa opredeljuje zgolj pravila cestnega prometa kot

enega izmed dejavnikov varnosti cestnega prometa. Materija, ki jo je doslej

obravnaval Zakon o varnosti cestnega prometa ZVCP-1, se od uveljavitve zakona

naprej deli na štiri področja, in sicer na področje pravil cestnega prometa, ki je

urejeno z Zakonom o pravilih cestnega prometa, področje voznikov, ki je urejeno z

Zakonom o voznikih, področje vozil, urejeno z Zakonom o motornih vozilih in

področje cest, ki je urejeno z Zakonom o cestah. S tem je Slovenija stopila na pot,

kakršno poznajo nekatere druge države (na primer: Avstralija), ki s posebnimi

zakoni podrobneje in pregledneje urejajo posamezne elemente, ki vplivajo na

varnost cestnega prometa.

V evropskih državah z daljšo tradicijo cestnega prometa od naše, že dolgo vedo in

to tudi povedo, da je država odgovorna za varnost cestnega prometa. Država ima s

svojimi institucijami ves čas vpogled in pregled nad dogajanjem v cestnem prometu

in le ona ima potrebne vzvode, s katerimi lahko nadzira in uravnava dogajanje, ki

neposredno vpliva na varnost cestnega prometa. Komisija za prometno varnost EU

je na osnovi raziskav v cestnem prometu že pred poldrugim desetletjem predstavila

javnosti obsežno poročilo. V poročilu je izrazila mnenje, da je treba obravnavati

udeležence cestnega prometa, ne glede na to, v kakšni vlogi se pojavljajo, in ne

glede na stopnjo osebne odgovornosti za nastanek prometne nesreče, kot

potencialne žrtve razmer, ki jih v cestnem prometu ustvarja država. Čeprav je pri

veliki večini prometnih nesreč vzrok nesreče napaka ali zmota v ravnanju

posameznega prometnega udeleženca, je njegovo ravnanje v cestnem prometu

največkrat posledica dejavnikov, na katere ne more neposredno vplivati.

Odgovornost države opredeljujejo kot odgovornost za dejavnike, ki neposredno

vplivajo na varnost cestnega prometa, med katerimi kot najpomembnejše navajajo

ceste in njihovo opremljenost, konstrukcijske oziroma homologacijske norme za

vozila ter odnos in ravnanje udeležencev cestnega prometa, ki ga država oblikuje z

normativno ureditvijo, vzgojo in izobraževanjem, informiranjem ter nadzorom in

sistemom sankcioniranja v cestnem prometu.

Seveda pa je temu treba dodati, da tako izraženo stališče o odgovornosti države v

nobenem primeru ne odvezuje posameznika obveznosti za pravilno, premišljeno in

odgovorno ravnanje v cestnem prometu ali celo odgovornosti za protipravno

ravnanje v cestnem prometu.




stran 7 od 42

Zanimiva je ugotovitev, da v nobeni od evropskih držav ni javno mnenje prisililo

države k ukrepanju za večjo varnost cestnega prometa, ampak to le bolj ali manj

hitro sledi ukrepom države in njenih institucij. Popolnoma enak položaj pri nas kaže

na nujnost samoiniciativnega in smotrnega ravnanja državnih institucij ter opozarja

na pomanjkljivo ozaveščenost, verjetno pa tudi na pomanjkljivo informiranost

javnosti. Tudi zaradi tega poskuša naša država v zadnjih letih z nacionalnim

programom varnosti cestnega prometa združiti prizadevanja za večjo varnost

cestnega prometa in aktivirati vse razpoložljive potenciale za dosego tega

življenjsko pomembnega cilja.

Zakon o pravilih cestnega prometa obravnava materijo, ki je v cestnem prometu

relativno stalna in se ne spreminja pogosto, kljub temu pa v določenih primerih

pomembne novosti na tehničnem področju vplivajo tudi na vsebino tega zakona.

Poleg tega se ta zakon v konkretnih opredelitvah ukrepov pooblaščenih uradnih

oseb prekrškovnih organov spreminja in dopolnjuje predhodni sistem ukrepov, ki so

se pokazali kot učinkovit vzvod pri obravnavanju najhujših kršiteljev

cestnoprometnih predpisov.

Zakon o pravilih cestnega prometa, podobno kot vsi dosedanji zakoni, ki so

obravnavali varnost v cestnem prometu, uresničuje cilj povečati varnosti vseh

udeležencev cestnega prometa. Ravnanja udeležencev cestnega prometa so

udejanjanje prometnih pravil. Če so ta ravnanja skladna z uzakonjenimi pravili in z

načelom zaupanja v cestnem prometu, ni škodljivih posledic, ki se lahko kažejo v

obliki materialne škode, telesnih poškodb ali celo smrti.

Zakon uresničuje temeljne cilje prometnovarnostne politike v Republiki Sloveniji, tj.

zmanjšati število prometnih nesreč, v katerih so osebe poškodovane, oziroma

prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Za uresničevanje tega cilja je zakon uveljavil naslednje bistvene novosti:

1. Zagotavljanje večje varnosti v cestnem prometu s spremembo določb o

sankcijah pri najhujših prekrških zoper varnost cestnega prometa, pri katerih

predpisujemo stransko sankcijo kazenskih točk v številu, pri katerem se storilcu

po zakonu, ki ureja postopek o prekršku, izreče prenehanje veljavnosti

vozniškega dovoljenja. Ti prekrški so:

a) vožnja v nasprotni smeri na avtocesti, hitri cesti ter cesti z dvema ali več

prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer,

b) prekoračitev hitrosti v območju za pešce ali območju umirjenega prometa za

več kot 30 km/h,

c) prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 km/h,

d) alkoholiziranost vseh voznikov s stopnjo več kot 1,10 g alkohola na kg krvi ali

0,52 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka,




stran 8 od 42

e) vožnja pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih

psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo voznikovo

sposobnost za vožnjo,

f) odklonitev odrejenega preizkusa alkoholiziranosti in

g) pobeg s kraja prometne nesreče.

2. Poenotenje sankcij za prekrške glede na težo prekrška – strožje sankcioniranje

voznikov, zalotenih pri storitvi prekrškov, ki so neposredno povezani z najhujšimi

posledicami prometnih nesreč, ter znižanje glob za prekrške, ki bistveno ne

vplivajo na varnost cestnega prometa.

3. Zaščita šibkejših udeležencev cestnega prometa (kot so pešci, otroci in starejši

udeleženci cestnega prometa).

4. Natančna opredelitev pristojnosti občinskega redarstva.

5. Obvezna uporaba zaščitne kolesarske čelade za vse voznike koles.

6. Obvezna uporaba ustreznih zaščitnih motorističnih oblačil za voznika in potnika

motornega kolesa.

7. Dodatni pogoji za opravljanje prevoza oseb s cestnim turističnim vlakom

(najmanj vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila kategorije D1, voznik

ne sme biti voznik začetnik).

8. Dodatni pogoji za prevoz oseb z vozilom, s katerim se lahko poleg voznika

prevaža več kot osem oseb (Voznik ni bil v zadnjih treh letih pravnomočno

obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki je

imela za posledico smrt ene ali več oseb ali za kaznivo dejanje zapustitve

poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. Voznik ne sme imeti v kazenski

evidenci več kot 7 kazenskih točk.

9. Razširitev instituta začasnega zasega motornega vozila za druge hujše kršitve

cestnega prometa (npr. vožnja v času, ko se storilcu izvršuje sankcija prepovedi

vožnje motornega vozila, vožnja v času, ko se storilcu izvršuje sankcija

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe

vozniškega dovoljenja).

10. Uvedeni so milejši pogoji za pridržanje voznikov (za vse voznike več kot 1,10 g

alkohola na kg krvi ali 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) ter

izjeme v postopku pridržanja, kjer se policistu daje diskrecijska pravica o

odločitvi, kdaj storilca ne bo pridržal (Policist se lahko odloči, da ne odredi

pridržanja, če se vozniku ob izpolnjevanju pogojev začasno zaseže vozilo ali če

je kraj postopka v neposredni bližini objekta, v katerem voznik dejansko biva, in

če voznik to dejstvo verjetno izkaže in če je iz okoliščin mogoče sklepati, da je

tja namenjen in da ne bo nadaljeval z vožnjo).

11. Obvezen je preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkoholiziranosti

neposrednih udeležencev prometne nesreče.

12. Obvezen je zapisnik v primeru odklonitve preizkusa za ugotavljanje alkohola.

13. Strožje sankcioniranje voznikov, ki so zaloteni pri vožnji pod vplivom alkohola

(višja globa in stranska sankcija kazenskih točk, v določenih primerih pa tudi

začasen odvzem vozniškega dovoljenja – koncentracija alkohola nad 1,10 g/kg),




stran 9 od 42

(povzeto po http://www.vlada.si/si/delo_vlade/seje_vlade/dnevni_redi/dnevni_redi/

article/94_redna_seja_vlade_rs_dne_26_avgusta_2010_11729/).

Zaradi lažjega izvajanja zelo obsežnih zakonskih vsebin sta resorni ministrstvi,

ministrstvo za promet in ministrstvo za notranje zadeve, sprejeli strategijo prenove

zakonodaje na tem področju. Strategija temelji na rezultatih twinning projekta, ki je

potekal v sodelovanju z nizozemskimi strokovnjaki s področja prometa, financirala

pa ga je EU. Pri tem je bilo upoštevano tudi strokovno stališče, da je potrebno

obsežno zakonsko materijo s področja varnosti cestnega prometa urediti na

pregleden način, po zaokroženih vsebinskih sklopih. Vsebina Zakona o varnosti

cestnega prometa se je tako razdelila na Zakon o voznikih, Zakon o motornih

vozilih, Zakon o pravilih cestnega prometa in Zakon o javnih cestah.

Besedilo Zakona o voznikih se usklajuje z Direktivo 2006/123/ES Evropskega

parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu, UL L

376, 27. 12. 2006, str. 36, predvsem z vidika prostega pretoka storitev usposabljanja

kandidatov za voznike in izobraževanja voznikov. Zakon uresničuje cilj direktive, da

se močneje poenostavijo upravni postopki, odpravijo ovire za storitvene dejavnosti

in okrepi medsebojno zaupanje med državami članicami ter zaupanje ponudnikov in

uporabnikov v notranji trg. Evropska unija si prizadeva oblikovati vedno tesnejše

vezi med državami in narodi Evrope ter zagotoviti gospodarski in socialni napredek.

Odprava ovir za razvoj storitvenih dejavnosti med državami članicami je bistvena za

krepitev povezovanj držav in spodbujanje uravnoteženega in trajnostnega

gospodarskega in socialnega napredka. Zato je pomembno, da se vzpostavi notranji

trg storitev in pri tem ohrani pravo ravnovesje med odpiranjem trga in ohranjanjem

javnih storitev. Z zakonom se zato določajo tiste zahteve, ki vplivajo na opravljanje

storitvene dejavnosti usposabljanj in izobraževanj voznikov in zahteve po odpravi

omejevalnih pogojev za izvajanje dejavnosti. Z zakonom je v pravni red Republike

Slovenije v celoti prenesena tudi Direktiva Sveta 2006/103/ES z dne 20. 11. 2006 o

prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prometne politike zaradi pristopa Bolgarije

in Romunije (Uradni list RS, št. 363, str. 344) in Direktiva 2006/126/ES Evropskega

parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih, ki vsebuje

pravila o vozniških dovoljenjih in pogoje za izdajo dovoljenj. Pravila o vozniških

dovoljenjih so bistveni sestavni del skupne evropske prometne politike, prispevajo k

izboljšanju prometne varnosti in pospešujejo prosto gibanje oseb, ki nameravajo

bivati v državi članici, ki ni država, v kateri se dovoljenje izda. Zaradi pomena

osebnih prevoznih sredstev imetništvo vozniškega dovoljenja, ki ga uradno priznava

država članica gostiteljica, spodbuja prosto gibanje oseb in njihovo svobodo

ustanavljanja. Kljub napredku, doseženem pri usklajevanju predpisov o vozniških

dovoljenjih, še vedno obstajajo znatne razlike med predpisi držav članic v zvezi z

občasnostjo podaljševanja vozniških dovoljenj in glede podkategorij vozil, zato je

treba te predpise uskladiti, s čimer bi prispevali k izvajanju politik Skupnosti. V

zakonu je skladno z direktivo določen zamik uveljavitve nekaterih določb, ki zato

terjajo prehodno ureditev. (povzeto po

http://www.vlada.si/si/delo_vlade/seje_vlade/dnevni_redi/dnevni_redi/




stran 10 od 42

http://www.vlada.si/si/delo_vlade/seje_vlade/dnevni_redi/dnevni_redi/article/94_redn

a_seja_vlade_rs_dne_26_avgusta_2010_11729/)

4 NOVOSTI ZP-1G

4.1 INSTITUT ZAČASNEGA ODVZEMA VOZNIŠKEGA

DOVOLJENJA

Novela ZP-1G je z dodanim 7.a podpoglavjem v redni sodni postopek vključila nov

ukrep, začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Ukrep je urejen v šestih členih in

sledi temeljnemu namenu nove prometne zakonodaje, da se nevarni vozniki takoj

(začasno) izločijo iz prometa, smiselno enako, kot je za primer suma prometnega

kaznivega dejanja določeno v 137. členu ZKP1 (Jenull, 2011: 119).

Materialnopravna, postopkovna ter izvršitvena podlaga za odločanje o začasnem

odvzemu in vrnitvi odvzetega vozniškega dovoljenja ni v celoti urejena v ZP-1,

ampak se precej navezuje na določbe novih cestnoprometnih zakonov. Ti zakoni so

začeli veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa so se začeli 1. julija 2011, razen

posameznih določb, ki so začele veljati 1. oktobra 2011. Ker so prav te določbe

pomembne za izvajanje ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, je bila

tudi uporaba novega ukrepa v ZP-1 odložena do 1. oktobra 2011 (Jenull, 2011:

119).

1 137. člen ZKP: (1) Če teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost

javnega prometa, sme sodišče na obrazloženi predlog upravičenega tožilca odrediti, da se obdolžencu odvzame vozniško dovoljenje za čas, dokler traja postopek. Pred uvedbo kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa sme policija, ki opravlja ogled, vzeti vozniško dovoljenje tistemu, za katerega je podan utemeljen sum, da je storil to kaznivo dejanje, in o tem izdati potrdilo, vendar mora vozniško dovoljenje skupaj z ovadbo v treh dneh poslati državnemu tožilcu. Ta pa ga mora v osmih dneh od prejema vrniti tistemu, ki mu je bilo odvzeto, ali ga poslati sodišču ter hkrati predlagati uvedbo kazenskega postopka in začasni odvzem vozniškega dovoljenja.

(2) O predlogu iz prejšnjega odstavka odloči sodišče s sklepom. Zoper sklep o odvzemu vozniškega dovoljenja lahko obdolženec v treh dneh od prejema sklepa vloži ugovor, ki ne zadrži izvršitve sklepa. Sodišče, ki je sklep izdalo, odloči o ugovoru na podlagi predloženega gradiva, lahko pa pred odločitvijo opravi poseben narok s strankama.

(3) Zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru, imata stranki pravico do pritožbe. Pritožba obdolženca zoper sklep, s katerim je bil ugovor zavrnjen, ne zadrži izvršitve sklepa o odvzemu vozniškega dovoljenja.

(4) Še pred koncem kazenskega postopka sodišče na predlog strank ali po uradni dolžnosti začasno odvzeto vozniško dovoljenje obdolžencu vrne, če ugotovi, da ni več pogojev za odvzem.

(5) Glede izvršitve ukrepa iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, o prepovedi vožnje motornega vozila.

(6) Čas, za katerega je bilo vzeto vozniško dovoljenje, se obdolžencu, ki je na prostosti, všteje v izrečeno kazen prepovedi vožnje motornega vozila oziroma izrečeni varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.

http://www.vlada.si/si/delo_vlade/seje_vlade/dnevni_redi/dnevni_redi/




stran 11 od 42

Pri odločanju o novem ukrepu in njegovem izvajanju morajo prekrškovni organi in

sodišča v prekrškovnih procesnih okvirih, ki jih določa ZP-1, upoštevati zlasti

naslednje določbe Zakona o voznikih (ZVoz):

- 43. člen, o programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, edukcijskih

in psihosocialnih delavnicah,

- 44. člen, o udeležbi v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo,

- 45. člen, o udeležbi v rehabilitacijskih programih,

- 58. člen, o ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja,

- 64. člen, o evidenci vozniških dovoljenj,

- 72. člen, o vrstah zdravstvenih pregledov,

- 73. člen, o stroških pregleda,

- 76. člen, o zdravstvenem pregledu s svetovanjem,

- 77. člen, o opravljanju kontrolnih zdravstvenih pregledov,

- 78. člen, o napotitvi na kontrolni zdravstveni pregled,

- 79. člen, o kontrolnem zdravstvenem pregledu,

- 83. člen, o zdravniškem spričevalu po opravljenem kontrolnem zdravstvenem

pregledu.

Uporabljati pa je treba tudi določbe Zakona o pravilih cestnega prometa:

- 22. člen, o prepovedi vožnje in začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja,

- 23. člen, o zasegu vozila,

- 105. člen, o prepovedi vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom

alkohola,

- 106. člen, o prepovedanih drogah, psihoaktivnih zdravilih in drugih

psihoaktivnih snoveh ter

- 107. člen, o preverjanju psihofizičnega stanja.

Uporaba ukrepa (in zato tudi odločanje o odvzemu in vrnitvi vozniškega dovoljenja)

je namreč vsebinsko neločljivo povezana z navedenimi določbami obeh

cestnoprometnih zakonov kot z dopolnilno materialnopravno in procesno podlago za

odreditev ali odpravo ukrepa (Jenull, 2011: 120).




stran 12 od 42

4.2 INSTITUT ZAČASNEGA ODLOGA PRENEHANJA

VELJAVNOSTI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA

Posledice prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so za storilca prekrška

hude, saj mora znova opravljati vozniški izpit. Zato spremenjeni zakon poleg

represivnih ukrepov za povečanje varnosti v cestnem prometu predvideva tudi

možnost sodelovanja storilcev prekrškov pri odpravljanju vzrokov za prekrške.

Voznikom, ki so storili prekrške pod vplivom alkohola, prepovedanih drog oziroma

zaradi prehitre vožnje, pa tudi iz drugih razlogov, se omogoča odložitev izvršitve

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (Jenull, 2011: 152).

Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni

dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence

kazenskih točk (Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, Direktorat za pravosodno

upravo, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij, Oddelek za kazensko evidenco in

evidenco vzgojnih ukrepov). Predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti

vozniškega dovoljenja lahko vloži storilec prekrška, ki mu je bilo izrečeno

prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v 15 dneh od pravnomočnosti

oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti

vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega

dovoljenja.

Podrobnejši postopek podaje in odločanja o predlogu je predstavljen v nadaljevanju.




stran 13 od 42

5 PREDSTAVITEV IN ANALIZA KONKRETNEGA

PRIMERA

Policist je ugotovil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk:

- dvajseti odstavek 30. člena ZPrCP – vožnja v napačno smer na avtocesti ali

hitri cesti, ki ima dva ali več pasov,

- osmi odstavek 38. člena ZPrCP – na cesti, ki ima dva ali več pasov za

vožnjo v eno smer, pelje v napačno smer,

- 5. točka četrtega odstavka 46. člena ZPrCP – prekorači hitrost za več kot 30

km/h na območju za pešce,

- 6. točka petega odstavka 46. člena ZPrCP – prekorači hitrost za več kot 50

km/h v naselju,

- 6. točka šestega odstavka 46. člena ZPrCP – prekorači hitrost za več kot 50

km/h zunaj naselja,

- 4. točka četrtega odstavka 105. člena ZPrCP – vozniki, ki morajo imeti 0,00

mg/l imajo več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka,

- 4. točka petega odstavka 105. člena ZPrCP – vozniki, ki imajo več kot 0,52

miligrama alkohola v litru izdihanega zraka,

- tretji odstavek 106. člena ZPrCP – vožnja pod vplivom mamil in ostalih

nedovoljenih snovi,

- dvanajsti odstavek 107. člena ZPrCP – odklon preizkusa alkoholiziranosti ali

strokovnega pregleda,

- deseti odstavek 110. člena ZPrCP – pobeg s kraja prometne nesreče,

- deseti odstavek 50. člena Zvoz – vozi v času, ko mu je bilo vozniško

dovoljenje začasno odvzeto po 113.a členu ZP-1

ali prekršek voznika začetnika, kjer je predpisanih 7 ali več kazenskih točk, torej

vsi prej našteti prekrški in prekršek, predpisan v:

- 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP – prekorači hitrost za več kot 30

km/h v naselju,

- 6. točki sedmega odstavka 46. člena ZPrCP – prekorači hitrost za več kot 60

km/h na avtocesti,

- petem odstavku 52. člena ZPrCP – prehitevanje v nepreglednem ovinku, pod

vrhom klanca, v predoru, v škarje, vozilo pred prehodom za pešce,

- osmem odstavku 53. člena ZPrCP – vožnja mimo ustavljenega vozila pred

prehodom za pešce,

- 2. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP – vozniki, ki morajo imeti 0,00

mg/l, imajo več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka,

- 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP –- vozniki, ki morajo imeti 0,00

mg/l, imajo več kot 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka,

- 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP – vozniki, ki morajo imeti 0,00

mg/l, imajo več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.




stran 14 od 42

Če poleg navedenega obstaja tudi dejstvo, da ima voznik, ki je storil enega izmed

naštetih prekrškov, veljavno vozniško dovoljenje RS, se vozniku s potrdilom (JV-

PROM 24) odvzame vozniško dovoljenje in se mu prepove nadaljnja vožnja. Ukrepa

začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po 113. členu ZP-1 ni mogoče izvajati

zoper imetnike tujega vozniškega dovoljenja, čeprav so (tudi lahko) državljani

Republike Slovenije.

Če voznik ne izroči vozniškega dovoljenja, se mu prepove nadaljnja vožnja in izroči

potrdilo. Na potrdilo se napiše, zakaj vozniško dovoljenje ni bilo odvzeto. Potrdilo

voznik podpiše, odklon potrdila pa se ustrezno zapiše. Pred vročitvijo potrdila

policist voznika ustno seznani z ukrepom. Policist vnese izrečen ukrep tudi v

ustrezno evidenco.




stran 15 od 42




stran 16 od 42

Takšen postopek velja le za primere, ko policist takšno kršitev ugotovi na kraju

prekrška. To ne velja za kršitve, ki so ugotovljene naknadno (npr. radar, pobeg s

kraja prometne nesreče, ipd.). V tem primeru je treba seveda najprej ugotoviti

storilca in v obdolžilnem predlogu predlagati ukrep začasnega odvzema vozniškega

dovoljenja.

Obdolžilni predlog mora Policija v teh primerih posredovati pristojnemu

prekrškovnemu sodišču v roku 5 dni po ugotovitvi storilca ali prekrška. V predlogu je

treba utemeljiti predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja

(predkaznovanost, teža prekrška, odnos kršitelja do prekrška, ipd.). Sodišče o

predlogu Policije odloči s sklepom, ki ga mora odpraviti najpozneje v osmih dneh od

prejema zadeve.

Če Policija kot prekrškovni organ zamudi s podajo predloga, sodišče predlog za

začasen odvzem vozniškega dovoljenja zavrže s sklepom.

SKLEP

Okrajno sodišče v … je po okrajni sodnici … v zadevi o prekršku zoper

obdolženega … zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena

Zakona o pravilih cestnega prometa, na podlagi predloga

prekrškovnega organa za začasni odvzem vozniškega dovoljenja,

podanega v obdolžilnem predlogu , št. …, dne 3. 4. 2012

SKLENILO:

Predlog prekrškovnega organa za začasni odvzem vozniškega

dovoljenja, št. …,

izdanega dne pri Upravni enoti …, obdolženemu …, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV:

1. Prekrškovni organ je zoper …, 28. 3. 2012 vložil obdolžilni predlog

št…. z dne … zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena

Zakona o pravilih cestnega prometa, ker je dne … ob … uri vozil osebni

avto reg. št. …,, po regionalni cesti št. 101, v odseku 232

(Podtabor−Ljubelj) iz Tržiča proti Ljubelju in imel več kot 1.10 gramov

alkohola na kilogram krvi, saj je bilo s strokovnim pregledom

ugotovljeno, da je imel najmanj 1.41 gramov alkohola na kilogram krvi.

2. Storilec je bil zaloten pri storitvi prekrška po 4. točki petega odstavka

105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ki za ta prekršek

predpisuje globo v višini najmanj 1.200.00 EUR in stransko sankcijo 18

kazenskih točk, za katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti

vozniškega dovoljenja, zato je prekrškovni organ sodišču dne 28. 3.

2012 predlagal, da se obdolžencu začasno odvzame vozniško

dovoljenje.

3. V skladu s prvim odstavkom 113.a člena Zakona o prekrških mora

prekrškovni organ, če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima

veljavno vozniško dovoljenje storil prekršek zoper varnost cestnega

prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v




stran 17 od 42

cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče

prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, predlagati sodišču, da

storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje v petih dneh; predlog za

začasni odvzem vozniškega dovoljenja je sestavni del obdolžilnega

predloga.

4. Iz podatkov v spisu je razvidno, da so dne … voznika.. policisti

kontrolirali in mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z alkotestom.

Z rezultatom indikatorja alkohola v izdihanem zraku 0.78 miligramov

alkohola v litru izdihanega zraka se ni strinjal, zato mu je bil odrejen

strokovni pregled, ki ga je opravil v bolnici na Jesenicah, kjer je dal kri

in urin. Iz Poročila o toksikološki preiskavi Inštituta za sodno medicino,

Medicinske fakultete v Ljubljani, št… z dne … je razvidno, da je imel

obdolženec v krvi najmanj 1.41 gramov alkohola na kilogram krvi. Iz

dohodne štampiljke je razvidno, da je navedeno poročilo predlagatelj

prejel. Sodišče je obdolžilni predlog s predlogom za začasni odvzem

vozniškega dovoljenja prejelo (neposredno) dne 28. 3. 2012, po poteku

petdnevnega roka, ki je potekel ob 24.00, računajoč začetek

petdnevnega roka od … , ko je bil predlagatelj seznanjen s Poročilom o

toksikološki preiskavi in je bil ugotovljen prekršek (storilca je

prekrškovni organ ugotovil že 28. 3. 2012). Upoštevajoč navedeno je

sodišče predlog prekrškovnega organa zavrglo kot prepoznega.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep ima prekrškovni organ pravico pritožbe na Višje sodišče..v

osmih dneh od vročitve sklepa. Pritožba se vloži pisno v treh izvodih

pri…sodišču v…. Pritožba velja za pravočasno tudi, če je oddana

priporočeno po pošti zadnji dan pritožbenega roka.

Če je predlog pravočasen, sodišče o predlogu vsebinsko odloča. Pri tem se omeji

na presojo izpolnjevanja pogojev za odvzem. O odločitvi odloči s sklepom. Pravni

pouk obsega tudi pouk o pravici in pogojih za vložitev predloga za vrnitev začasno

vzetega vozniškega dovoljenja. Tu je kršitelj prvič poučen, da lahko poda predlog za

vrnitev začasno odvzetega dovoljenja, vendar mora pred tem predložiti ustrezno

zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravniškem pregledu po 58. členu

Zakona o voznikih, sicer ga bo sodišče zavrglo.

SKLEP

Okrajno sodišče v … je po okrajni sodnici … v postopku začasnega

odvzema vozniškega dovoljenja obdolžencu zaradi prekrška po 4. točki

petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, na

predlog prekrškovnega organa… za začasni odvzem vozniškega

dovoljenja, dne …

SKLENILO:

I. Obdolženemu… se vozniško dovoljenje serijska številka vpisa v register

voznikov motornih vozil …, izdanega pri Upravni enoti… začasno




stran 18 od 42

odvzame in prepove nadaljnja vožnja motornega vozila za vse vrste in

kategorije, za katere je imel vozniško dovoljenje dne 4. 12. 2011, ko je

storil prekršek.

II. Začasni odvzem vozniškega dovoljenja in prepoved vožnje motornega

vozila začne učinkovati z vročitvijo sklepa in velja za čas, dokler traja

postopek, vendar najdlje za toliko časa, kot je določeno po Zakonu o

voznikih za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja in se izvrši z

vpisom v evidenco izdanih vozniških dovoljenj.

III. Čas, za katerega je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma

prepovedana vožnja motornega vozila, se obdolžencu všteje v čas, v

katerem lahko ponovno pridobi vozniško dovoljenje.

IV. Obdolženec mora plačati sodno takso, ki jo bo odmerilo sodišče s

plačilnim nalogom po pravnomočnosti odločitve o obdolžilnem predlogu.

OBRAZLOŽITEV:

1. Prekrškovni organ je zoper obdolženca vložil obdolžilni predlog s

predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zaradi uvodoma

navedenega prekrška, za katerega je predpisana stranska sankcija

kazenskih točk v številu, za katerega se po zakonu izreče prenehanje

veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pooblaščena uradna oseba

prekrškovnega organa je na kraju prekrška ugotovila, da je podan

utemeljen sum, da je obdolženec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje,

storil navedeni prekršek. Na kraju prekrška je pooblaščena uradna oseba

obdolžencu prepovedala nadaljnjo vožnjo motornega vozila in odvzela

vozniško dovoljenje ter mu o tem izdala potrdilo.

2. Iz obdolžilnega predloga izhaja, da je obdolženec dne ob … uri vozil

osebni avto, znamke Renault, tip Twingo, reg. št. …, po ulici Planina v

Kranju, vozil v cestnem prometu vozilo, ko je imel več kot 0,52 miligrama

alkohola v litru izdihanega zraka, saj je elektronski alkotest pokazal 0.93

mg/l alkohola in je ob upoštevanju tolerance imel v organizmu 0.88

miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Policist je na kraju storitve

prekrška obdolžencu začasno odvzel vozniško dovoljenje in prepovedal

nadaljnjo vožnjo, kot izhaja iz potrdila.

3. Sodišče je po proučitvi predloga ugotovilo, da je predlog

prekrškovnega organa utemeljen, saj je iz zapisnika o preizkusu

alkoholiziranosti razvidno, da je imel obdolženi v organizmu najmanj

0.88 mg/l alkohola in je s tem podan utemeljen sum, da je izvršil znake

prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih

cestnega prometa (ZPrCP). Za ta prekršek je za voznika predpisana

globa najmanj 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk. Odvzem kot začasen

ukrep, ki posega v človekove pravice, je načeloma utemeljen s potrebo po

zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja pred ogrožanjem in

poškodovanjem v cestnem prometu, ki je toliko nevarnejše, če gre za sum

storitve najtežjih kršitev. Po drugi strani se sorazmernost uporabljenega




stran 19 od 42

ukrepa zagotavlja z možnostjo vrnitve začasno odvzetega dovoljenja pod

posebej določenimi zakonskimi pogoji.

4. Začasni odvzem vozniškega dovoljenja začne učinkovati z vročitvijo

sklepa in velja za čas, dokler traja postopek, vendar najdlje za toliko

časa, kot je določeno po Zakonu o voznikih za ponovno pridobitev

vozniškega dovoljenja. Po prvem odstavku 58. člena Zakona o voznikih

lahko storilec pridobi novo vozniško dovoljenje po 6 mesecih od izvršitve

odločbe, če mu je izrečeno prenehanje prej kot v dveh letih od ponovne

pridobitve vozniškega dovoljenja, pa po enem letu od izvršitve odločbe.

5. Na podlagi 124. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij se

začasni odvzem vozniškega dovoljenja izvrši z vpisom v evidenco izdanih

vozniških dovoljenj.

6. Na podlagi četrtega odstavka 113.c člena Zakona o prekrških se čas, za

katerega je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma

prepovedana vožnja, obdolžencu všteje v čas, v katerem lahko ponovno

pridobi vozniško dovoljenje, ki mu je zaradi sklepa ali sodbe prenehalo

veljati.

7. Obdolženec mora na podlagi šeste točke prvega odstavka 143. člena

Zakona o prekrških in sedme točke 2. člena Zakona o sodnih taksah

plačati sodno takso, ki jo bo odmerilo sodišče s plačilnim nalogom po

pravnomočnosti odločitve o obdolžilnem predlogu.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep lahko vloži obdolženec ugovor v treh dneh od prejema sklepa,

ki ne zadrži izvršitve sklepa. Ugovor se vloži pisno v dveh izvodih pri ..

sodišču v…. , Oddelku za prekrške...Ugovor velja za pravočasnega, če je

oddan priporočeno po pošti zadnji dan roka za vložitev ugovora.

Zoper sklep o odvzemu vozniškega dovoljenja lahko kršitelj v treh dneh od prejema

sklepa vloži ugovor, ki ne zadrži izvršitve sklepa. Sodišče odloči o ugovoru s

sklepom, ki ga izda v 30 dneh od prejema ugovora. Pred odločitvijo lahko pridobi

pisno izjavo obdolženca ali ga zasliši ter izvede druge dokaze, potrebne za odločitev

o ugovoru.

Zoper sklep, s katerim se odloči o ugovoru, imata obdolženec in prekrškovni organ

pravico do pritožbe v osmih dneh od vročitve sklepa. Pritožba obdolženca zoper

sklep, s katerim je bil ugovor zavrnjen, ne zadrži izvršitve sklepa o začasnem

odvzemu vozniškega dovoljenja. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga izda

v 15 dneh od prejema spisa.

Zoper sklep, s katerim se zavrže ali zavrne predlog za začasni odvzem vozniškega

dovoljenja, ima prekrškovni organ pravico do pritožbe v osmih dneh od vročitve

sklepa. Pritožba ne zadrži vrnitve odvzetega vozniškega dovoljenja. O pritožbi odloči

višje sodišče s sklepom, ki ga izda v 15 dneh od prejema spisa (113.b člen ZP-1).




stran 20 od 42

Začasni odvzem vozniškega dovoljenja traja do izvršitve sklepa o prenehanju

veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma do odločitve o odložitvi izvršitve

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Čas, za katerega je bilo začasno

odvzeto vozniško dovoljenje oziroma je bila prepovedana vožnja, se obdolžencu

všteje v izrečeno sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali

kategorije ali v čas, v katerem lahko ponovno pridobi vozniško dovoljenje, ki mu je

prenehalo veljati zaradi sklepa ali sodbe.

Prekrškovni organ mora brez odlašanja obvestiti upravno enoto, ki vodi evidenco

izdanih vozniških dovoljenj v kraju sedeža sodišča in je pristojna za izrek prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja o začasno odvzetem vozniškem dovoljenju tistih

vrst in kategorij, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, oziroma o

izrečeni prepovedi nadaljnje vožnje motornega brez odvzema vozniškega

dovoljenja. Sodišče vroči sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja tudi

upravni enoti in priloži vozniško dovoljenje, če je bilo odvzeto.

ODREDBA

Okrajno sodišče v …, po okrajni sodnici …,v postopku začasnega

odvzema vozniškega dovoljenja obdolžencu … zaradi prekrška po 4. točki

petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP),

na podlagi petega odstavka 202. člena Zakona o prekrških in 124. člena

Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij,

ODREJA,

da Upravna enota v evidenco izdanih vozniških dovoljenj pri imetniku

vozniškega dovoljenja serijska številka S…, številka vpisa v register

voznikov motornih vozil , osebno ime:

vpiše

začasni odvzem vozniškega dovoljenja z dne…

Priloga:

- overjen prepis sklepa

- vozniško dovoljenje

Upravni enoti vroči tudi sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za odvzem

vozniškega dovoljenja (četrti odstavek 113.b člena) in vse nadaljnje sklepe, izdane v

postopku z ugovorom in pritožbo zoper sklep o predlogu za odvzem vozniškega

dovoljenja.




stran 21 od 42

Obdolžencu se lahko na njegov predlog začasno odvzeto vozniško dovoljenje vrne

pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku oziroma pred izvršitvijo sklepa

o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlog se lahko do

pravnomočnosti odločitve o obdolžilnem predlogu vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep

o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, po pravnomočnosti pa pri sodišču, ki

je pristojno za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Predlogu mora biti priloženo zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem

zdravstvenem pregledu po 58. členu Zakonu o voznikih, sicer se predlog zavrže.

Kršitelj mora zato čim prej pridobiti ustrezno zdravniško spričevalo, ki ga pridobi v

pooblaščeni zdravstveni ustanovi (Vir:

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_

podrocja/javno_zdravje/Pravilnik_vozniki_2012/seznam_pooblascenih_150212.pdf):

1. Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva 5, Celje, za geografsko območje, ki ga

obsega Območna enota Celje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje

Slovenije (v nadaljevanju ZZZS).

2. Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, Kranj, za geografsko

območje, ki ga obsega Območna enota Kranj, ZZZS.

3. Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, Ljubljana in ZVD Zavod za

varstvo pri delu d. d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana, za geografsko

območje, ki ga obsega Območna enota Ljubljana, ZZZS.

4. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Ulica talcev 9, Maribor, za

geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Maribor, ZZZS.

5. Zdravstveni dom Osnovno zdravstvo Nova Gorica, Rejčeva ulica 4, Nova

Gorica, za geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Nova Gorica,

ZZZS.

6. Zdravstveni dom Ravne na Koroškem, Ob suhi 11, Ravne na Koroškem, za

geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Ravne na Koroškem,

ZZZS.

7. Zdravstveni dom Murska Sobota, Grajska ulica 24, Murska Sobota, za

geografsko območje, ki ga obsega Območna enota Murska Sobota, ZZZS.

8. Zdravstveni dom Koper, Dellavallejeva ulica 3, Koper, za geografsko

območje, ki ga obsega Območna enota Koper, ZZZS.

9. Zdravstveni dom Brežice, Černelčeva cesta 8, Brežice, za geografsko

območje, ki ga obsega Območna enota Krško, ZZZS.

10. Aristotel zdravstveni center d. o. o., Ilije Gregoriča 18a, Krško, za geografsko

območje, ki ga obsega Območna enota Novo mesto, ZZZS.

ter se nato vključiti v ustrezne rehabilitacijske programe (Vir: http://www.avp-rs.si

/images/ dokumenti/vozniki/Seznam%20objava%20-

plet%20%20eduk.%20in%20psih.%20del% 2023.4.2012.pdf)

.





stran 22 od 42

PRIIMEK IN IME

KRAJ PREBIVALIŠČA

EL. NASLOV

EDUKACIJSKA

DELAVNICA

PSIHOSOCIALNA

DELAVNICA

LESKOVŠEK NUŠA

3000 CELJE

[email protected] da da

RANT ALENKA

4270 JESENICE


DR. BENEDIK EMIL

4248 LESCE


ŠINIGOJ BATISTIČ IRENA

5000 NOVA GORICA


MARIĆ SLAVICA

4275 BEGUNJE NA

GORENJSKEM


NEMET LEONIDA

9202 MAČKOVCI


KOPRIĆ VEHABOVIĆ

MAIDA

8262 KRŠKA VAS

[email protected] da

ŽUGMAN BRIGITA

1000 LJUBLJANA


TOŠ KOREN IRENA

2326 CIRKOVCE


KRIŽNIK NOVŠAK

ANDREJA

8294 BOŠTANJ


LOMBAR SERGEJA

4290 TRŽIČ


MAG. BELŠAK KATJA

2283 ZAVRČ,

1000 LJUBLJANA


ČIBEJ ŽAGAR BARBARA

1000 LJUBLJANA

[email protected]

m

da da

DERNOVŠČEK HAFNER

NATAŠA

4220 ŠKOFJA LOKA

[email protected]

es.si

da

POGAČNIK JANJA

4000 KRANJ


ŽUMAN IRMA

2252 DORNAVA


PODOBNIK NUŠKA

1370 LOGATEC


MILETIĆ ANA

3312 PREBOLD


PODKRAJŠEK ROK

1000 LJUBLJANA


MAG. ČODERL SANA [email protected] da da




stran 23 od 42

1291 LAVRICA-

ŠKOFLJICA,

2380 SLOVENJ GRADEC

MAVEC KATARINA

1357 NOTRANJE GORICE


ČIZMAN ŠTABA URŠA

1000 LJUBLJANA

[email protected] da Da

ROSTOHAR MIHAJLO

8280 BRESTANICA


LUNDER MATEJKA

1312 VIDEM DOBRE

POLJE


CVITAN OGNJEN

3000 CELJE


HROVATIČ MARIJA

2000 MARIBOR


KOČNIK ERNA

2382 MISLINJA


JURKOŠEK SABINA

3230 ŠENTJUR

[email protected]

.si

da

MATVOZ EDVARD

2390 RAVNE NA

KOROŠKEM


KOGELNIK EKAR

SIMONA

4205 PREDDVOR

[email protected].

si

da

DR. ZABUKOVEC

VLASTA 1290

GROSUPLJE


MIKUŽ ANDREJA

1000 LJUBLJANA


KALIŠNIK VANJA

4290 TRŽIČ

vanja.kalisnik@centerkontura.

si

da

ŽVEGLIČ ZDENKA

8281 SENOVO


KAUBE SANJA

2000 MARIBOR


KOKOT ALBINA

3313 POLZELA


VURADIN POPOVIĆ

JASNA

9000 MURSKA SOBOTA


WEITHAUSER

PLESNIČAR NEVENKA

1000 LJUBLJANA

nena.weithauser-

[email protected]

da

HINDEL LILIJANA

3314 BRASLOVČE


BRINAR HUŠ MIRA [email protected] da




stran 24 od 42

3312 PREBOLD

BUČAR MILICA

1275 ŠMARTNO


ZIDAR MARJANA

4220 ŠKOFJA LOKA

[email protected],

[email protected]

da da

PETEREC KOTAR

DARIJA

8274 RAKA


KERŠIČ VEINGERL IRIS

2000 MARIBOR


ZELJIĆ ZORAN

2000 MARIBOR


LUNEŽNIK MATEJ

2000 MARIBOR


RUPNIK VESNA

5280 IDRIJA


GOLJA ZLATA

3320 VELENJE


PIŠL ANICA

1354 HORJUL


KOKALJ VASILJKA

4276 HRUŠICA


JEROMEN TINA 1000

LJUBLJANA


ZUPAN POLONA

4220 ŠKOFJA LOKA


BERTOK MONICA

6310 IZOLA


DR.SCI. ROJŠEK

JANEZ 4000 KRANJ


VONČINA EVA

1236 TRZIN


PAUŠER MILOVANOVIĆ

TATJANA

1000 LJUBLJANA

[email protected]

m

da

MAG. BIZJAK CVETKA

4204 GOLNIK


KUŠAR STAŠA

1000 LJUBLJANA


ŽERJAV MIRAN

1000 LJUBLJANA


ŠIBANC KODRUN

PAVLICA

3320 VELENJE


POVŠNAR ERIKA

4000 KRANJ


GORŠE GOLI ANA

1351 BREZOVICA





stran 25 od 42

Kršitelj (NASLOV)

OKRAJNO SODIŠČE V …

Opr. št. …

ZADEVA: PREDLOG ZA VRNITEV ZAČASNO ODVZETEGA

VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA

Kršitelj … na podlagi 113d. člena ZP-1 podajam predlog za vrnitev

začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

Postopek, ki se vodi pod zgoraj navedeno opravilno številko, je enkratni

postopek kršitelja. Kršitelj, do tega dne, še nikoli nisem bil v nobenem

postopku o prekršku ali kazenskem postopku.

Zaposlen sem v družbi …, kjer za opravljanje vsakodnevnega dela nujno

potrebujem vozniško dovoljenje. Življenjska sopotnica je brezposelna,

zato pomeni moj dohodek za družino s tremi mladoletnimi,

šoloobveznimi otroci, edini vir preživljanja.

Prilagam tudi zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti

kandidata za voznika in voznika motornega vozila

Za ugodno rešitev se Vam iskreno zahvaljujem.

Lepo pozdravljeni.

Podpis

PRILOGA:

- Zdravniško potrdilo

Sodišče ugodi predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, če na

podlagi predloženega zdravniškega spričevala, narave in pomena očitane kršitve,

osebnosti obdolženca, njegovega prejšnjega življenja in drugih okoliščin oceni, da

začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa.

SKLEP

Okrajno sodišče v …, je po okrajni sodnici, v postopku začasnega

odvzema vozniškega dovoljenja storilcu: zaradi prekrška po 4. točki 5.

odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) o

predlogu storilca za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja

s sklepom PR … , dne …

SKLENILO:




stran 26 od 42

Predlogu storilca za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja

se ugodi.

Storilcu se vrne vozniško dovoljenje serijska številka… , številka vpisa

v register

voznikov motornih vozil… , izdano pri Upravni enoti … dne… .

Vozniško dovoljenje se storilcu vrne z dnem vročitve tega sklepa.

Vrnitev izvrši

Upravna enota … .

OBRAZLOŽITEV:

Sodišče je s sklepom opr. št. PR … z dne… storilcu začasno odvzelo

vozniško dovoljenje in prepovedalo nadaljnjo vožnjo motornega

vozila. Navedeni sklep je storilec prejel … . Dne … je storilec vložil

predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja torej še

pred izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Predlogu je predložil zdravniško spričevalo o telesni in duševni

zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila

Osnovnega zdravstva Gorenjske, OE Zdravstveni dom Jesenice, z dne

… V predlogu navaja,…

Sodišče je za razjasnitev okoliščin pridobilo in vpogledalo še zapisnik

o zaslišanju obdolženca v zadevi PR z dne …, podatke o

predkaznovanosti, iz katerih je razvidno, da predkaznovanost za

storilca ni izkazana, vpogledalo je tudi zdravniško spričevalo o telesni

in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega

vozila, iz katerega je razvidno, da je storilec telesno in duševno

zmožen za voznika motornih vozil kategorije AM, G, B1, B, C1, C, C1,

E, CE, BE in da zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti ni

potreben ter da na podlagi opravljenega kontrolnega pregleda

pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti predlaga udeležbo

storilca kot voznika v psihosocialni delavnici. Po proučitvi

storilčevega predloga in zapisnika o zaslišanju obdolženca, iz katerih

je razvidno, da svoje ravnanje vožnje pod vplivom alkohola iskreno

obžaluje in obljublja, da prekrška ne bo več ponovil in da še nikoli ni

bil kaznovan, predloženega zdravniškega spričevala, iz katerega je

razvidno, da je pooblaščeni

izvajalec zdravstvene dejavnosti OZG ZD Jesenice ugotovil, da je

storilec telesno in duševno zmožen za voznika motornih vozil

kategorije AM, G, BI, B, C1, C, C1E, CE, BE in predlaga na podlagi

opravljenega pregleda, da se storilec udeleži psihosocialne delavnice,

iz česar izhaja, da je storilec voznik, ki je telesno in duševno zmožen

za voznika motornih vozil in da se je dolžan udeležiti izobraževanja v

psihosocialni delavnici, proučilo naravo in pomen storilčeve kršitve

ter njegovo osebnost − prejšnje in sedanje življenje, upoštevajoč, da

predkaznovanost ni izkazana in v danem primeru storilčevo zdajšnje

ravnanje ocenjuje kot enkratni spodrsljaj, kakor tudi njegovo

obnašanje po storitvi, da je prekršek priznal in obžaloval, je sodišče

ocenilo, da začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni neizogibno




stran 27 od 42

potreben za varnost cestnega prometa. Glede na navedeno je sodišče

na podlagi drugega odstavka 113.d člena Zakona o prekrških ugodilo

predlogu in odločilo, da se storilcu vrne začasno odvzeto vozniško

dovoljenje. Vozniško dovoljenje se storilcu vrne z dnem vročitve tega

sklepa. Vrnitev izvrši Upravna enota… .

PRAVNI POUK:

Zoper sklep ni pritožbe.

Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega

dovoljenja, ni pritožbe. Sklep, s katerim se predlog zavrže ali zavrne, pa se lahko

izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo o obdolžilnem predlogu, če je ta

pravnomočna, pa v pritožbi zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega

dovoljenja.

Sodišče odloči o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja po uradni

dolžnosti, če ugotovi, da ni več pogojev za odvzem. Sklep o vrnitvi začasno

odvzetega vozniškega dovoljenja se vroči tudi upravni enoti, ki vodi evidenco

izdanih vozniških dovoljenj v kraju sedeža sodišča, pristojnega za izrek prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja (113.d člen ZP-1).

ODREDBA

Okrajno sodišče v … po okrajni sodnici …, v postopku začasnega

odvzema vozniškega dovoljenja obdolžencu: zaradi prekrškov po 1. točki

5. odstavka 46. člena, 9. odstavku 27. člena, 10. odstavku 101. člena, 4.

odstavku 42. člena. 5. odstavku 16. člena in 12. odstavku 107. člena

Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), na podlagi petega

odstavka 113.d člena Zakona o prekrških, dne 10. 2. 2012,

ODREJA,

da Upravna enota … , z dnem vročitve sklepa za vrnitev vozniškega

dovoljenja

obdolžencu … ,

VRNE

vozniško dovoljenje številka vpisa v register voznikov motornih vozi … ,

izdano pri Upravni enoti dne …, ki mu je bilo s sklepom Okrajnega

sodišča v … , opr. št. PR z dne … začasno odvzeto.

Priloga:

- prepis sklepa opr. št. PR … z dne …

Če se prekrškovni postopek, začet na podlagi obdolžilnega predloga Policije,

zaključi s sodbo, s katero je kršitelj spoznan za odgovornega za očitani prekršek, za

katerega se lahko izreče 18 kazenskih točk oziroma 7 (za voznika začetnika), mu




stran 28 od 42

sodišče izreče ustrezno sankcijo – 18 oziroma 7 kazenskih točk. Po pravnomočnosti

sodbe se kazenske točke vpišejo v evidenco kršitelja.

Ko Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ugotovi, da je posameznik dosegel ali

presegel 18 kazenskih točk oziroma voznik začetnik 7 kazenskih točk, to sporoči

pristojnemu sodišču po kraju stalnega prebivališča kršitelja. Pristojno sodišče po

uradni dolžnosti izda sklep, s katerim posamezniku izreče prenehanje veljavnosti

vozniškega dovoljenja. Zoper sklep ima posameznik pravico do pritožbe, o kateri

odloča pristojno višje sodišče.

SKLEP

Okrajno sodišče v … je po okrajni sodnici … v zadevi o prekršku zoper

imetnico veljavnega vozniškega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 22.

člena, 202.č člena in četrtega odstavka 214. člena Zakona o prekrških (ZP-

1) po uradni dolžnosti dne 13. 7. 2012

SKLENILO:

..., državljanki RS, imetnici veljavnega vozniškega dovoljenja, št. registra…

, izdanega pri Upravni enoti … dne …, kategorijo B poseduje od 9. 9. 1985,

ki je v obdobju od 18. 3. 2010 do 26. 3. 2012 po Zakonu o varnosti cestnega

prometa (ZVCP-1), kot voznica motornega vozila kategorij AM, B1, B in G

presegla 18 kazenskih točk, se

IZREČE:

I. prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije motornih

vozil AM, B1, B in G, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan 26. 3.

2012.

II. Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se izvrši 30. dan po

pravnomočnosti sklepa.

III. V čas, v katerem lahko ponovno pridobi vozniško dovoljenje, se všteje

čas, za katerega je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, to je od 26. 3.

2012 do 18. 4. 2012.

IV. Storilka je dolžna plačati sodno takso, ki bo odmerjena po

pravnomočnosti sklepa z nalogom za plačilo sodne takse.

OBRAZLOŽITEV:

1. Ministrstvo za pravosodje RS, ki vodi skupno evidenco o številu izrečenih

kazenskih točk za posamezne storilce in o pravnomočnih odločbah o

prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, je Okrajnemu sodišču v

Kranju poslalo obvestilo št. … z dne 8. 5. 2012, da ima storilka kot voznica

v skupni evidenci vpisanih 31 kazenskih točk.

2. V postopku odločanja o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je

sodišče pregledalo sodbo Okrajnega sodišča …, opr. št. PR … z dne 17. 4.




stran 29 od 42

2012, sodbo Okrajnega sodišča , opr. št. PR … z dne 9. 2. 2011, plačilni

nalog opr. št. … z dne 18. 3. 2010, izpis iz EKT evidence z dne 9. 5. 2012,

sklep tukajšnjega sodišča opr. št. PR … z dne 29. 3. 2012, odredbo

tukajšnjega sodišča opr. št. PR … z dne 30. 3. 2012, sklep tukajšnjega

sodišča opr. št. PR … z dne 17. 4. 2012, odredbo tukajšnjega sodišča opr.

št. PR … z dne 17. 4. 2012 in dopis Upravne enote …, št. … z dne 14. 6.

2012.

3. Upravna enota je v dopisu številka … z dne 14. 6. 2012 navedla, da si je

prvič pridobila vozniško dovoljenje za kategorije AM, BI, B in G dne … .

Dne 19. 3. 2001 ji je bilo izdano vozniško dovoljenje na Upravni enoti

Kranj s serijsko številko S, št. registra z veljavnostjo do … .

4. Sodišče je ugotovilo, da je storilka v obdobju od 18. 3. 2010 do 26. 3.

2012 po Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) kot voznica

motornih vozil kategorij AM, B I , B in G dosegla 31 kazenskih točk, in

sicer ji je bilo kot voznici motornega vozila:

a. kategorije B izrečenih 18 kazenskih točk za prekršek po 4. točki petega

odstavka 105. člena ZPrCP s sodbo Okrajnega sodišča …, opr. št. PR … z

dne 17. 4. 2012, ki je postala pravnomočna dne 18. 4. 2012;

b. kategorije B izrečenih 10 kazenskih točk za prekršek po d. točki 4.

odstavka 130. člena ZVCP-1 s sodbo Okrajnega sodišča … , opr. št. PR …

z dne 9. 2. 2011, ki je postala pravnomočna dne 8. 3. 2011;

c. kategorije B izrečene 3 kazenske točke za prekršek po b. točki 7. odstavka

32. člena ZVCP-1 s plačilnim nalogom, opr. št. z dne 18. 3. 2010, ki je

postal pravnomočen dne 27. 3. 2010.

5. Zakon o prekrških (ZP-1) v tretjem odstavku 22. člena določa, da sodišče

vozniku, če v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem

prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse

kategorije motornih vozil, za katere je storilka imela dovoljenje, ko je

storila prekršek, s katerim je dosegla predpisano število kazenskih točk.

6. Sodišče je ugotovilo, da je storilka kot voznica in imetnica veljavnega

vozniškega dovoljenja, izdanega v Republiki Sloveniji, v obdobju od 18. 3.

2010 do 26. 3. 2012 presegla 18 kazenskih točk in je tako izpolnjen pogoj,

da se ji izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse

kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v njeno vozniško dovoljenje na

dan storitve prekrška 26. 3. 2012, ko je presegla predpisano število 18

kazenskih točk.

7. Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se izvrši 30. dan po

pravnomočnosti tega sklepa.

8. V zadevi PR je storilki … dne … Postaja prometne policije odvzela

vozniško dovoljenje. Sodišče je s sklepom opr. št. PR … z dne 29. 3. 2012,

ki je postal pravnomočen dne 4. 4. 2012 izvršljiv pa 31. 3. 2012 storilki

začasno odvzelo vozniško dovoljenje, s sklepom tukajšnjega sodišča opr. št.

PR … z dne 17. 4. 2012, pa ji je bilo vozniško dovoljenje dne 18. 4. 2012

vrnjeno. Na podlagi 4. odstavka 113. člena Zakona o prekrških se čas, za

katerega je bilo storilki začasno odvzeto vozniško dovoljenje, to je od 26. 3.

2012 do 18. 4. 2012 všteje v čas, v katerem lahko ponovno pridobi vozniško

dovoljenje, ki ji je zaradi sklepa prenehalo veljati.




stran 30 od 42

9. Na podlagi 7. točke 2. člena Zakona o sodnih taksah je storilka dolžna

plačati sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sklepa z nalogom

za plačilo sodne takse (tar. št. 8404).

10. Pouk o možnosti, pogojih in roku za vložitev predloga za odložitev

izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja: storilec lahko vloži

predlog za odložitev izvršitve v 15 dneh od pravnomočnosti oziroma od

dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega

dovoljenja pri sodišču, ki je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega

dovoljenja. Predlogu mora biti predloženo zdravniško spričevalo o

opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih.

Vložitev predloga zadrži izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega

dovoljenja do odločitve o predlogu.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep lahko vložijo imetnik vozniškega dovoljenja, njegov zakoniti

zastopnik ali zagovornik pritožbo na Višje sodišče.. v osmih dneh od

vročitve sklepa. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, obrazložitev in

podpis vložnika. Pritožba se vloži pisno v dveh izvodih pri tukajšnjem

sodišču. Pritožba velja za pravočasno, če je oddana zadnji dan

pritožbenega roka priporočeno po pošti.

V 15 dneh od pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o

prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je odločilo o prenehanju

veljavnosti vozniškega dovoljenja, lahko storilec prekrška, ki mu je bilo izrečeno

prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vloži predlog za odložitev izvršitve

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Voznik (NASLOV)

OKRAJNO SODIŠČE V …

Opr. št. …

ZADEVA: PREDLOG ZA ODLOG IZVRŠEVANJA PRENEHANJA

VELJAVNOSTI VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA

… na podlagi 202 d. člena ZP-1 podajam predlog za odlog izvrševanja

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

S sklepom opr. št. … z dne … mi je bil izrečen ukrep prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj mi je bilo s sodbo Okrajnega

sodišča v … opr. št. … z dne …, s katero sem bil spoznan za odgovornega

prekrška po … členu Zakona o pravilih cestnega prometa, izrečenih 18

kazenskih točk. Navedeni prekrškovni postopek, v katerem sem krivdo za

prekršek priznal in ga tudi močno obžaloval, predstavlja enkratni

spodrsljaj. Do tega dne nisem bil nikoli v nobenem prekrškovnem ali

kazenskem postopku. Sem zaposlen v družbi …, kjer za opravljanje

vsakodnevnega dela nujno potrebujem vozniško dovoljenje. Življenjska




stran 31 od 42

sopotnica je brezposelna, zato dohodek za družino s tremi mladoletnimi,

šoloobveznimi otroci, pomeni edini vir preživljanja.

Prilagam tudi zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti

kandidata za voznika in voznika motornega vozila.

Za ugodno rešitev se Vam iskreno zahvaljujem.

Lepo pozdravljeni.

Podpis

PRILOGA:

- Zdravniško potrdilo

Sodišče v sklepu, s katerim je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega

dovoljenja, storilca prekrška pouči o možnosti vložitve predloga za odložitev izvršitve

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter pogojih in roku za vložitev. Vložitev

predloga zadrži izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja do odločitve

o predlogu. Storilec prekrška mora sodišču s predlogom posredovati tudi zdravniško

spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih,

če ga ni predložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega

dovoljenja. Če storilec prekrška ne predloži zdravniškega spričevala, se predlog za

odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže kot

nepopoln.

SKLEP

Okrajno sodišče v …, okrajna sodnica … , je v postopku odložitve izvršitve

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu…, na podlagi

tretjega odstavka 22. člena, drugega odstavka 202.d člena in četrtega

odstavka 214. člena Zakona o prekrških, na predlog storilca za odložitev

izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, z dne…,

izrečenega s sklepom z dne 29. 5. 2012, št. EPVD, dne 15. oktobra 2012.

SKLENILO:

I. Predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega

dovoljenja se zavrže.

II. Storilec mora plačati sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti

sklepa s plačilnim nalogom.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče je storilcu s sklepom št.… z dne … izreklo prenehanje veljavnosti

vozniškega dovoljenja ter ga poučilo, da lahko vloži v 15. dneh od

pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o

prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je odločilo o

prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, predlog za odložitev izvršitve

ter da mora predlogu predložiti zdravniško spričevalo o opravljenem




stran 32 od 42

kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih, če ga ni predložil

že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

2. Storilec je dne … vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja, predlogu pa ni predložil zdravniškega

spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu. Sodišče ga je

z dopisom z dne 17. 9. 2012, katerega je prejel 19. 9. 2012, pozvalo, da v

roku osmih dni po prejemu, predloži zdravniško spričevalo in ga poučilo,

da bo sodišče štelo, če ga v roku ne bo predložil, da vloga ni popolna in jo

bo skladno s 67. členom ZP-1 v zvezi s tretjim. odstavkom 76. člena ZKP in

četrtim odstavkom 202/d člena Zakona o prekrških zavrglo. Storilec

zdravniškega spričevala v roku osmih dni ni predložil (rok je potekel 27. 9.

2012 ob 24.00 uri) pa tega ni predložil niti do 11. 10. 2012.

3. Ker storilec ni ravnal skladno s poukom o pogojih za odložitev izvršitve

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je sodišče na podlagi

četrtega odstavka 202.d člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju:ZP-1 )

zavrglo predlog storilca.

4. Na podlagi 6. točke prvega odstavka 143. člena ZP-1 in 7. točke 2. člena

Zakona o sodnih taksah mora storilec plačati sodno takso, ki jo bo

odmerilo sodišče po pravnomočnosti sklepa s plačilnim nalogom.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep lahko vloži storilec pritožbo na višje sodišče, ki ne zadrži

izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v osmih dneh od

dneva vročitve sklepa. Pritožba se vloži pisno v dveh izvodih pri ..sodišču.. .

Pritožba velja za pravočasno, če je oddana priporočeno po pošti zadnji dan

pritožbenega roka.

Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja

sodišče upošteva osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje

po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek, okoliščine, v

katerih je storil prekršek. Na tej podlagi oceni, ali je mogoče pričakovati, da ne bo

več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih. Za

ugotovitev teh okoliščin sodišče lahko razpiše narok, na katerega povabi storilca

prekrška. Če storilec na narok ne pride in izostanka ne opraviči, se šteje, da je

predlog umaknil. V vabilu na narok je treba storilca poučiti o posledicah

neopravičenega izostanka.

V izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora sodišče navesti čas trajanja preizkusne

dobe in obveznosti po tem zakonu in po Zakonu o voznikih, ki jih mora storilec

prekrška izpolniti. Določi tudi rok za predložitev dokazil o izpolnitvi teh obveznosti. V

obrazložitvi sklepa mora sodišče navesti razloge za odložitev izvršitve prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja in za določitev posameznih obveznosti, ki so

naložene storilcu. V pravnem pouku mora sodišče storilca posebej poučiti o

posledicah, če v roku ne bo izpolnil določenih obveznosti. Obveznosti sta udeležba

v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ali udeležba v ustreznem

rehabilitacijskem programu po Zakonu o voznikih. Sodišče pri določitvi obveznosti




stran 33 od 42

upošteva število, naravo in pomen prekrškov vožnje pod vplivom alkohola,

prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki so bili

podlaga za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, upošteva ugotovitve in

predloge v zdravniškem spričevalu o opravljenem kontrolnem zdravstvenem

pregledu in druge okoliščine, ki so pomembne za odpravo vzrokov kršitev pravil

cestnega prometa pri storilcu.

V izreku sklepa sodišče naloži storilcu tudi obveznost, da v roku, ki ni daljši od 15

dni od pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, predloži

dokazilo o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova izvajalca

pooblaščenega po Zakonu o voznikih. Po prejemu dokazila sodišče vroči sklep

izvajalcu programa, ki je dolžan sodišču posredovati potrdilo o opravljenem

programu oziroma obvestilo, če se storilec programa ni udeležil. Če je storilcu

določena obveznost udeležbe v programu zdravljenja odvisnosti, sodišče v izreku

sklepa določi tudi roke, v katerih je izvajalec dolžan obveščati sodišče o poteku in

uspešnosti izvajanja programa.

VARIANTA 1: brez začasnega odvzema vozniškega dovoljenja

SKLEP

Okrajno sodišče v … je po okrajni sodnici … , v postopku odložitve izvršitve

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu … , na podlagi tretjega

odstavka 22. člena, šestega odstavka 202.d člena in četrtega odstavka 214.

člena Zakona o prekrških na predlog obdolženca z dne…, dne 23. 12. 2011

SKLENILO:

I. Predlogu storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega

dovoljenja se ugodi.

II. V času preizkusne dobe 15 (petnajstih) mesecev, ki začne teči od prejema

tega sklepa, se mora storilec udeležiti rehabilitacijskega programa, in sicer

edukacijske delavnice v obsegu najmanj 6 (šest) pedagoških ur.

III. V času preizkusne dobe storilec ne sme storiti prekrška, ki je po Zakonu o

pravilih cestnega prometa opredeljen kot hujši prekršek (četrti odstavek 23.

člena).

IV. Storilec mora v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa oziroma prejema

pravnomočnega sklepa predložiti sodišču dokazilo o vključitvi v ustrezen

program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče je storilcu s sklepom EPVD … z dne … , ki je postal pravnomočen,

izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja številka registra …,

izdanega pri Upravni enoti … z dne … , za kategorije motornih vozil AM, BI,

B in G, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan … .

2. Storilec je dne… vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja, v katerem navaja … . Predlogu je priložil




stran 34 od 42

zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu z

dne 26. 9. 2012.

3. Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega

dovoljenja je sodišče upoštevalo osebnost storilca, s katero se je seznanilo iz

predloga in tudi na naroku o zaslišanju obdolženca v zadevi PR zaradi

kršitve vožnje pod vplivom alkohola; njegovo prejšnje življenje, upoštevajoč,

da predkaznovanost zanj ni izkazana in je bilo v danem primeru njegovo

ravnanje oceniti kot enkratni spodrsljaj; njegovo obnašanje po storjenem

prekršku, ko ravnanje močno obžaluje, kaže pa se tudi v pripravljenosti za

aktivno sodelovanje pri odpravljanju vzrokov za prekrške, pri čemer tudi ni

spregledati dejstva, da je aktivni iskalec zaposlitve − elektrotehnik-

elektronik, pri vseh razpisih za njemu primerno delovno mesto pa je eden

izmed glavnih pogojev vozniško dovoljenje B kategorije in mu ta trenutek

vozniško dovoljenje predstavlja zagotavljanje zmožnosti prijav in odzivov na

razpisana delovna mesta; sredstva za preživetje nujno potrebuje, saj sta oba

starša invalidsko upokojena in za preživljanje poprime za vsako priložnostno

delo. Na tej je sodišče podlagi ocenilo, da obstajajo pogoji za odložitev

izvršitve navedene sankcije, zaradi česar je mogoče pričakovati, da ne bo več

ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih.

4. Sodišče je odločilo, da se mora storilec v času preizkusne dobe 15

(petnajstih) mesecev udeležiti edukacijske delavnice, ki obsega najmanj šest

pedagoških ur z vsebinami o varnosti cestnega prometa, tveganjih zaradi

vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drogah, psihoaktivnih zdravil ali

drugih psihoaktivnih snovi, odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih

med udeleženci v cestnem prometu.

5. Sodišče je pri določitvi obveznosti upoštevalo naravo in pomen prekrška

(vožnje pod vplivom alkohola), ki je bil podlaga za prenehanje veljavnosti

vozniškega dovoljenja, zlasti pa ugotovitev kontrolnega zdravniškega

pregleda ter predlog, naveden v zdravniškem spričevalu pooblaščenega

izvajalca zdravstvene dejavnosti. Sodišče je prepričano, da se na tak način

dosega aktivno in zavestno sodelovanje storilca prekrška pri odpravi

vzrokov, zaradi katerih je postal storilec prekrškov v cestnem prometu, hkrati

pa se mu omogoča, da je pod določenimi pogoji, kljub izrečenemu

prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, še vedno udeležen v cestnem

prometu, saj pogojna odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti

vozniškega dovoljenja pomeni v postopku izvršitve te sankcije poleg

individualizacije tudi resocializacijo storilca prekrška v cestnem prometu.

PRAVNI POUK:

Če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih je določilo

sodišče, ne bo izpolnil vseh obveznosti iz tega sklepa, bo sodišče preklicalo

odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

VARIANTA 2: predhodno začasno odvzeto vozniško dovoljenje

SKLEP




stran 35 od 42

Okrajno sodišče v … je po okrajni sodnici … v postopku odložitve izvršitve

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilki: na podlagi tretjega

odstavka 22. člena, šestega odstavka 202.d člena in četrtega odstavka 214.

člena Zakona o prekrških na predlog obdolženke z dne … , dne 31. 8. 2012

SKLENILO:

I. Predlogu storilke za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega

dovoljenja se ugodi.

II. V času preizkusne dobe 12 (dvanajstih) mesecev, ki začne teči od

prejema tega sklepa, se mora storilka udeležiti rehabilitacijskega

programa, in sicer edukacijske delavnice v obsegu najmanj 6 (šest)

pedagoških ur.

III. V času preizkusne dobe storilka ne sme storiti prekrška, ki je po Zakonu

o pravilih cestnega prometa opredeljen kot hujši prekršek (četrti odstavek

23. člena).

IV. Storilka mora v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa oziroma

prejema pravnomočnega sklepa predložiti sodišču dokazilo o vključitvi v

ustrezen program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca.

V. Storilki se vrne vozniško dovoljenje … , št. registra …, izdanega pri

Upravni enoti … dne … . Vozniško dovoljenje se storilki vrne z dnem

vročitve tega sklepa. Vrnitev izvrši Upravna enota…

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče je storilki s sklepom EPVD… z dne …, izreklo prenehanje

veljavnosti vozniškega dovoljenja številka registra, izdanega pri Upravni

enoti dne …, za kategorije motornih vozil AM, BI, B in G, ki so bile vpisane

v vozniško dovoljenje na dan 24. 11. 2011.

2. Storilka je dne… vložila predlog za odložitev izvršitve prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja, v katerem navaja… . Zdravniško

spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, izdano na OE

ZD Škofja Loka, Dispanzer za medicino dela prometa in športa z dne…, je

priložila dne 28. 8. 2012.

3. Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega

dovoljenja je sodišče upoštevalo osebnost storilke, s katero se je seznanilo

iz predloga, vpogledom v dne 25. 2. 2012 pravnomočno sodbo Okrajnega

sodišča v… , opr. št. PR … z dne, s katero je storila prekršek, zaradi

katerega ji je bilo izrečeno 18 kazenskih točk, ter vpogledom v

predkaznovanost, iz katere je razvidno, da ta ni izkazana in je bilo v danem

primeru prekršek, s katerim je pridobila 18 kazenskih točk, mogoče oceniti

kot enkratni spodrsljaj. Ni spregledati dejstva, da se vozi na delo v

Ljubljano, pri čemer dela v treh izmenah, tudi ob sobotah in nedeljah ter v

nočnem času, ko z javnim prevoznim sredstvom ne more priti do delovnega

mesta. Sodišče je upoštevalo njeno obnašanje po storjenem prekršku, ki se

kaže v pripravljenosti aktivnega sodelovanja pri odpravljanju vzrokov za

prekrške. Na tej podlagi je sodišče ocenilo, da obstajajo pogoji za odložitev

izvršitve navedene sankcije, zaradi česar je mogoče pričakovati, da ne bo

več ponavljala prekrškov in da bo izpolnila obveznosti po Zakonu o

voznikih.




stran 36 od 42

4. Glede na navedeno je sodišče na podlagi petega odstavka 202.d člena

Zakona o prekrških predlogu storilca ugodilo.

5. Sodišče je odločilo, da se mora storilka v času preizkusne dobe 12

(dvanajstih) mesecev udeležiti vzgojne delavnice, ki obsega najmanj šest

pedagoških ur z vsebinami o varnosti cestnega prometa, tveganjih zaradi

vožnje pod vplivom alkohola, o prepovedanih drogah, psihoaktivnih

zdravilih ali drugih psihoaktivnih snovi, odgovornosti voznikov in

psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu.

6. Sodišče je pri določitvi obveznosti upoštevalo naravo in pomen prekrška

(vožnje pod vplivom alkohola), ki je bil podlaga za prenehanje veljavnosti

vozniškega dovoljenja, zlasti pa ugotovitev kontrolnega zdravniškega

pregleda ter predlog naveden v zdravniškem spričevalu pooblaščenega

izvajalca zdravstvene dejavnosti. Sodišče je prepričano, da se na tak način

zasleduje aktivno in zavestno sodelovanje storilke prekrška pri odpravi

vzrokov, zaradi katerih je postala storilka prekrškov v cestnem prometu,

hkrati pa se ji omogoči, da je pod določenimi pogoji, kljub izrečenemu

prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, še vedno udeležena v

cestnem prometu, saj pogojna odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti

vozniškega dovoljenja pomeni v postopku izvršitve te sankcije poleg

individualizacije tudi resocializacijo storilke prekrškov v cestnem prometu.

7. Okrajno sodišče v je z dne pravnomočnim sklepom opr. št. PR z dne

storilki začasno odvzelo vozniško dovoljenje in prepovedalo vožnjo

motornega vozila, pri čemer je prekrškovni organ Postaja prometne

policije že dne storilki proti potrdilu začasno odvzel vozniško dovoljenje. Iz

podatkov v spisu je razvidno, da storilka ni zaprosila za vrnitev začasno

odvzetega vozniškega dovoljenja. Iz dne 30. 8. 2012 opravljene preverke na

Upravni enoti je razvidno, da je vozniško dovoljenje storilke še vedno pri

Upravni enoti Kot izhaja iz I. odstavka 58. člena Zakona o voznikih oseba,

ki ji je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki

ureja prekrške, lahko pridobi novo vozniško dovoljenje po šestih mesecih

od izvršitve odločbe, če ji je izrečeno prenehanje prej kot od dveh letih od

ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja, pa po enem letu od izvršitve

odločbe. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, je storilki z dne 1. 6. 2012

pravnomočnim sklepom opr. št. EPVD… z dne 19. 4. 2012 prvič prenehalo

veljati vozniško dovoljenje. Glede na navedeno je sodišče po uradni

dolžnosti ugotovilo, da ni več pogojev za odvzem vozniškega dovoljenja, saj

je šestmesečni rok glede na datum, ko je bilo storilki zaseženo vozniško

dovoljenje, to je bilo… , potekel 24. 5. 2012 in je po tem datumu potrebno

storilki vozniško dovoljenje vrniti. Ker le to še ni bilo vrnjeno, je sodišče na

podlagi četrtega odstavka 113.d člena Zakona o prekrških odločilo da se

vozniško dovoljenje storilki vrne z dnem vročitve tega sklepa, vrnitev izvrši

Upravna enota.

PRAVNI POUK:

Če storilka v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih je

določilo sodišče, ne bo izpolnil vseh obveznosti iz tega sklepa, bo sodišče

preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.




stran 37 od 42

Zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko storilec vloži pritožbo v osmih dneh od

dneva vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve prenehanja veljavnosti

vozniškega dovoljenja. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga izda v 15

dneh od prejema spisa.

Sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se vpiše v

skupno evidenco kazenskih točk iz 207. člena ZP-1 in v evidenco izdanih vozniških

dovoljenj. Zastaranje izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začne

teči po poteku preizkusne dobe (202.d.člen ZP-1).

ODREDBA

Okrajno sodišče v po okrajni sodnici… , v postopku odložitve izvršitve

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu:na podlagi 10.

odstavka 202.d člena Zakona o prekrških in na podlagi sklepa EPVD z

dne , dne 3. 10. 2012

ODREJA,

da Upravna enota… v evidenco izdanih vozniških dovoljenj, z dnem

vročitve sklepa za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega

dovoljenja št. EPVD z dne 26. 9. 2012, dne 2. 10. 2012, pri imetniku

vozniškega dovoljenja številka registra …, izdanega pri Upravni enoti …

dne 30. 11. 2011, obdolženemu

vpiše

odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Priloga:

- prepis sklepa opr. št. EPVD … z dne 26. 9. 2012; opremljen s klavzulo

pravnomočnosti in izvršljivosti

- prepis sklepa opr. št. EPVD z dne 27. 8. 2012

Če sodišče ugotovi, da storilec v preizkusni dobi ni storil hujšega prekrška in da je

izpolnil določene obveznosti, s sklepom odloči, da se izrečena sankcija prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši. Za hujši prekršek se na podlagi četrtega

odstavka 23. člena ZPrCP šteje prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj

700 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska

sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Sklep sodišče izda po uradni dolžnosti

po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe. Zoper ta sklep ni pritožbe. Storilcu

se v tem primeru iz skupne evidence kazenskih točk izbrišejo kazenske točke

skladno s četrtim odstavkom 207. člena ZP-1.




stran 38 od 42

Sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega

dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi

sodišče, ne izpolni vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko storilec vloži pritožbo v osmih

dneh od dneva vročitve. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga izda v 15

dneh od prejema spisa. Organ pri Ministrstvu za pravosodje in javno upravo, ki vodi

skupno evidenco kazenskih točk, po uradni dolžnosti obvesti pristojno sodišče o

vpisu pravnomočne odločbe o hujšem prekršku voznika, ki mu je bilo odložena

izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če gre za hujši prekršek, ki je

bil storjen v času preizkusne dobe, in če je bila pravnomočna odločba izdana

najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe (202.e člen ZP-1).

6 ZAKLJUČEK IN VERIFIKACIJA HIPOTEZ

Najpomembnejša ukrepa, ki jih je prinesel ZP-1G, in sicer začasni odvzem

vozniškega dovoljenja in odlog izvrševanja ukrepa prenehanja veljavnosti

vozniškega dovoljenja, sta z vidika izboljšanja varnosti v cestnem prometu v praksi

zaživela. Predvsem zadnja zakonska možnost − odlog izvrševanja ukrepa

prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja − je v sodni praksi prinesel pozitivne

učinke, saj (vsaj nekateri) storilci (nepovratniki) ne bežijo več pred odgovornostmi za

najhujše prekrške iz strahu, da bodo izgubili veljavnost vozniškega dovoljenja.

Odgovorno ukrep sprejmejo in sodišče prosijo za odlog izvrševanja ukrepa. Takšno

razmišljanje storilcev je vsekakor pozitivno in tudi preventivno, gledano s področja

varnosti cestnega prometa, saj je (bo) le zavedanje storilcev o škodljivosti njihovih

ravnanj pripeljalo do izboljšanja prometne varnosti in s tem varnosti ljudi in

premoženja v Republiki Sloveniji (Pavčič, V: 2012: 33). Te ugotovitve, ki so potrjene

tudi v praksi, v celoti potrjujejo mojo uvodoma postavljeno hipotezo:

»Ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in odlog ukrepa prenehanja

veljavnosti vozniškega dovoljenja sta pomembni novosti nove ureditve

prekrškovnega postopka.«

Treba pa se je zavedati tega, da začasni odvzem vozniškega dovoljenja kot začasni

ukrep posega v človekove pravice. Ukrep je načeloma utemeljen s potrebo po

zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja pred ogrožanjem in poškodovanjem v

cestnem prometu, ki je toliko nevarnejše, če gre za sum storitve najtežjih kršitev.

Sorazmernost uporabljenega ukrepa se zagotavlja tudi z možnostjo vrnitve začasno

odvzetega dovoljenja pod posebej določenimi zakonskimi pogoji. Zaradi tega

odvzem vozniškega dovoljenja ni upravičen in ni predpisan pri manj hudih prekrških,

pri katerih se sicer lahko izrečejo kazenske točke in prepoved vožnje motornega

vozila, saj začasen ukrep ne sme biti strožji od končne stranske sankcije (Jenull,

2011: 121).




stran 39 od 42

Pri obeh novih zakonskih možnostih se zelo izrazito pojavi element subjektivnega

odločanja. Pri tem gre za izrazito subjektivno odločanje sodnika, ki odloča o

predlogu kršitelja. Sodišče predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega

dovoljenja (in tudi za odlog ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja)

ugodi, če na podlagi predloženega zdravniškega spričevala, narave in pomena

očitanega prekrška, osebnosti obdolženca, njegovega prejšnjega življenja in drugih

okoliščin oceni, da začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega

prometa. Takšno zakonsko določilo dopušča popolnoma arbitrarno presojo sodišča,

ali obstajajo načeloma zapisane, vendar natančneje nedoločene »posebne

olajševalne okoliščine« (Jenull, 2011: 152), kar bo lahko v praksi pomenilo

neenakopravno obravnavanje posameznih storilcev prekrškov. Po drugi strani pa se

je seveda treba zavedati, da so subjektivne okoliščine vsakega posameznika tako

specifične, da bi jih zakonodajalec le s težavo vse (ustrezno) vključil v zakonsko

določilo.




stran 40 od 42

7 VIRI IN LITERATURA

7.1 LITERATURA

Balažic, I. (2002). Novosti zakona o prekrških. Dnevi slovenskih pravnikov, Podjetje

in delo, št. 6/7, str. 1463−1471.

Bele, I., Jenull, H., Maček, Guštin, Š., Tratar, B. (2005). Zakon o prekrških s

komentarjem. Ljubljana: GV Založba.

Breznik, J., Štucin, Z., Marflak, J. (2001). Zakon o splošnem upravnem postopku s

komentarjem. Ljubljana: GV Založba.

Čas, P., Orel, N. (2008). Ravnanje prekrškovnega organa in sodišča s spisi v

postopku za zahtevo za sodno varstvo. Pravna praksa, 2008, št. 11, str. IV–VIII.

Eljon, B. (2007). Policija kot prekrškovni organ na področju cestnega prometa.

Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.

Gril, S. (2004). Procesno pravne določbe ZP-1. Pravna praksa 2004, št. 38, str. 27.

Jenull, H. (2009). Zakon o prekrških s komentarjem. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Jenull, H., Selinšek, L. (2011). Zakon o prekrških (ZP-1) z novelama ZP-1F in ZP-

1G, z uvodnimi pojasnili. Ljubljana: Uradni list.

Koman, A. (2004). Materialno pravna ureditev prava prekrškov in postopek o

prekršku. Ljubljana: Upravna akademija.

Kovač, P. (2004). Smiselna uporaba ZUP v hitrem prekrškovnem postopku. Pravna

praksa 2004, št. 25, str. 211–226.

Panić, M. (2009). Hitri prekrškovni postopek Policije pri obravnavi kršitev javnega

reda in miru. Dostopno 12. 11. 2012 na http://www.fu.uni-

lj.si/diplome/pdfs/diplomska/panicmarko.pdf.

Pavčič, V. (2012). Odprta vprašanja prekrškovnega postopka na področju

cestnoprometnih predpisov. Diplomska naloga, Ljubljana: Fakulteta za varnostne

vede.

Tamše, B. (2003). Vloga sodišč za prekrške v povezavi s policijo kot prekrškovnim

organom po določilih novega Zakona o prekrških ali razlogi za pripravo in sprejetje

novega Zakona o prekrških. 4. Slovenski dnevi varstvoslovja, 2003.




stran 41 od 42

Tratar, Boštjan (2002). Prekrški – kazensko ali upravno pravo?, Dnevi slovenskih

pravnikov, Podjetje in delo, št. 6/7, 1427−1435.

7.2 PRAVNI VIRI

Zakon o prekrških. Uradni list RS, št. 7/2003, 45/2004-ZdZPKG, 86/2004, 7/2005

Skl.US: U-I-19/05-5, 23/2005-UPB1, 34/2005 Odl. US: U-I-19/05-11, 44/2005,

55/2005-UPB2, 40/2006 (51/2006 popr.), 70/2006-UPB3, 115/2006, 139/2006 Odl.

US: U-I-69/06-16, 3/2007-UPB4, 29/2007 Odl. US: U-I-56/06-31, 58/2007 Odl. US:

U-I-34/05-9, 16/2008 Odl.US: U-I-414/06-7, 17/2008 (21/2008 popr.), 76/2008-ZIKS-

1C, 108/2009, 109/2009 Odl. US: U-I-56/08-15, 45/2010-ZIntPK, 9/2011, 10/2011

Odl. US: Up-319/10-14, U-I-63/10-7, 26/2011 Odl. US: Up-456/10-22, U-I-89/10-16,

29/2011-UPB8, 43/2011 Odl.US: U-I-166/10-8

Zakon o prekrških. Uradni list RS SRS, št. 25/1983 (36/1983 popr., 2/1986 popr.), št.

42/1985, 47/1987, 5/1990, RS, št. 10/1991, 13/1993, 66/1993, 39/1996 Odl. US: U-I-

33/95-12, 39/1996 Odl.US: Up 159/96 (45/1996 popr.), 61/1996 Odl.US: U-I-321/96,

35/1997, 45/1997 Skl.US: U-I-167/97, 73/1997 Odl.US, 87/1997, 73/1998, 31/1999

Odl.US: Up 120/97, 31/2000, 33/2000 Odl.US: U-I-279/99, 24/2001, 60/2002

Odl.US: U-I-380/98-14, 7/2003-ZP-1, 92/2003 Odl.US: U-I-319/00-21

Zakon o voznikih, Uradni list RS, št. 109/2010.

Zakon o pravilih cestnega prometa, Uradni list RS, št. 109/2010, 57/2012.

7.3 INTERNETNI VIRI

http://www.avp-rs.si/vozniki/rehabilitacijski-programi-za-voznike-

prekrskarje/pojasnila-drugih-ministrstev, dostopno dne 15. 11. 2012.

http://www.bb.si/doc/diplome/Lausegar_Uros-zakon-

_o_prekrških_s_področja_cestnega prometa.pdf., dostopno dne 12.11. 2012

http://www.vlada.si/delo_vlade/seje_vlade/dnevni_redi/dnevni_redi/article/94_redna

_seja_vlade_rs_dne_26_avgusta_2010_11729, dostopno dne 12. 11. 2012

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/sklepi/seje_vlade_2009_2010/

99_seja/99sv15_gradivo.pdf, dostopno dne 13. 11. 2012

http://www.mz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/670/6339/eb3d4a6aa7/.No

va zakonodaja o voznikih prinaša več varnosti na cestah, dostopno dne 1. 12. 2012.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200445&stevilka=2131








http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20062198









http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=2008773














http://www.uradni-list.si/1/index?edition=199645














http://www.avp-rs.si/vozniki/rehabilitacijski-programi-za-voznike-prekrskarje/pojasnila-drugih-ministrstev

http://www.avp-rs.si/vozniki/rehabilitacijski-programi-za-voznike-prekrskarje/pojasnila-drugih-ministrstev

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/sklepi/seje_vlade_2009_2010/

http://www.mz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/670/6339/eb3d4a6aa7/




stran 42 od 42


podrocja/javno_zdravje/Pravilnik_vozniki_2012/seznam_pooblascenih_150212.pdf,

dostopno dne 1. 12. 2012


Documents

IZVAJANJE PREKRŠKOVNEGA POSTOPKA …Slovenski dnevi varstvoslovja). Bistvena razloga za novo ureditev sta bila neobvladljivo število zadev in posledično veliko število nerešenih