EESO info – Januar 2010/1 – Posebna izdaja 1

Lizbonska pogodba daje evropskim državljanom novo orodje, da izrazijo svoje mnenje. Z državljansko pobudo, za katero je treba zbrati milijon pod-pisov, lahko od Evropske komisije zahtevajo, da pravno ukrepa za reši-tev problema, ki je bil po njihovem mnenju doslej spregledan. S podrob-nostmi pobude se zdaj ukvarja nek-danja predsednica EESO Anne-Marie Sigmund.

EESO info: Kakšne spremembe prinaša nova pogodba za organiza-cije civilne družbe in za državljane nasploh?

Anne-Marie Sigmund: Prvič doslej je v neki evropski pogodbi izrecno zapi-sano, da evropska politika ne temelji le na tem, da državljani vsakih nekaj let volijo, drugo pa prepustijo politi-kom. Lizbonska pogodba uvaja nov člen o participativni demokraciji in dialogu z državljani kot dopolnilo predstavniški demokraciji. Civilni

Špansko predsedstvo – Evropa je spet tu

Evropska državljanska pobuda: pripravite Evropo k ukrepanju!

UVODNIK

www.eesc.europa.eu

Drage bralke in bralci,d e s e t le t j e u k v a r ja nja z lastnimi težavami in prička-nja med institucijami je mimo. Začenja se novo obdobje. Nov je beseda dneva. Začela je veljati nova pogodba, imeno-vani so novi ljudje na novih

položajih, ki jih je uvedla pogodba, pred kratkim je bil izvoljen nov Evrop-ski parlament, oblikuje se nova Evropska komisija, začel se je nov politični cikel in določene so nove prednostne naloge.

Margot Wallström, odhajajoča komisarka EU, je v zadnjih petih letih spremenila način komuniciranja evropskih institucij. Uvedla je dvostran-sko komunikacijo, ki temelji na poslušanju, odzivanju in približevanju državljanom.

Če bo šlo vse tako, kot si želi predsednik Komisije g. Barroso, bo podro-čje komuniciranja in državljanstva v novi Evropski komisiji prevzela Vivi-ane Reding. Podpiram ta predlog in se veselim sodelovanja z go. Reding. Toplo pozdravljam tudi odločitev Evropskega parlamenta, da go. Kratsa imenuje za podpredsednico Medinstitucionalne skupine za informira-nje. Z zadovoljstvom opažamo, da sta komuniciranje in državljanstvo na institucionalni ravni vse bolj povezana; navsezadnje gre za področji, ki sta tesno prepleteni. Njun cilj je vključiti ljudi in jim omogočiti, da izrazijo svoja stališča in želje.

Trditev, da je komunikacija tesno povezana z vodenjem dobre politike, je že obrabljena fraza. V EU imamo dobre politike, videli smo, kako so učinkovale – in še vedno učinkujejo – v krizi. Toda seznanjanje z njimi je resnično težavna naloga.

Ravno končujem s pripravo nove strategije komuniciranja za Odbor. Pri tem si želim, da bi mi uspelo preseči zgolj informiranje in preiti na resnično komuniciranje.

EESO je v zelo privilegiranem položaju. Ker je posvetovalni organ, omogoča zelo svobodno izražanje mnenj in razmišljanj. Njegovi člani, najdragocenejši adut Odbora, so trdno zasidrani v svojih nacionalnih, lokalnih in regionalnih skupnostih. Poleg tega prihajajo iz različnih delov družbe, zaradi vsega tega pa imajo edinstveno strokovno znanje in izku-šnje. Ta dva dejavnika sta velika prednost za prilagodljivo in odzivno komuniciranje, ki EESO omogočata, da se odziva na aktualne dogodke. Toda vse to lahko učinkuje samo, če odgovornost za komuniciranje pre-vzamemo vsi.

V našem predlogu nove strategije pozivam tudi k večji sinergiji med evrop-skimi institucijami, ki bo zagotovila boljše seznanjanje z našo Evropo!

Vsi smo v istem čolnu in moramo veslati v isto smer. Zato tudi velja, da je partnerstvo ključno za komuniciranje. Že ob mnogih priložnostih je pokazalo dodano vrednost in korist, nenazadnje tudi med pripravami na podnebni vrh v Københavnu.

Jean-Jacques Rousseau je nekoč dejal, da je domišljija gonilo vsakršnega političnega delovanja. V prihodnjih letih moramo dokazati, da nam domi-šljije in poguma ne primanjkuje, da bomo lahko državljanom pokazali oprijemljive rezultate in zgradili močnejšo Evropo. Toda uspeli bomo le, če bomo z našimi dosežki državljane primerno seznanjali.

Irini Pari Podpredsednica EESO,

odgovorna za komuniciranje

Januar 2010/1 – Posebna izdaja SLISSN 1830-5164

dialog med posameznimi organizaci-jami civilne družbe, a tudi med njimi in institucijami EU, je na primer zdaj zapisan v pogodbi. Posamezne insti-tucije bodo morale v prihodnje okre-piti svoja prizadevanja in vzpostaviti stalen, strukturiran dialog z organi-zacijami civilne družbe in državljani.

To presega običajna posvetovanja o posameznih predlogih Komisije. Zame je to velik uspeh, saj je bila participativna demokracija v času mojega predsedovanja Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru v mandatnem obdobju 2004–2006 ena mojih glavnih prednostnih nalog.

EESO info: Bili ste opazovalka EESO v evropski konvenciji, ki je prva pred-stavila zamisel o evropski državljanski pobudi v Ustavni pogodbi. Znano je, da to pobudo odločno zagovarjate. Kako je s pobudo zdaj?

Anne-Marie Sigmund: Zamisel je bila iz Ustavne pogodbe prenesena v Lizbonsko pogodbo, ki opredeljuje temeljna načela državljanske pobude. Vendar mora EU razčistiti še neka-tere podrobnosti. Koliko držav članic

Španija je s 1. januarjem 2010 pre-vzela predsedstvo EU in sicer kot prva država v skladu z novimi določbami Lizbonske pogodbe, ki je začela veljati mesec prej. To bo predsedstvo, za katerega bo značilen prehod z obdobja veljavnosti Pogodbe iz Nice v novo obdobje, tj. obdobje Lizbonske pogodbe. „Če bo kar koli zaznamovalo naše predsedovanje, bo to izvajanje Lizbonske pogodbe,“ je dejal španski predsednik vlade José Luis Rodríguez Zapatero na srečanju z evropskimi poslanci. Od Španije se tako pričakuje, da bo v praksi naka-zala pot za uresničitev možnosti in struktur, ki jih uvaja nova pogodba.

Program svojega predsedovanja je Španija pripravila skupaj z belgij-skim in madžarskim predsedstvom, ki bosta sledila španskemu.

Gospodarstvo na prvem mestu

Prva prednostna naloga bo pospe-šiti oživitev gospodarstva in odpiranje delovnih mest. Kriza je v letu 2008 močno prizadela evropsko gospodar-stvo, tudi Španijo, kjer stopnja brez-poselnosti znaša okoli 20 %. Kakor je poudaril g. Zapatero, se je Evropa iz te krize vsekakor naučila, da je za soočanje z izzivi svetovnega gospo-darstva treba usklajeno ukrepati. „Če imamo znotraj Unije skupen trg in skupno valuto, moramo imeti tudi skupno gospodarsko upravljanje,“ je

dejal. Izjava prihaja ravno ob pravem času, saj Lizbonska pogodba omogoča boljše usklajevanje ekonomskih poli-tik, kar bo pospešilo oživitev gospo-darstva.

Ekscesi v finančnem sektorju so eden od vzrokov za krizo, zato pred-sedstvo poziva k boljši zakonodaji in nadzoru nad finančnimi trgi, pred-vsem pa takojšnji ustanovitvi evrop-ske uprave za sistemska tveganja in novih evropskih nadzornih organov.

V programu, ki ga je predstavilo špansko predsedstvo, je revizija liz-bonske strategije glavna prednostna naloga. Zaradi sedanje krize in hitro starajočega se prebivalstva je celovita reforma gospodarstva še toliko bolj pomembna in nujna. Splošni cilj je najti nov gospodarski model, ki bi bil trajnosten, inovativen, ekološki, solidaren in konkurenčen na sve-tovni ravni. Nova strategija bo pri-spevala k omilitvi negativnih posledic finančne in gospodarske krize, treba pa jo je tudi bolje povezati s kohezij-sko politiko, da bi revnejšim regijam in skupinam pomagali dohiteti ostale. Strategija bo spodbudila inovacije, s čimer naj bi ustvarili rast in delovna mesta. Leto 2010 je razglašeno za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, zato bo pred-sedstvo posebno pozornost namenilo brezposelnim in najrevnejšim. Nova strategija naj bi imela izboljšan sis-tem upravljanja, realistične cilje za naslednjih deset let in nov sistem

izvajanja. Zainteresirane strani, tudi na lokalni in regionalni ravni, naj bi bile vanjo bolje vključene. Španija in državi, ki bosta predsedovali EU za njo, si bodo prizadevale za pravilno delovanje enotnega trga, poskušale pa bodo doseči „popolnoma integriran notranji trg“.

Za okolju prijazno gospodarstvoGlavna prednostna naloga priho-

dnjih predsedstev je oblikovati okolju čim bolj prijazne politike EU. Varstvo okolja ni več cilj sam po sebi, tem-več je način za ustvarjanje rasti in odpiranje delovnih mest. Kot eno od možnosti za hitrejšo oživitev gospo-darstva bo treba spodbujati „zelena“ delovna mesta, „zelene“ inovacije in razvoj električnih avtomobilov. Vse več bo ukrepov za večjo uporabo obnovljivih virov energije, boljšo energetsko učinkovitost stavb in podporo ekoloških načinov prevoza. Pregledani bodo instrumenti davčne politike, da bi zagotovili spodbujanje energetsko učinkovitih produktov. Čeprav bo „zelena“ revolucija vseka-kor zmanjšala odvisnost Evrope od fosilnih goriv, bo zanesljiva oskrba z energijo še naprej eno najpomemb-nejših vprašanj. Zato špansko pred-sedstvo poziva k solidarnosti med državami članicami, če bi prišlo do izrednega stanja, in podpira razvoj plinskih in električnih povezovalnih omrežij znotraj EU.

> > > s t r a n 2

> > > s t r a n 2

EESO info Evropski ekonomsko-socialni odborMost med Evropo in organizirano civilno družbo

28. januar 2010: EESO: Javno posvetovanje na temo Dostop do kreditov: pasti in tveganja

17. in 18. februar 2010: Plenarno zasedanje EESO

15. marec 2010: Evropski dan potrošnikov

V TEJ ŠTEVILKIStališče civilne družbe o jedrski energiji: priložnosti in nevarnosti

Posebna izdaja ob evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti

S skupnimi prizadevanji za novo kulturo mobilnosti v mestih

Oblikovalci nagrajeni za ustvarjalno vizijo trajnostne prihodnosti

KOLEDAR DOGODKOV

2

8

7

3–6

Anne-Marie Sigmund

EESO info

v 22 jezikih!

2 EESO info – Januar 2010/1 – Posebna izdaja

EU kot svetovni partner – zdaj ali nikoli

Priča smo velikim spremembam na mednarodnem prizorišču. ZDA so še vedno glavni akter, svetovni pomen pa pridobivajo Kitajska in druga hitro rastoča gospodarstva. Nekateri se bojijo, da bo povezava ZDA in Kitajske vplivala na prihodnje raz-merje sil v svetu. Kot priznava španski predsednik vlade, pa EU „kot celota še vedno pomeni manj kot vsi njeni deli skupaj“.

Lizbonska pogodba res daje Uniji več možnosti za vpliv na svetovnem prizorišču, saj so institucionalne spre-membe na področju zunanjih zadev ena največjih novosti nove pogodbe. Uvedla je namreč funkcijo predse-

Glede na to, da se več kot polovica energije, potrebne v EU, uvaža in da se levji delež fosilnih goriv nahaja v evropski soseščini, so pri obrav-navi energetskega vprašanja potrebni odločni zunanjepolitični ukrepi EU. Špansko predsedstvo zato poziva EU, naj pri pogajanjih z dobavitelji, tranzitnimi državami in državami, ki to energijo uporabljajo, nastopa enotno.

Nadaljevanje s strani 1 – Špansko predsedstvo – Evropa je spet tu

pridejo do besede in Evropo pripra-vijo k ukrepanju! To bo zanje nedvo-mno edinstvena priložnost, da izra-zijo svoje želje, združijo svoje moči prek meja in Komisijo pripravijo, da začne ustrezno delovati. Tako bo mogoče dolgoročno spodbuditi tudi resnično evropsko državljansko raz-pravo v okviru evropske javnosti.

Če želite sodelovati v posvetova-nju, kliknite na naslednjo povezavo:

http://ec.europa.eu/dgs/secre-tariat_general/citizens_initiative/index_sl.htm (cw) ●

pomeni izraz „večje število«? Kako bi bilo treba organizirati zbiranje podpi-sov? Kdo jih bo preverjal? Cela vrsta zapletenih vprašanj! In zelo moramo paziti, da ne bi ustvarjali dodatnih ovir, ki bi ogrožale uspeh pobude. Zato je Komisija novembra začela široko posvetovanje, ki bo pote-kalo do konca januarja, tako da vse izrecno vabim k sodelovanju! Trenu-tno pripravljam mnenje Odbora glede določb o participativni demokraciji in državljanski pobudi; v zvezi s tem smo pred kratkim organizirali zelo zanimivo posvetovanje z evropskimi organizacijami civilne družbe. Raz-mišljam tudi o možnosti, da bi, morda pozneje letos, pripravili konferenco zainteresiranih strani.

EESO info: In kdaj lahko, ko bo vse to končano, instrument pa pripravljen, pričakujemo prve pobude?

Anne-Marie Sigmund: Komisija bo svoj predlog uredbe predvidoma predstavila spomladi. Nato ga morata odobriti Parlament in Svet, vendar upam, da bo postopek zaključen do konca leta 2010. Res se zelo veselim te nove priložnosti za državljane, da

Nadaljevanje s strani 1 – Evropska državljanska pobuda: pripravite Evropo k ukrepanju!

EESO na konferenci v Københavnu

Uradni naslov konference o podneb-nih spremembah v Københavnu, ki je potekala od 7. do 18. decembra, je 15. zasedanje Konference pogodbe-nic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, obi-čajno pa se uporablja izraz COP 15 ali konferenca v Københavnu. Vsako leto junija poteka srečanje v Bonnu, vsako leto decembra pa drugod po svetu: srečanje decembra 2007 je bilo tako na Baliju, 2008 v Poznanu ter 2009 v Københavnu.

Odbor se je v preteklih letih inten-zivno ukvarjal z vprašanjem podneb-nih sprememb in je nenehno pozival Komisijo k učinkovitejšim ukrepom za zmanjšanje emisij CO2, ki povzro-čajo globalno segrevanje. Organizira-nih je bilo več dogodkov na to temo in pripravljenih več mnenj. Delo je bilo sklenjeno z resolucijo Poti nazaj ni, ki je bila z veliko večino sprejeta na plenarnem zasedanju novembra 2009. Resolucija predstavlja stališče Odbora glede podnebnih sprememb in poudarja nujnost, da EU ohrani cilj zmanjšanja emisij CO2 za 30 % do leta 2020.

Prvi teden konference v Køben-havnu je zaznamovalo veliko tehnič-nega in pripravljalnega dela. Po ura-dni otvoritvi na plenarnem zasedanju so se pogajalci (EU in posamezne države) sestali v različnih skupinah in podskupinah, da bi pripravili sklepe,

ki naj bi jih politiki sprejeli v drugem tednu konference. Ta pogajanja niso bila odprta za javnost in na njih je sodelovalo le majhno število od sku-paj 15 000 udeležencev konference. Drugi udeleženci so bili večinoma opazovalci iz držav članic ZN – teh je bilo skoraj 200 – ter nevladne orga-nizacije in druge interesne skupine, ki so COP 15 izkoristile za iskanje podpore za svoje cilje, vplivanje na nosilce odločanja in povečanje svoje prepoznavnosti.

Bežen pogled na program tipičnega dneva na konferenci tako razkrije naslednje: plenarno zasedanje, dve seji ad hoc delovnih skupin, pet sestankov neformalnih skupin, 16 sestankov skupin po posameznih državah, 8 sestankov opazovalskih organizacij, 39 informativnih sestankov za novi-narje, 22 stranskih dogodkov, 7 znan-stvenih predstavitev, poleg vsega tega pa še predstavitve in razprave posa-meznih držav ali skupin držav (9 sta jih npr. organizirali tako EU kot tudi Brazilija, 3 Kitajska in 7 Nizozemska). Vsi ti dogodki so potekali v konfe-renčnem centru (primerljivem z bru-seljskim centrom Heysel, kjer je bila svetovna razstava), nekateri drugi pa so bili zaradi pomanjkanja prostora organizirani na več drugih lokacijah v Københavnu.

Tričlanska delegacija EESO se je udeležila drugega tedna COP 15

od 13. do 18. decembra. EESO na dogodku ni imel formalne pogajal-ske vloge, vendar je bil na konferenci iz dveh razlogov: da dosedanje delo Odbora, povzeto v resoluciji Poti nazaj ni, predstavi širšemu občin-stvu ter organizira stranski dogodek, ki običajno vključuje manjšo konfe-renco, dolgo od ure in pol do dveh ur, na kateri spregovori več govornikov, in razpravo z občinstvom.

Tema stranskega dogodka, ki ga je EESO organiziral v petek 18. decem-bra, sta bila BDP in alternativni način merjenja blaginje. Na prvi pogled se to morda ne zdi tako pomembna tema za podnebne spremembe, a celoten način merjenja rasti in blaginje ima velik vpliv na sprejemanje političnih odločitev. Da bi bil stranski dogodek uspešen, je treba oblikovati zanimiv in privlačen program in ga nato tudi dobro predstaviti. K sodelovanju na konferenci je bila tako povabljena vrsta izjemnih govorcev, med njimi uveljavljeni akademiki in oblikovalci politik, ki so vsi izvrstno predstavili tematiko. Naslednji korak je bil pri-vabiti veliko število udeležencev, ki bi tudi sodelovali v razpravi. Razdeljeni so bili letaki, razobešeni plakati, obve-ščena je bila mreža vseh razpoložljivih kontaktov, poskrbljeno pa je bilo tudi za hrano in pijačo. Na dogodku, kjer se za pozornost bori toliko različnih skupin, ne sme biti nič prepuščeno naključju. (ja) ●

Stališče civilne družbe o jedrski energiji: priložnosti in nevarnostiPo zaključku københavnskega vrha o podnebju je zdaj čas za razpravo o tem, kako bi lahko jedrska energija prispe-vala k doseganju ciljev, o katerih se je dogovorila mednarodna skupnost. Odbor je vedno menil, da jedrske energije ni mogoče enostavno zane-mariti, saj je eden od trenutno razpo-ložljivih nizkoogljičnih virov energije. Vendar je jedrska energija tema, ki jo je treba temeljito obravnavati z vsemi vpletenimi stranmi, vključno s podje-tji, delavci, združenji in ne nazadnje z evropskimi državljani. Treba je okre-piti ozaveščenost celotnega prebival-stva EU in tako zagotoviti, da bodo nosilci političnih odločitev sprejemali uravnotežene, v prihodnost usmerjene in poštene odločitve.

Konferenca na temo Jedrska ener-gija: priložnosti in tveganja – stališča evropske civilne družbe in evropskih akterjev, ki jo je 30. novembra 2009 organizirala strokovna skupina TEN, je bila predvsem nadaljevanje prej-šnjih, rednih prizadevanj Odbora za večjo preglednost v razpravah o jedr-ski energiji.

Konferenca je bila del Evropskega foruma za jedrsko energijo (ENEF), ki je bil ustanovljen leta 2007 na predlog Komisije. János Tóth vodi delovno skupino o preglednosti, več drugih članov EESO pa sodeluje pri delov-nih skupinah ENEF, ki obravnavajo tveganja in priložnosti.

Konference so se udeležili številni predstavniki različnih organizacij. Razpravljali so o konkurenčnosti jedrske energije, njenem vplivu na cene električne energije in vpraša-njih odlaganja radioaktivnih odpad-kov. Med glavnimi govorniki so bili namestnik generalnega direktorja GD TREN Dominique Ristori ter poslanca v Evropskem parlamentu Edit Herczog in Ivailo Kalfin. Okro-gle mize so vodili člani EESO Edgardo Iozia, Ulla Sirkeinen, Gerd Wolf in Ernst Erik Ehnmark, ki so vsi dejavni na področju energije in trajnostnega razvoja.

János Tóth je poudaril, da je raz-prava v skladu tako s prednostno nalogo EESO, da krepi ozaveščenost evropskih državljanov o različnih energetskih možnostih, kot tudi s širšo nalogo ENEF, da spodbuja dialog med zainteresiranimi stranmi in v celotni družbi poveča pomen raz-prave o jedrski energiji.

Zaključki razprav so jasni: za izboljšanje preglednosti na področju jedrske energije bo treba še veliko storiti! Konference na ravni EU so pomembne, a naslednje korake bi bilo treba storiti na lokalni ravni ter pod-preti razvoj nacionalnih in lokalnih forumov o jedrski energiji.

Udeleženci so pri nekaterih toč-kah sicer našli kompromisne reši-tve, vendar ostaja nerazčiščenih še veliko vprašanj, na primer odlaga-nje jedrskih odpadkov ali vprašanje stroškovne konkurenčnosti (zlasti zaradi nepričakovano visokih stro-škov novih jedrskih elektrarn v EU). Jedrska energija ne pomeni vedno nižje cene električne energije, to pa predvsem zato, ker liberalizacija energetskega trga EU ni bila ustrezno izvedena. (ak) ●

NOVICE O ČLANIHMario Sepi prejel častno odlikovanje bolgarskega sveta

Predsednik EESO Mario SEPI je od predsednika bolgarskega ekonomsko-socialnega sveta Lalka Dulevskega prejel častno odlikovanje za prispevek k razvoju bolgarske orga-nizirane civilne družbe. Gre za najvišje odlikova-nje, ki ga v Bolgariji pode-

ljujejo osebnostim, ki so dejavno prispevale k razširja-nju vrednot civilnega dialoga. Slovesnost je potekala ob letnem srečanju predsednikov in generalnih sekretarjev

nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov in EESO 27. novembra 2009 v Sofiji. Udeleženci srečanja so sprejeli izjavo z naslovom Evropski trg dela: ukrepi za spopad s krizo.

Tomasz Jasiński na čelu mladinske sekcije evropskih sindikatov

Tomaszu Jasińskemu (sku-pina delojemalcev, Poljska) čestitamo ob izvolitvi za predsednika mladinskega odbora Evropske konfede-racije sindikatov (ETUC).

Mladinski odbor pripravlja akcijske programe in vpliva na delo konfederacije, saj skrbi za to, da se v njenih strategijah, politikah in stališčih ustrezno upoštevajo mnenja in potrebe mladih. (mb)

dnika Evropskega sveta in visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnost ter evropsko službo za zuna-njepolitično delovanje (novo evrop-sko diplomatsko službo). Glede na možnosti, ki jih daje pogodba, in pri-pravljenost španskega predsedstva, da si bo prizadevalo za resnično „učinko-vit multilateralizem“ in vodilno vlogo EU v svetu, lahko na tem področju pričakujemo velike spremembe.

Španski predsednik vlade Zapatero je nedavno dejal, da je „Evropa bila in je še vedno uspešen projekt […], vendar nismo zadovoljni, želimo še več […]. Evropa je spet tu ...“. Pro-gram predsedstva je dokaz te želje po ukrepanju. (mb) ●

Mario SepiTomasz Jasiński

EESO info – Januar 2010/1 – Posebna izdaja 3

UVODNIK

www.eesc.europa.eu

Drage bralke in bralci,tokratna posebna izdaja EESO info je pred vami na začetku e v ropskega le t a boja prot i revš č i ni i n socia l ni i zk lju-čenosti. Ta tema je za Evropski ekonomsko-socialni odbor po - sebnega pomena.

V letu 2009 je naš Odbor spre-jel več pomembnih mnenj o tej

temi, v žarišču katerih so bili „revščina zaposlenih“ in cilji prenovljene socialne agende. V imenu civilne družbe smo pozdravili odločitev, da bo leto 2010 leto dejanj. Evropska unija zagotavlja okvir pravic, ki so podlaga za konkretne ukrepe za boj proti revščini. Povezava med človekovim dostojanstvom ter posameznikovim ekonomskim in soci-alnim položajem je zapisana tako v Listini EU o temeljnih pravicah kakor tudi v ustavah številnih držav članic. Kar nujno potrebujemo, je trdna politična volja za izvajanje potrebnih socialnih ukrepov za boj proti socialni izključenosti in revščini na vseh vladnih ravneh.

Sočamo se z dramatičnim položajem: v EU je danes več kot 79 mili-jonov ljudi, ki živijo v revščini, od tega 19 milijonov otrok. Tako vsak peti državljan EU živi v nesprejemljivih socialnih razmerah.

Čeprav ima EU v primerjavi z nacionalnimi vladami na področjih, povezanih s socialnim varstvom, le omejene pristojnosti, se moramo zavedati, da je evropsko leto boja proti revščini in socialni izključe-nosti lahko pomembna priložnost za to, da to vprašanje uvrstimo med najpomembnejše točke političnega dnevnega reda in zahtevamo konkreten odgovor.

Eropski ekonomsko-socialni odbor je v letu 2009 večkrat opozoril na pomen prenovljene in vsebinsko bogatejše socialne agende EU. Skupaj z združenjem Notre Europe smo sprejeli tudi izjavo, s katero smo posameznike in organizacije civilne družbe pozvali, naj podpišejo peticijo za nov program socialnih ukrepov, v katerem bi bile socialne pravice enako pomembne kot ekonomske svoboščine. Dejanski dostop do pravic, zlasti socialnih, je prvi korak k temu, da boj proti socialni izključenosti postane konkreten in uresničljiv cilj v EU.

Zlasti v času gospodarske krize je treba socialno izključenost in revščino (pri čemer je prva lahko tako vzrok kot posledica druge) obravnavati skupaj.

Za odpravo težav revnih delavcev je treba ukrepati tako na evropski kot nacionalni ravni in na več področjih, kot so politika zaposlovanja, socialno varstvo, socialna varnost in podpora družinam.

Poleg tega je treba namenjati pozornost najbolj ranljivim skupinam, na primer etničnim manjšinam, delavcem migrantom, brezdomcem, enostarševskim družinam itd.

To je še posebej pomembno v sedanjih gospodarskih razmerah. Medtem ko Evropa previdno stopa na pot okrevanja, veliko drža-vljanov še vedno bremenijo brezposelnost, zadolženost in upadajoča življenjska raven. Zagotoviti moramo, da manj premožni ne bodo plačevali cene za krizo, ki je v nobenem primeru niso zakrivili. Leto 2010 je za voditelje EU in nacionalne vlade obdobje prehoda od besed k dejanjem. Zato mora EU pospešiti svoje delovanje, ki temelji na nekaterih načelih in pridobitvah. To pomeni, da mora okrepiti evrop-ski socialni model, izboljšati učinkovitost odprte metode usklajevanja, spodbujati temeljne pravice na delovnem mestu in načelo „dostojnega dela“ ter vključiti vprašanje revščine zaposlenih v socialni dialog na evropski ravni.

Mario SepiPredsednik EESO

Januar 2010/1 – Posebna izdaja SL

EESO info Evropski ekonomsko-socialni odborMost med Evropo in organizirano civilno družbo

21. januar 2010 – Madrid, Španija: Konferenca ob začetku evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti

17.–30. maj 2010 – Bruselj, Belgija:Spomladanski tematski tedni

10.–24. oktober 2010 – Bruselj, Belgija:Jesenski tematski tedni

KOLEDAR DOGODKOV

Bo Evropa kdaj uspela izkoreniniti revščino?Britanski filmski režiser Ken Loach je po vsej Evropi znan po svojih neizprosnih dramah, ki govorijo o socialni nepravič-nosti. Decembra 2009 je dobitnik zlate palme v Cannesu svoji zbirki nagrad dodal še eno, prejel je namreč nagrado za življenjsko delo Evropske filmske aka-demije. Z njim smo se pogovarjali eksklu-zivno za EESO info.

EESO info: Bi lahko rekli, da je prika-zovanje bede revščine ena glavnih tem vaših filmov?

Ken Loach: To je eden od elemen-tov v njih. Toda tematike v mojih filmih ne maram omejevati zgolj na en ali dva izolirana izseka. Posku-šamo narediti nekaj bolj zapletenega. Ena od stvari, ki so jih želeli doseči avtorji, s katerimi delam, je prenesti osebno izkušnjo v družbeni kon-tekst. Ne odraščamo v praznem pro-storu. Družbeno in politično okolje, v katerem živimo, določa prav vse. Na obrobju ostajajo ljudje, ki so revni in … – te besede ne maram – izklju-čeni. Imajo svojo nalogo v gospodar-stvu, pa čeprav so brezposelni, in to je zmanjšati vrednost dela. Misel, da sta brezposelnost in socialna izklju-čenost – če uporabim izrazje, ki je zdaj v modi – nekakšen odklon ali napaka, je napačna. Vključena sta v sistem: sistem ljudi, ki so lastniki ter nadzorujejo in oblikujejo politični okvir za kapitalizem, besedo, ki se je tako bojimo.

EESC info: Mislite, da lahko evrop-sko leto boja proti revščini in socialni izključenosti kaj spremeni?

KL: Mislim, da je treba na to gledati kritično. Če prav razumem, obsta-jajo direktive EU, ki določajo, da morajo biti javne storitve odprte za

zasebne ponudnike in da država ne sme sodelovati pri naložbah v indu-strijo in proizvodnjo. To pomeni, da so zasebna podjetja in velike družbe tiste, ki določajo gospodarsko dejav-nost. Za dobiček se je treba tako trdo boriti, da pri tem celo ni prostora za dolgoročno zaposlovanje. Dolgoletne kariere, ki so jih ljudje nekoč imeli, so zdaj zamenjale zaposlitve prek agencij, občasno delo in kratkotrajne pogodbe.

Moj oče je 43 let delal v isti tovarni. Zdaj to ni več mogoče. Začel je kot vajenec. Vajeništvo ne obstaja več. V naši državi je brezposelnih 20 % mladih. Če ekonomski sistem ne more zagotoviti dela in tega nismo sposobni storiti skupaj, kako bo to potem mogoče uresničiti?

EESC info: V EU je 80 milijonov ljudi, ki jih ogroža revščina – kaj lahko pri tem stori civilna družba?

KL: Če ljudje, ki imajo oblast, ne bodo radikalno spremenili usmeri-tve, pravzaprav nič. Trdim, da je treba spremeniti usmeritev v prid skupnega lastništva, demokratičnega nadzora,

Ken Loach

> > > s t r a n 4

Že sama razglasitev leta boja proti revščini in socialni izključenosti poudarja dejstvo, da je razširjenost revščine v Evropi nesprejemljiva, po mnenju nekaterih celo šokantna. In pri tem je Evropa eden najbogatejših delov sveta.

Ob tem se vsiljuje še bolj temeljno vprašanje: kaj je revščina in kaj jo povzroča? Po uradni opredelitvi revščina pomeni življenje z manj kot 60 % povprečnega nacionalnega dohodka. Toda: ali ta abstraktna opre-delitev odraža subjektivne izkušnje ljudi? Nekaj odgovorov ponujata dve

Evropejci in revščina

raziskavi Eurobarometer, opravljeni v letu 2009.

Rezultati kažejo, da je po mne-nju treh četrtin Evropejcev revščina v njihovi državi zelo pogost problem. Devet od desetih vprašanih želi, da bi bili sprejeti nujni ukrepi za boj proti njej. Vendar so mnenja o tem, kaj je revščina, deljena. Nekateri menijo, da je reven tisti, ki nima sredstev za polno sodelovanje v družbi (24 %), drugi pra-vijo, da v revščini živi tisti, ki si ne more privoščiti najnujnejšega (22 %) ali pa je odvisen od dobrodelnih prispevkov ali državne pomoči (21 %). Z uradno

opredelitvijo revščine soglaša manj kot petina vprašanih.

Po statističnih podatkih živi pod uradnim pragom revščine 16 % pre-bivalcev EU. Kot kaže raziskava iz avgusta in septembra 2009, večina ljudi meni, da se problem zaostruje. 84 % Evropejcev je namreč prepri-čanih, da se je revščina v njihovi državi v zadnjih treh letih povečala – tako zlasti menijo na Madžarskem, v Latviji in Grčiji. Presenetljivo pa jih veliko manj (53 %) zaznava pove-čanje revščine v okoljih, kjer živijo, in samo 12 % jih navaja, da se le težko prebijajo iz meseca v mesec.

Ali je občutek revščine isto kot doživljanje revščine? „Ljudje lahko zelo dobro presodijo, ali so sami revni ali ne,“ odločno pravi Robert Man-chin, generalni direktor in predsednik Gallupove evropske podružnice, ki je v juliju istega leta opravila drugo, tele-fonsko anketo. Vendar so prebivalci nekaterih držav bolj optimistični kot prebivalci drugih. Tako na primer le malo Ciprčanov meni, da je revščina zelo razširjena – manj kot v kateri-koli drugi državi z izjemo Danske. Obenem pa je Ciper statistično ena od šestih gospodarsko najšibkejših držav EU. To zgovorno ponazarja

> > > s t r a n 4

ISSN 1830-5164

4 EESO info – Januar 2010/1 – Posebna izdaja

domcu rekli, da vendar lahko večerja v Ritzu. Čudovito.

EESC info: Je katero od vaših del še posebno spremenilo razumevanje revščine? Na primer film Cathy Come Home?

KL: Film je imel takšen učinek zgolj zaradi takratnega stanja na televi-ziji. Mislim, da smo naredili tudi že kaj boljšega, a ta film je pač prišel ob pravem trenutku. Film Kes na primer; fant, ki je igral v njem, je vsaj vsak dan lahko šel v službo. V filmu Sweet 16 je igral malo starejši poba, ki ni imel ničesar: ne družbenih vezi, ne dela, ničesar. To je tisto, kar se je spremenilo v 30-letnem obdobju med filmoma. Sweet 16 je bil posnet v Greenocku ob reki Clyde, mestu z ladjedelniško industrijo, kjer zdaj vlada velika brez-poselnost. Najbolj razvita industrija so bile droge. Pametna mladina je odšla, drugi pa so ostali in propadli. ●

izpolnjevanja potreb – in ne iskanja dobička – ter varovanja okolja.

Naravnost nenavadno je, da imajo glavno moč [politiki] in se delajo, kot da bi pri tem šlo za neko naravno danost, kar seveda ni res. Gre za posledico organizacije gospodarskih dejavnosti. Kaj pa pričakujejo? Kot da bi se hudič pritoževal nad grehom.

EESC info: Vaš film It's a free world ostro obračunava z izkoriščanjem delavcev migrantov v Evropi. Mislite, da lahko prosti pretok ljudi in enostav-nejša potovanja znotraj EU pomagata ljudem, da ubežijo revščini?

KL: Kako naj ljudje potujejo, če so brezposelni? Če nimajo niti ficka. To je zgolj licemerstvo. Samo obiščite kakšnega od revnejših predelov, ki jih ima vsaka država, in recite ljudem, da lahko prosto potujejo. Prav, in kje je denar? To je tako, kot če bi brez-

Nadaljevanje s strani 3 – Bo Evropa kdaj uspela izkoreniniti revščino?

„Dejavnik strahu“ se lahko pogosto spremeni v samouresničujočo se pre-rokbo o lastni blaginji, meni g. Man-chin. V sedanji krizi 26 % Evropejcev pričakuje, da se bo prihodnje leto nji-hov položaj poslabšal, medtem ko jih 16 % napoveduje boljše čase.

Kdo je po mnenju Evropejcev odgovoren? Večina meni, da bi morale nacionalne vlade sprejeti ukrepe za boj proti revščini s spodbujanjem zaposlovanja, usposabljanja in rasti ter zagotavljanjem cenovno spreje-mljivih stanovanj. Kot kažejo študije, pa se ozirajo tudi k EU. „Evropejci se še kako zavedajo težav z revščino in socialno izključenostjo v današnji družbi,“ ugotavlja evropski komisar za zaposlovanje Vladimir Špidla. „Tri četrtine jih pričakuje, da bo EU imela ključno vlogo.“ ●

kompleksnost problema in napeljuje k sklepu, da na mišljenje ljudi močno vplivata družbena solidarnost in doje-manje relativne blaginje.

Za glavni socialni vzrok revščine v EU velja brezposelnost, za glavni vzrok posameznikove revščine pa pomanjkljiva izobrazba in usposobljenost. V južno-evropskih državah imata družinsko oko-lje in podpora večjo vlogo kot na severu. Toda medtem ko 56 % Evropejcev meni, da revščina najbolj ogroža brezposelne, le vsak peti meni, da so ogroženi otroci in starši samohranilci – čeprav podatki kažejo, da so oboji med ogroženimi skupinami (dejansko je revnih 19 % brezposelnih ter 32 % otrok in staršev samohranilcev).

Brezposelne dvakrat pogosteje skrbita revščina in brezdomstvo.

Nadaljevanje s strani 3 – Evropejci in revščina

Kako razširjena je po vašem mnenju revščina v vaši državi?

Leto, ki lahko prinese izboljšanjeČlani Evropskega ekonomsko-soci-alnega odbora so brez obotavljanja pozdravili odločitev, da se leto 2010 razglasi za leto boja proti revščini v EU. V mnenju Odbora iz maja 2008 je zapisano, da bo evropsko leto 2010 „dragocena pobuda za ozaveščanje javnosti o trajnih območjih revščine in socialne izključenosti v Evropi in za vzpostavitev podpore za učinko-vit način obravnavanja teh proble-mov“. Žal je razširjenost teh območij vse prej kot zanemarljiva. Nedavni podatki kažejo, da v revščini živi skoraj 80 milijonov ljudi v EU, kar je približno 16 % celotnega prebivalstva. To so razmere, ki so po mnenju EESO „nedopustne“.

„Zmanjšanje revščine in socialne izključenosti je v interesu vsakega

državljana, zato bi morali prav vsi prispevati k uresničitvi tega cilja,“ je eno od sporočil v mnenju, ki ga je pripravil poročevalec Krzysztof Pater (EESO, skupina raznih dejav-nosti), podpredsednik varšavskega združenja skavtov. „Premožni ne morejo preprosto domnevati, da se njihova odgovornost konča, ko pla-čajo davke,“ je dejal. Kakršna koli dejavnost lahko pomaga izboljšati stanje, tudi če je to zgolj urica pro-stovoljnega dela enkrat na teden. „To je vprašanje miselnosti, ki prevladuje v družbi.“

G. Pater meni, da Evropa potre-buje nove kazalnike, ki bodo razkrili dejanski obseg revščine in podali jasno oceno zmožnosti posamezni-kov, da kupijo izdelke in storitve zase ter svoje družine, in ki tudi ne bodo merili zgolj relativnih dohodkovnih neenakosti. „Vemo, da Komisija dela na tem,“ pravi poročevalec. „Največja odgovornost je navsezadnje v rokah nosilcev političnih odločitev.“

EESO je opredelil pet področij, ki jim bo treba v evropskem letu 2010 nameniti posebno pozornost:

delo na črno,•aktivni ukrepi za vključevanje •ljudi na trg dela,naložbe v panoge in storitve, ki •ustvarjajo delovna mesta,vpliv politik na prihodnjo gospo-•darsko rast,dostop ranljivih skupin prebival-•stva do hrane in energije.

Za izkoreninjenje revščine bo treba angažirati celo paleto različnih političnih področij, ob tem pa bodo morali pobudo prevzeti oblikovalci politik. „Poštena razdelitev blaginje mora postati večja politična predno-stna naloga kot doslej, tudi na ravni EU,“ je zapisano v mnenju.

Zaposlitev na splošno velja kot najboljši izhod iz revščine. Leta 2007 je skoraj 10 % delovno aktivnih odra-slih v EU živelo v gospodinjstvih, kjer nihče ni bil zaposlen. Med priseljenci je stopnja brezposelnosti višja kot med lokalnim prebivalstvom – na Danskem na primer celo za 16 % –, kar pomeni, da je ta skupina prebi-valstva bolj izpostavljena revščini in socialni izključenosti.

Seveda pa zaposlitev sama po sebi ne jamči varnosti. Raziskava o socialni zaščiti in socialni vklju-čenosti, ki jo je leta 2008 izvedla EU, je pokazala, da 8 % zaposlenih državljanov v EU-25 živi pod pra-gom revščine. Razlogi za to so nizki dohodki, nizka stopnja usposoblje-nosti, negotovi delovni pogoji in pogosto tudi neprostovoljni skraj-šani delovni čas. Mnenje EESO iz septembra 2009 o delu in revščini ter nujnosti globalnega pristopa opo-zarja na stisko „revnih zaposlenih“, in poziva k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, boljšemu usposablja-nju in vseživljenjskemu učenju ter k vzpostavljanju novih mehanizmov za združevanje socialne zaščite in dela, ki bodo vsem družinam zago-tovili ustrezne dohodke. Po ocenah je v Evropi 48,1 milijona delavcev brez stabilne pogodbe o delu, kar povečuje negotovost zaposlitve in prispeva k revščini zaposlenih.

Evropska leta in kaj pomenijoIrini PariPodpredsednica EESO, odgovorna za komuniciranje

Pogosto slišim vprašanje, kaj pravza-prav pomeni evropsko leto. Evropsko leto usmeri pozornost na temo, ki je pomembna za Evropo in našo družbo, saj opozori na dejavnosti, ki se na tistem področju že izvajajo, spodbudi javno razpravo, prispeva k temu, da se priznajo prizadevanja članov prosto-voljnih organizacij in nosilcev pobud ter tako poveča možnost, da bodo ukrepale tudi vlade.

Zadnji dve evropski leti – evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij (2009) in evropsko leto medkulturnega dia-loga (2008) – sta bili tako zelo usmer-jeni v prakso, da sta bili v samem jedru delovanja našega Odbora.

Leto 2010 je evropsko leto boja proti revščini in socialni izključe-nosti. To je poseben komunikacijski izziv, saj obstajajo razlike v odnosu do te problematike, ki včasih spodbudi k ukrepanju, včasih pa povzroči celo zadrego. Tema ni „lepa“ in razprave o njej so lahko boleče. Toda gre za vsakodnevno življenje žensk, moških in otrok, ki živijo v težkih razmerah in ne vedo, ali bodo jutri še imeli topel dom in obrok. Zato moramo o tem govoriti z občutkom in spoštovanjem. Ta izdaja EESO info opisuje konkre-tne korake, ki jih je napravil EESO, da bi bila ta pomembna družbena tema tudi v prihodnje med našimi najpo-membnejšimi nalogami. ●

Krzysztof Pater

„Obstajajo posamezniki v sektorjih, ki jih zastopam, torej v kovinski indu-striji, gradbeništvu, storitvah, ki jim plače ne omogočajo dostojnega življe-nja, še posebej ne v mestnih središčih. Menimo, da je to nesprejemljivo,“ je poudarila članica skupine delojemal-cev Nicole Prud’homme, predstavnica francoske zveze krščanskih delavcev, ki je pripravila mnenje. „Delo bi moralo ljudem dati dostojanstvo, nji-hovim družinam pa prinesti blaginjo.“ Sestavni del procesa posvetovanja je bila tudi javna razprava. „Besedilo mnenja odseva resnične razmere v Evropi in izkušnje ljudi. Upam, da bo vir, iz katerega bo prihodnje leto črpala tudi Komisija.“

Poudarila je, da je bila pobuda spro-žena, še preden je zobe pokazala gospo-darska kriza. „Želela sem po udariti dej-stvo, da zaposlitev ni vedno varovalka pred revščino, tudi redna zaposlitev ne. Revščina je namreč strukturni pro-blem, ki ga je kriza samo še poglobila, pri čemer se moramo zavedati, da se še nismo izvlekli iz nje! Evropsko leto 2010 je priložnost narediti korak naprej in preprečiti vrnitev v stanje, kakršno je bilo prej.“

Pomanjkanje vseevropske oprede-litve revščine načeloma pomeni, da je bil ta problem doslej podcenjen. Kot poudarja Evropska mreža za boj proti revščini (EAPN), je treba za izris jasne slike socialnih neenakosti proučiti tudi vprašanja, povezana s premoženjem – ugotoviti, kdo ga ima, od kod prihaja in kako se prerazporeja. Razlike med 27 državami članicami EU so ogromne. Obstajajo primeri, v katerih imajo posa-mezniki, ki živijo na pragu revščine v Veliki Britaniji, na Danskem ali na Irskem, devetkrat večje dohodke kot revni v Bolgariji, Romuniji in Latviji, te razlike pa so se po širitvi EU samo še povečale. „To kaže na pomen učin-kovitih ukrepov za socialno in ekonom-sko kohezijo ter zmanjšanje sedanjih

Irini Pari

gospodarskih razlik v EU, da bi ublažili pomanjkanje,“ pravi EESO.

Član skupine delodajalcev Antonello Pezzini je bil soporočevalec za mnenje iz januarja 2009 o prenovljeni socialni agendi. „Če bomo evropsko leto 2010 dobro izkoristili, bomo lahko znatno prispevali k izboljšanju stanja,“ meni g. Pezzini in pri tem kot zgled navaja leto 1982, ki je bilo evropsko leto malih in srednje velikih podjetij (MSP). „Sprožili smo celo vrsto pobud, kate-rih pozitivni učinki so se čutili še dolgo po tem letu. To je prava vrednost leta, posvečenega posebnemu področju, da namreč usmeri pozornost na neko temo in vodi v trajne spremembe.“ Opozoril je, da revščina in socialna izključenost škodujeta evropskemu gospodarstvu, in poudaril vlogo civilnega dialoga pri medsebojnem ozaveščanju in zmanjše-vanju neenakosti v družbi.

Ali kot mnenje jasno poudarja: „Zlasti ob upoštevanju sedanje krize ne smemo spregledati, da je za blaginjo posame-znika odgovorna celotna družba.« ●

Antonello Pezzini

Nicole Prud’homme

HungaryBulgariaRomania

LatviaPortugal

FranceGreece

LithuaniaSlovakiaSloveniaBelgium

ItalyEstonia

EU-27Germany

PolandIreland

United KingdomSpain

Czech RepublicThe Netherlands

LuxembourgFinland

MaltaAustria

SwedenCyprus

Denmark

WidespreadNot widespreadDon’t know

EESO info – Januar 2010/1 – Posebna izdaja 5

Za odpravo revščine otrok v EU

20. obletnica konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah je stre-znjujoč opomin, da v Evropi skoraj petina otrok živi v revščini. Od leta 2003 se ta številka ni zmanjšala. V nekaterih državah članicah živi v revščini vsak četrti otrok.

Neprimerna stanovanja, slabo zdravstveno stanje in večja izposta-vljenost tveganemu vedenju: to so le nekatera od bremen, ki jih revščina nalaga najbolj ranljivim skupinam v Evropi in posledično prihodnosti Evrope.

Otroci v enostarševskih gospo-dinjstvih so bolj izpostavljeni tvega-nju, da bodo živeli v revščini. Zaradi finančne krize je več držav članic

zmanjšalo proračunska sredstva za izobraževanje, zdravstveno varstvo in socialne prejemke. Takšni ukrepi bi lahko povečali tveganje, da se bo tako imenovani „medgeneracijski prenos revščine“ nadaljeval.

Da bi ta prenos prekinili, potre-bujemo celostno strategijo s poli-tikami, ki temeljijo na usmerjenih in merljivih ciljih. Vendar doslej ni bilo uradnega, za vso EU veljavnega cilja za zmanjšanje revščine otrok. Evropski parlament je predlagal 50-odstotno zmanjšanje do leta 2012, vendar Evropska komisija o zadevi molči.

„Predlog, da bi v EU zmanjšali revščino otrok za 50 %, je dober in ga

v celoti podpiram, vendar vidim težave pri njegovem uresničevanju, še zlasti, če Komisija nima pooblastila za izre-kanje sankcij proti tistim državam, ki ne dosegajo svojih ciljev,“ pravi članica III. skupine Jillian van Turnhout, izvr-šna direktorica Zavezništva za pravice otrok. „Komisija se teh težav zaveda in menim, da prav zato molči.“

Marca 2006 je Evropski svet pozval države članice, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje revščine otrok. Leto pozneje so Komisija in nacionalne

Revščina se razlikuje glede na spol

Jillian van Turnhout

Claus Sørensen

Za matere samohranilke v Evropi je zadostitev temeljnih potreb njihovih otrok pravi boj. Redna zaposlitev samo delno odpravi te težave. Matere samohranilke so primorane opravljati več nalog hkrati, saj morajo skrbeti za družino, obenem pa morajo svoj delovnik usklajevati z gospodinjskimi dolžnostmi. Toda zaradi pomanjkanja prožnosti in mobilnosti zaposlitve se matere samohranilke – posledično pa tudi njihovi otroci – soočajo z večjim tveganjem revščine. V Evropi je revščina resničnost, ki jo mora pre-magovati 34 % staršev samohranil-cev.

„Več kot polovica vseh enostarše-vskih gospodinjstev živi v revščini. V Veliki Britaniji jih je kar 53 %,“ pravi Brenda King, nekdanja komi-sarka britanskega svetovalnega organa za vprašanja žensk (Women's National Commission). „Matere samohranilke običajno nimajo prožnega delovnega časa. Težave jim povzroča tudi kraj zaposlitve, saj mnoge ne morejo delati daleč od kraja varstva njihovih otrok, če si varstvo sploh lahko privoščijo.“

V večini EU je tveganje za revščino v primerjavi z moškimi samohra-nilci večje za ženske samohranilke. Finančna kriza je ta problem še zao-strila. Brezposelnost se bo prihodnje leto še povečala in dosegla „stopnje, ki jih nismo zabeležili že več kot desetletje“. To je bila groba ocena v poročilu, ki ga je GD za gospo-darske in finančne zadeve Evropske komisije pripravil oktobra 2009. Lju-dje z negotovimi pogodbami in manj kvalificirani delavci se morajo in se bodo še naprej morali boriti s sedanjo recesijo.

Poročilo tudi navaja, da je kriza na začetku manj prizadela ženske, saj jih veliko dela v socialnih sektorjih. Toda ga. King pojasnjuje: „Morda so obdržale svoja delovna mesta, a nji-hov delovnik je bil skrajšan.“

Več kot tri četrtine vseh delavcev s krajšim delovnim časom so ženske.

To je tretjina vseh zaposlenih žensk, medtem ko s krajšim delovnim časom dela zgolj desetina moških. Razlika v plačilu glede na spol se vse od leta 2003 ni spreminjala in je 15-odstotna. V nekaterih državah članicah je raz-lika še precej večja.

35 let po sprejetju direktive o ena-kem plačilu iz leta 1974 se ženske v EU kot delovna sila še vedno ločeno obravnavajo. Čeprav so na splošno visoko izobražene, jih precej redko najdemo na vodilnih položajih. 71 % vseh menedžerjev podjetij v Evropi je moških, medtem ko ženske prevladu-jejo v storitvenem sektorju.

Evropska komisija si prizadeva, da bi zmanjšala to vrzel in odpravila ste-reotipe, ki vnaprej določajo vloge in še krepijo predsodke. Lani je za pro-grame zaposlovanja, socialne kohe-zije in enakosti med spoloma porabila prek 100 milijonov EUR.Brenda King

Toda konkretnih ciljev EU za zmanjšanje revščine žensk ni. Takšni cilji bi otrokom teh žensk zagotovili veliko boljše možnosti za uspeh.

Predramite ljudi„Brez komuniciranja bi se lahko zgodilo najslabše ... namreč prav nič,“ pravi Claus Sørensen, generalni direktor za komuniciranje Evropske komisije. V nagovoru udeležencem evropske konference z naslovom Revščina med realnostjo in dojema-njem: izziv komuniciranja oktobra 2009 je dejal, da se je treba, če želimo posredovati sporočilo o nujnosti boja proti revščini in socialni izključeno-sti, predvsem povezati z javnostjo.

Usoda revnih in socialno izključe-nih je vprašanje, ki je v veliki meri

odrinjeno. Da bi poskrbeli za več pozornosti in obveščali o razme-rah, v katerih živijo ranljive skupine v Evropi, je treba nagovoriti javnost na bolj osebni ravni. Konkretno to pomeni posredovanje informacij v domove državljanov in na njihova spletna družabna omrežja.

„Javnost moramo pripraviti in ji razložiti, da je treba glede socialne izključenosti nekaj storiti,“ je dejal. Priznal je, da njegov generalni direk-torat doslej ni bil tako učinkovit, kot bi si sam želel. ●

vlade sklenile, da je to prednostna naloga. Ublažitev revščine otrok zahteva več kot le lažji dostop do trga delovnih mest. Potreben je tudi celovit pristop, ki obravnava otrokov čustveni in socialni razvoj.

Na podlagi usklajene skupne analize nacionalnih podatkov lahko Komisija in Svet izdajata priporočila. V skladu s poročilom iz leta 2008 morajo države članice izboljšati spremljanje in oce-niti vpliv njihove politike na revščino otrok in socialno izključenost.

Izkoreninjenje revščine otrok je najbrž prednostna zadeva v večini, če že ne v vseh državah članicah. Dejstvo pa je, da morajo mnoge šele uresničiti priporočila, o katerih so se dogovorile v svojih nacionalnih akcij-skih načrtih za obdobje 2008–2010. Pomanjkanje naložb in obveznosti na nacionalni in lokalni ravni pomeni, da pobude ostajajo brez konkretnih rezultatov. Zato je stopnja revščine otrok še vedno visoka. Čeprav je še tako krivično, je dejstvo, da 19 % otrok živi v revščini. ●

„Brez konkretnih ciljev za zmanjša-nje revščine žensk pa po mojem mne-nju ni mogoče izkoreniniti revščine otrok,“ je še sklenila ga. King.. ●

© Ev

rops

ka un

ija

6 EESO info – Januar 2010/1 – Posebna izdaja

Etnične manjšine se še vedno borijo za svoj prostor v Evropi

Diskriminacija na podlagi etnične pripadnosti velja za najbolj razširjeno obliko diskriminacije v Evropi. Raz-iskava Eurobarometer na to temo iz leta 2009 je pokazala, da je po mnenju več kot polovice Evropejcev etnična pripadnost ovira na trgu dela. Takšni rezultati ne obetajo nič dobrega za priseljence in na splošno za vključe-vanje manjšin v vsej Evropi.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso želi oblikovati skupno politiko priseljevanja, ki poudarja spo-štovanje temeljnih pravic in človeškega dostojanstva. Po njegovih besedah sta izobraževanje in usposabljanje odločil-nega pomena za vključevanje.

Toda medtem diskriminacija in družbena stigmatizacija etnične manj-šine in priseljence še naprej potiskata na rob družbe. Mnogi priseljenci so iz upravičenih razlogov zaprosili za azil, a so se morali prisilno vrniti ali pa so priprti in živijo v razmerah, podobnih zaporniškim. Drugi med čakanjem, da bodo njihove prošnje prišle iz kolesja dolgotrajnih admini-

strativnih postopkov, pogosto nimajo kje bivati.

Žalostni položaj Romov, največje etnične skupine v Evropi, je še vedno velik izziv. Raziskava Eurobarometer iz leta 2008 je razkrila, da bi se sko-raj četrtina vseh Evropejcev poču-tila neprijetno, če bi imeli za soseda Roma. Če bi šlo za soseda, ki ni Rom, temveč član druge etnične skupine, bi bil ta delež nižji, in sicer šestodstoten. Zaradi tega si nekateri Romi močno prizadevajo prikriti svojo etnično pripadnost.

Leta 2006 je komisarka Margot Wallström, zadolžena za področje komuniciranja, zaprosila EESO za pri-pravo raziskovalnega mnenja o tem, kako se boriti proti diskriminaciji in spodbujati vključevanje manjšin, predvsem Romov. V mnenju je Odbor poudaril, da so slabe stanovanjske razmere, pomanjkanje izobrazbe in dostopa do zdravstvenega varstva ter segregacija del stvarnosti, s katero se Romi soočajo vsak dan. Približno 60 % jih živi v hudi revščini in njihovi otroci pogosto izkusijo segregacijo že v zgodnji starosti – v šoli.

„Namen mnenja je institucije EU opozoriti na težave, s katerimi se spo-padajo romske skupnosti, in pripra-viti priporočila, ki bi jih bilo mogoče uresničiti. Zgolj govorjenje o tem ni dovolj; če želimo kaj spremeniti, je treba sprejeti konkretne ukrepe. Doslej se to še ni zgodilo,“ pravi Madi Sharma, ki je skupaj z Anne-Marie Sigmund pripravila mnenje na to temo.

Za uspešno vključevanje manjšin je potrebna delujoča mreža, v okviru katere sodelujejo vsi akterji. To pomeni tudi Romi, ki so v postopku spreje-manja političnih odločitev zelo slabo zastopani. EESO v mnenju poziva Komisijo, naj razišče, kako lahko zako-nodaja EU izboljša to situacijo, na pri-mer z direktivo o desegregaciji.

Direktive EU o preprečevanju dis-kriminacije in o rasni enakosti so učin-koviti instrumenti. Toda izvajanje in uveljavljanje predpisov je naloga držav članic. Nekatere to nalogo opravljajo bolje, nekatere slabše. Italijanski državni svet je na primer odobril zbiranje podat-kov o vseh Romih z jemanjem njihovih prstnih odtisov; zato bi morali tisti, ki zapustijo romska naselja, nositi značke. Na Severnem Irskem so se Romi znašli v razmerah, ko so bili primorani bežati pred nasilno množico. Na Češkem so se še celo leta 2005 pojavljali domnevni primeri prisilne sterilizacije romskih žensk. Novembra 2009 je češki predse-dnik vlade Jan Fischer objavil uradno opravičilo in obljubil sprejetje ukrepov, ki bodo dokončno preprečili takšne krši-tve človekovih pravic.

„Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti je odlična pobuda, toda vprašati se moramo, ali finančna kriza in veliko število Evropejcev, ki drsijo v revščino, ne bosta zasenčila vprašanja Romov?“ je opozorila Madi Sharma. „Če evropsko leto ne bo prine-slo jasnih in konkretnih ukrepov za boj proti revščini in socialni izključenosti romskih skupnosti, obstaja nevarnost, da bo ostalo v spominu zgolj kot for-malna pobuda Komisije.“ ●

Boj proti revščini je tudi boj proti podnebnim spremembamV decembru, ko v Københavnu poteka 15. konferenca ZN o podnebnih spre-membah, je bila ta tema čisto v ospredju politične agende. EESO info je Rajendro Pachaurija, predsednika medvladnega odbora za podnebne spremembe, pov-prašal o povezavi med podnebnimi spre-membami in revščino tako v Evropi kot svetu v razvoju.

Dr. Rajendra Pachauri: Podnebne spremembe bi lahko na več načinov vplivale na revščino v Evropi. Najprej z bolj pogostimi in hujšimi izrednimi vremenskimi pojavi, ki bodo prizadeli predvsem revne. Ti so celo v najbo-gatejših državah največje žrtve pod-nebnih sprememb, kar je dokazal tudi orkan Katrina v New Orleansu.

Predvideva se, da bo v Sredoze-mlju zaradi podnebnih sprememb izrazitejše pomanjkanje vode, kar bo ponovno prizadelo manjše kmete in revnejše sloje družbe. Toda Evropa bo negativne posledice podnebnih spre-memb občutila tudi drugače. V več regijah sveta v razvoju se bo zaradi njih zmanjšala količina kmetijskih pridel-kov in primanjkovalo bo vodnih virov. Ljudem, ki živijo v majhnih otoških državah in na nizkih obalnih obmo-čjih, bi lahko grozilo povišanje morske gladine. Vse to bi lahko povzročilo, da bi bili ljudje primorani zapustiti svojo državo, Evropa pa bi morala najti reši-tev za mnoge revne begunce, kar bi še povečalo število vseh prebivalcev, ki živijo v revščini. ●

Skupaj za nov program socialnih ukrepov„Evropsko komisijo pozivamo, da predlaga program socialnih ukrepov, ki bi zagotovil enakovredno upošte-vanje temeljnih socialnih pravic ter pravil konkurence in ekonomskih svoboščin.“ Na konferenci 30. novem-bra ob obeležitvi 20. obletnice Listine Skupnosti o temeljnih pravicah delav-cev sta EESO in združenje Notre

Europe poudarila potrebo po novem programu socialnih ukrepov, ki bi bili prilagojeni zdajšnjim razmeram v EU. Kot je izjavil Bruno Vever, nek-danji član skupine delodajalcev, „EU zaradi krize pozablja na državljane. Zato mora EESO odločno ukrepati“. Konferenca, ki se je je udeležil tudi Jacques Delors, nekdanji predsednik

EESO želi povečati ozaveščenost državljanov o revščini in jih poziva k sodelovanjuV letu 2010 bo po vsej EU potekalo na stotine dejavnosti. Ključni dogodki bodo otvoritvena konferenca (21. januarja v Madridu), sklepna kon-ferenca (17. decembra v Bruslju) ter umetniška razstava in natečaj za novinarje na ravni celotne EU. V Bruslju bosta organizirana tudi dva tematska evropska tedna, ki se bosta osredotočila na temi revščine in socialne izključenosti. Njun namen bo ustvariti poseben zagon s kopi-čenjem dejavnosti v obdobjih med 17. in 30. majem ter med 10. in 24. oktobrom 2010. Podobno bodo tudi tematski tedni držav članic poraz-

deljeni preko celega leta, od februarja do novembra.

Strokovna skupina EESO za zapo-slovanje, socialne zadeve in državljan-stvo (SOC) je predlagala ustanovitev stalne študijske skupine, ki bi vklju-čevala člane iz več strokovnih sku-pin, da bi mobilizirala vire in zagoto-vila sodelovanje Odbora na glavnih dogodkih tako v Bruslju kot v posa-meznih državah članicah. Ta skupina bo pripravila poročilo o vlogi EESO na področju ozaveščanja med celim letom in njegovih glavnih sporočilih za obdobje po letu 2010. (mjb) ●

Madi Sharma

Dr. Rajendra Pachauri

Evropske komisije, je privabila več kot dvesto udeležencev. Organizacije civilne družbe in evropske državljane pozivamo, naj podpišejo izjavo, ki je bila sprejeta ob zaključku konfe-rence in je v 22 jezikovnih različicah na voljo na spletni strani: www.eesc.europa.eu/social-rights. (jr) ●

© Ev

rops

ka un

ija

EESO info – Januar 2010/1 – Posebna izdaja 7

S skupnimi prizadevanji za novo kulturo mobilnosti v mestih

Akt za mala podjetja: obletnica s priokusomPodpora malim in srednje velikim podjetjem (MSP) ni ključna za reše-vanje zgolj finančne krize, temveč tudi socialnih in okoljskih proble-mov. Naša MSP so jedro inovativ-nosti in ustvarjalnosti in si zaslužijo, da jih Evropska unija bolj podpre. Takšno je sporočilo, ki so ga na sku-pni konferenci 2. decembra 2009 ob obletnici Akta za mala podjetja na evropske oblikovalce politik naslovili skupina delodajalcev EESO, Združe-nje evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres), Evropsko združenje obrti, malih in srednje velikih podjetij (UEAPME) ter organizacija deloda-jalcev Businesseurope. Ta sklop ukre-pov Evropske komisije z namenom, da „najprej pomislimo na male,“ ni

odpravil ovir, ki preprečujejo rast, ustvarjanje delovnih mest in inova-cije. Pogosto se zgodi, da podjetniki dvomijo v lastne sposobnosti ali ne vedo, kako jim Evropa dejansko lahko pomaga pri ustanavljanju in nadaljnjem vodenju podjetja. Henri Malosse, predsednik skupine delo-dajalcev EESO, si zato želi močnejšo zavezanost Evropske unije v korist MSP. „Evropa se lahko brez dvoma zanese na to, da bodo MSP ustvar-jala rast in delovna mesta, toda ali se lahko tudi MSP zanesejo na Evropo?“ se sprašuje g. Malosse. Udeleženci so na konferenci tudi sklenili, da bodo prihodnje leto pripravili novo oceno Akta za mala podjetja in zbrali infor-macije o njegovem izvajanju. (jr) ●

javnost in civilna družba pomagata svojim vladam spodbujati primere dobrih praks za izboljšanje mobilno-sti v naših mestih. Razstavo, ki jo je pripravil EESO in je na ogled do 18. decembra, je obiskalo tudi 114 učen-cev iz Evropske šole v Woluwéju, starih od 10 do 12 let, in sicer iz petih različnih jezikovnih oddelkov (angleškega, francoskega, nemškega, litvanskega in finskega). Namen tega šolskega izleta je bil šolarje seznaniti s tematiko trajnostne mobilnosti.

Več informacij je na voljo na sple-tni strani:http://www.eesc.europa.eu/sections/ten/index_en.asp?id=2300011tenen (acc) ●

Mobilnost v mestih je za Evropejce vse bolj pomembna. Odločitve ljudi o tem, kako bodo potovali, ne vpli-vajo zgolj na njihovo dobro počutje in zdravje, ampak vse bolj tudi na druge ljudi in okolje. V povezavi s tem je strokovna skupina EESO za promet, energijo, infrastrukturo in informacij-sko družbo (TEN) 7. decembra 2009 v Bruslju soorganizirala zaključno konferenco v okviru projekta Move Together, ki je bil financiran s sredstvi 7. okvirnega raziskovalnega programa EU. Namen konference je bila raz-prava o novih načinih razvoja boljše in bolj vključujoče kulture mobilnosti v evropskih mestih.

Osemnajst mesecev po uvodni konferenci, ki je prav tako potekala v EESO, je dogodek privabil člane EESO, predstavnike iz 14 mest, vklju-čenih v združenje, in drugih lokalnih oblasti (vključno z Rimom, Madridom, Kaliningradom in Stockholmom), oblikovalce politik na ravni EU in skupino naključno izbranih državlja-nov EU. Vsi so pozvali k večjim pri-zadevanjem na ravni EU in dodatnim ukrepom za boljše izvajanje projektov trajnostne mobilnosti. Edgardo Iozia (II. skupina, Italija), podpredsednik strokovne skupine TEN, je poudaril, da „mora EESO tesneje sodelovati pri sprejemanju konkretnih ukrepov za uresničitev trajnostne mobilnosti v evropskih mestih“.

Brian Simpson, član Evropskega parlamenta in predsedujoči njego-

vemu Odboru za promet in turizem, je v govoru na konferenci pozdra-vil odprt in vključujoč pristop ter po udaril, da Evropski parlament nadaljnjemu sodelovanju z EESO v okviru prihodnjega razvoja politike mobilnosti v mestih pripisuje zelo velik pomen. Ob zaključku dogodka je Stéphane Buffetaut (I. skupina, Francija) poudaril „stališče Odbora, da morajo biti državljani v središču vsake pobude za spodbujanje trajno-stne mobilnosti“.

Dan po t. i. dnevu Move Together, torej 8. decembra, je predsednik strokovne skupine TEN EESO Janos Toth odprl razstavo, na kateri je bilo predstavljeno, na kakšne načine lahko

Boj proti raku in razlikam v EU

EESO je predstavil svoje mnenje o ukrepih za zmanjšanje števila rakavih obolenj v EU in odpravo številčnih nesorazmerij pri raz-širjenosti raka in smrtnosti zaradi te bolezni v posameznih državah članicah. Leta 2006 je bil rak drugi najpogostejši vzrok smrti za boleznimi srca in ožilja, vsako leto namreč odkrijejo raka pri pribli-žno 3,2 milijona državljanov EU. EESO pozdravlja in podpira nada-ljevanje dela v zvezi s predlogom Evropske komisije glede evrop-skega partnerstva za boj proti raku. To partnerstvo pomaga državam članicam pri pripravi povezanih načrtov za boj proti raku.

EESO se zavzema za ozaveščanje mladih glede življenjskih navad ter poklicnih in okoljskih dejavnikov, ki lahko povzročijo raka. Poleg zgodnjega ozaveščanja bi bilo treba spodbuditi raziskave, da bi pridobili dodatna spoznanja o preprečevanju raka. EESO poleg načrtov za preprečevanje raka podpira tudi predloge za določitev novih ciljev glede preventivnih pregledov. (al)

Potrebne so močnejše spodbude za realno gospodarstvo

Za usklajevanje ukrepov ter zagotovitev gospodarskega in družbenega okrevanja potrebujemo nov, ambicioznejši evropski načrt za oživitev gospodarstva, nova pravila za mednarodne finance in več politične Evrope. To je glavno sporočilo mnenja o finančni krizi in njenem vplivu na realno gospodarstvo, ki ga je pripravil EESO pod vodstvom poročevalca Carmela Cedroneja (skupina delojemalcev, Italija). Mne-nje je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju 16. decembra.

V mnenju se Odbor zavzema za uvedbo pravil za nadzor in kazni, da bi preprečili kakršne koli ponovitve negativnih posledic sis-tema brez nadzora. Potreben je tudi dogovor o skupnem pristopu k evropskim bankam. „Ob soočanju s krizo, kakršna je zdajšnja, je potrebno odločno ravnanje, da se opredelijo ukrepi in predlogi tako s kratkoročnimi kot z dolgoročnimi učinki,“ je v uvodnem govoru povedal g. Cedrone.

EESO tudi poziva Komisijo, naj predlaga konkretne ukrepe za gra-ditev politične Evrope od spodaj navzgor, na primer s pripravo bele knjige o političnem upravljanju. „Preprečiti je treba, da bi državljani v bodoče še naprej plačevali ceno za neobstoj Evrope,“ je dejal g. Cedrone. (ds)

Za trajnostno prihodnost prometa so potrebne korenite spremembe

EESO je na zaprosilo Evropske komisije in švedskega predsed-stva pripravil mnenje o trajnostni prometni politiki za Evropo

v obdobju po letu 2010, ki je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju decembra.

„Sedanji prometni sistem ni trajnosten in potrebna je korenita spre-memba naše usmeritve,“ je dejal poročevalec Lutz Ribbe (skupina raznih dejavnosti, Nemčija). Zadostitev povpraševanja po prevozu in njegovo povečanje nista dovolj. „Proučiti moramo, kako promet nastaja, da bi lahko ocenili, ali so nekatere prometne dejavnosti smiselne,“ je še dodal g. Ribbe.

EESO poudarja, da je treba pred sprejetjem političnih odločitev skrbno analizirati učinek politik na vzorce v prometu.

Zato zakonodajalce EU poziva, naj proučijo trajnost prometa s celo-stnega vidika in ne le v smislu okoljskih ciljev. Promet bo resnično trajnosten šele, ko bodo zagotovljene boljše socialne razmere za prometne delavce in bodo vsi – tudi invalidi in starejši – imeli ustrezen dostop do javnega prevoza.

EESO poziva k ukrepom za uresničitev že davno dogovorjenih, toda nikoli doseženih ciljev prometne politike. Internalizacija zunanjih stroškov je le eden od njih. (mb)

PLENARNO ZASEDANJE NA KRATKO

Šolarji in Claude Leloup na šolskem izletu

Henri Malosse

8 EESO info – Januar 2010/1 – Posebna izdaja

Decembra je bila odprta razstava najbolj ustvarjalnih oblikovalskih izdelkov, prispelih na natečaj EESO Design ZeroNine. Med razstavljenimi izdelki, ki hkrati ponazarjajo idejo trajnosti, so tudi nagrajeni projekti; tako bo na multimedijski razstavi predstavljen prototip zmagovalnega projekta, tj. „čebelnjak“ (Bee House), ki ga sestavljata okenska zabojnika za rože. Kot je dejala mednarodna komisija za izbor, je izdelek nagra-dila zaradi njegove sporočilnosti, saj „združuje rastlinsko, živalsko in človeško življenje ter poudarja eno-stavne in temeljne ekološke vrednote v sodobnem življenju“.

Na odprtju razstave 9. decembra 2009 sta podpredsednica Irini Pari in

generalni sekretar Martin Westlake slavnostno podelila nagrade štirim oblikovalcem. Poleg „čebelnjaka“ so bili nagrajeni še naslednji izdelki: Dynamic, mobilni polnilec za tele-fon, ki ga napaja človeški stres, Useless, manjši predmet, namenjen spodbujanju ekološke porabe virov, posebno pohvalo komisije pa je pre-

jela Sabbiode, zbirka predmetov iz naravnih elementov, ki so prispevek k zmanjšanju količine odpadkov.

„Nagrada, podeljena v okviru oblikovalskega natečaja Design Zero-Nine za trajnostno darilo, temelji na jasnem in hvalevrednem namenu: obdarovanju,“ je ob koncu pove-dala kuratorka Giovanna Massoni. Nagrada je hkrati tudi poudarila nalogo EESO, da socialne pobude civilne družbe povezuje z evropskimi institucijami. S tem vpliva na soci-alno politiko in jo podpira.

Razstava bo odprta do 31. januarja 2010. Vabljeni k ogledu! (al) ●

Januar 2010/1 Posebna izdaja

EESO info v 22 jezikih: http://www.eesc.europa.eu/activities/press/eescinfo/index_sl.asp

QE-A

A-09-010-SL-N

EESO infoGlavna urednicaBarbara Gessler

Pomočniki uredniceVincent BastienMaciej BuryIsolde JuchemAshley LewisMarco PezzaniJérôme RocheDaria Santoni

KoordinatorkaAgnieszka Nyka

Avtorji v tej številki: Jakob Andersen, Maria Judite Berkemeier, Ana-Cristina Costea, Aleksandra Klenke, Maria Jose Lopez Grancha, Sebastien Occhipenti, Christian Weger, Laila WoldTiskano izdajo EESO info v nemškem, angleškem in francoskem jeziku lahko dobite brezplačno pri službi za stike z javnostmi Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. V elektronski obliki (PDF) je EESO info na voljo v dvaindvajsetih jezikih na spletni strani Odbora: http://www.eesc.europa.eu/activities/press/eescinfo/index_en.aspEESO info ni uradno poročilo o delu EESO. Ti dokumenti so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in drugih publikacijah Odbora.Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira (en izvod se pošlje urednici).

Naklada: 15 500 izvodov Naslednja številka izide februarja 2010.Tiskano na 100-odsToTno recikliranem papirju

NaslovEvropski ekonomsko-socialni odborStavba Jacques Delors, rue Belliard 99, B-1040 Bruselj, BELGIJATel. +32 25469396 ali 25469586Faks +32 25469764

E-naslov: eescinfo@eesc.europa.euInternet: http://www.eesc.europa.eu/

EESO info izide devetkrat letno ob plenarnih zasedanjih Odbora.

Odkrijte trajnostno arhitekturo prihodnosti„Svetovni dan globalne prekorači-tve“ (Global Overshoot Day) je tisti dan v letu, ko svetovno prebivalstvo preseže mejo razpoložljivih narav-nih virov in začne porabljati več, kot zemlja lahko ustvari v enem letu. V letu 2009 je bil to 25. september. EESO je v tem času organiziral dneve

energetske učinkovitosti in pripravil videoposnetek, ki ponazarja, kako bo recikliranje v prihodnosti postalo ključni vidik v arhitekturi. Udele-ženci dnevov energetske učinkovitosti EESO so se lahko prepričali, kakšna so v praksi trajnostna stanovanja. Če vas zanima hiša, ki porabi desetkrat manj energije kot povprečna mestna stavba v Evropi, obiščite spletno stran: http://www.eesc.europa.eu/activities/press/media/AV/index_en.asp

Predstavitev dobitnikov nagrade EESO za organizirano civilno družbo

Na novembrskem plenarnem zaseda-nju je EESO podelil nagrade šestim pionirjem civilne družbe v Evropi, ki so s svojimi inovativnimi rešitvami in ustvarjalnimi pobudami pozitivno vplivali na to, kako javnost dojema podobo Evrope in proces povezova-nja. EESO se je pogovarjal z vsemi

NA KRATKO

Kmalu v EESOUmetniki in znanstveniki skupaj raziskujejo zapletene razsežnosti podnebnih spremembV zadnjih letih sta se zavest o pod-nebnih spremembah in njihovo razumevanje v Evropi močno okre-pila. Kljub temu pa še vedno obstaja razlika med znanstvenimi spoznanji in razumevanjem v družbi. Enako nesorazmerje prevladuje v svetu kulture in umetnosti. Zato Evrop-ski ekonomsko-socia lni odbor (EESO), Britanski svet, nacionalni kulturni inštituti EU (EUNIC) in organizacija TippingPoint pripra-vljajo pomembno evropsko srečanje posameznikov s celotnega področja kulture, vključno z umetniki in znan-stveniki, ki se ukvarjajo z znanostjo o podnebju. Srečali se bodo 25. in 26. januarja 2010 na sedežu EESO. Raziskati nameravajo zapletene in subtilne kulturne razsežnosti pod-nebnih sprememb in ugotoviti, na katerih področjih bi lahko umetniki in znanstveniki v prihodnje sodelo-vali pri skupnih projektih. (ds)

Evropski dan potrošnikov 2010EESO že od leta 1999 organizira evropski dan potrošnikov, ki je sča-soma postal pomemben dogodek na ravni Evropske unije, saj se na njem

obravnavajo vprašanja, ki so življenj-skega pomena za evropske potrošnike. Evropski dan potrošnikov 2010, ki bo 15. marca v Madridu, bo EESO organiziral v sodelovanju s španskim predsedstvom in Evropsko komisijo. Glavna tema dogodka bo Uveljavlja-nje pravic potrošnikov. (mjlg)

Konferenca o človeških virih v evropskem pomorskem sektorju – 11. marec 2010

EESO želi z ozaveščanjem mladih o možnostih, ki jim jih ponujajo poklici v pomorskem sektorju, spodbuditi zaposlovanje in konkurenčnost v tej panogi. Poleg mladih, ki jih zanima takšna poklicna pot, bo EESO na konferenco povabil tudi pomembne akterje pomorskega sektorja (raz-lične socialne partnerje, lastnike ladij, sindikate in izobraževalne ustanove, predstavnike Mednarodne pomorske organizacije itd.). (so) ●

Oblikovalci nagrajeni za ustvarjalno vizijo trajnostne prihodnosti

Irini Pari z Jamesom Ennisom, dobitnikom prve nagrade

nagrajenci. Če se niste mogli udeležiti podelitev nagrad in bi radi zvedeli, kaj imajo skupnega italijanske organiza-cije, ki se borijo proti organiziranemu kriminalu, okoljska nevladna orga-nizacija, gospodarska zbornica ter evropska združenja za zgodovino in prostovoljstvo v vsej Evropi, si oglejte intervjuje na spletni strani: http://www.eesc.europa.eu/activities/press/media/AV/index_en.asp (mb)

Srečanje ekonomsko-socialnih svetov v Moskvi

Upravni odbor Mednarodnega zdru-ženja ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij (AICESIS) se je 3. in 4. decembra 2009 prvič sestal v Moskvi na povabilo ruske drža-vljanske zbornice pod predsedstvom g. Velikhova.

Seje se je udeležilo pet ekonomsko-socialnih svetov iz Evrope, pet iz Afrike, dva iz Azije in eden iz Latin-ske Amerike, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Zveza ekonomsko-socialnih svetov Afrike (UCESA), ekonomski in socialni svet Združenih narodov ter Mednarodna organizacija dela.

Delegacijo EESO je vodil g. Hamro-Drotz, spremljala pa sta ga g. Tóth

in g. Westlake. Pod predsedstvom g. Marzana, predsednika združenja AICESIS, je upravni odbor sprejel sre-dnjeročni načrt razvoja združenja.

Naslednja seja upravnega odbora in generalna skupščina bosta 5. in 6. julija 2010 v New Yorku na eko-nomskem in socialnem svetu Zdru-ženih narodov.

Podpišite peticijo za akcijski program socialnih ukrepov!EESO je 30. novembra proslavil 20. obletnico Listine EU o temeljnih socialnih pravicah. Častni gost na slovesnosti je bil Jacques Delors, ki je leta 1989 prvi snoval socialno Evropo s temeljnimi socialnimi pravicami. Te so zdaj z Listino o temeljnih pravi-cah vključene v Lizbonsko pogodbo. Po naključju je 1. decembra stopila v veljavo tudi Lizbonska pogodba – EESO ne bi mogel izbrati boljšega trenutka za organizacijo slovesno-sti! Udeleženci so sprejeli tudi skupno izjavo, ki evropske institucije poziva k pripravi akcijskega programa soci-alnih ukrepov, s katerim bodo zago-tovile, da bodo socialne pravice enako pomembne kot pravila o konkurenci in ekonomske svoboščine. Vse orga-nizacije civilne družbe in evropski državljani so vabljeni k podpisu peti-cije na spletni strani: http://www.eesc.europa.eu/social-rights

EU-Turčija: civilna družba in pristopni procesEESO je 1. in 2. decembra 2009 v Stockholmu organiziral 27. sejo

skupnega posvetovalnega odbora EU-Turčija, ki sta se je udeležila tudi Cecilia Malmström, švedska mini-strica za evropske zadeve, in Egemen Bağış, turški minister za evropske zadeve in glavni pogajalec na pristo-pnih pogajanjih z EU.

Udeleženci so razpravljali o vlogi civilne družbe v pristopnem procesu, posledicah gospodarske in finančne krize, sivi ekonomiji ter pravicah in vlogi žensk v EU in Turčiji. Hkrati s sejo je bil organiziran tudi seminar za predstavnike švedskih organizacij civilne družbe in medijev. Namen seminarja je bil sprožiti razpravo o tem, kako lahko organizacije civilne družbe in druge platforme pomagajo obveščati javnost v državah članicah EU o pristopnih pogajanjih s Turčijo.

Na koncu seje je bila sprejeta skupna izjava s priporočili oblastem v EU in Turčiji.

Več informacij (v angleščini in fran-coščini) je na voljo na spletni strani: http://www.eesc.europa.eu/secti-ons/rex/europe/areaactivities/tur-key/index_en.asp?id=507327rexen (lw) ●

Filip Hamro-Drotz in Martin Westlake

Sandy Boyle in Tuğrul Kudatgobilik