IN DRŽAVLJANSKA · 2020. 3. 16. · si EMŠO Mance Novak. Kaj pomeni prvih sedem številk? Kateri podatki so še na tem izpisku iz matičnega registra? Podatek o Podatek o Podatek

DOMOVINSKA IN DRŽAVLJANSKA KULTURA IN ETIKA

Delovni zvezek za 7. razred osnovne šole

Ljubljana, 2018

2

BESEDNJAK

V tem delovnem zvezku se izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Tukaj pojasnjujemo pojme, ki so v besedilu natisnjeni krepko in v rdeči barvi.

Predlog za učitelje in učence

Predlagamo, da se učenci, potem ko rešijo naloge, skupaj pogovorijo o rešitvah. Pri nalogah, ki zahtevajo znanje, naj učenci preverijo pravilnost odgovorov. Naloge, pri katerih učenec zapiše osebno mnenje, pa so lahko izhodišče za učno razpravo, v kateri učenci svoje odgovore utemeljijo ter skupaj poskušajo zbližati mnenja.

3

Kazalo

Posameznik, skupnost, država .......................................................... 4

Skupnost državljanov Republike Slovenije ................................. 32

Slovenija je utemeljena na človekovih pravicah ....................... 56

Verovanje, verstva in država ............................................................. 70

Identiteta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Domovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11Skupnosti v naselju, občini, državi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Kaj skupnosti povezuje in kaj razdvaja? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15Spori in konflikti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Stereotipi in predsodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Diskriminacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Pravice in odgovornosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24Pravila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25Demokracija v oddelčni in šolski skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Vrednote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Skupnost državljanov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Prazniki v Republiki Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Demokratična država . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Pravna država . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Socialna država . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Evropska unija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

Raznolikost človekovih pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56Spoštovanje človekovih pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57Temeljne človekove pravice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58Slovenski varuh človekovih pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59Pravice beguncev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60Otrokove pravice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

Verstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

Poenostavljen zapis človekovih pravic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82Konvencija o otrokovih pravicah – povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85

4

1. Posameznik, skupnost, država

IDENTITETA

1.

2.

Predstavniki vseh držav so se dogovorili, katere osnovne pravice dobi vsak otrok na našem planetu, takoj ko se rodi. Nekatere od teh pravic so omenjene na spletni strani varuha otrokovih pravic, ki jo vidiš tu na desni. Premisli o naslednjem primeru.

Na ozemlju Slovenije policisti najdejo majhnega otroka, ki še ne zna govoriti. Tudi po mesecu dni ne najdejo njegovih staršev. Ne vedo, kako je otroku ime pa tudi ne, ali je državljan Slovenije, neke druge države ali pa sploh nima državljanstva.

Ko se v Sloveniji rodi otrok, osebje v porodnišnici zapiše podatke o njem v matični register. Na izpisku iz matičnega registra na naslednji strani si oglej podatke o dekletu, ki se je rodila leta 2007. Ko se je ta deklica rodila, so upoštevali obe njeni pravici, zapisani v prejšnji nalogi (glej sliko spletne strani pri nalogi 1 na strani 4). Odgovori na vprašanja.

Napiši, kaj bi v tem primeru morala storiti naša država. Pomagaj si s tistim, kar piše na spletni strani zgoraj.

V oddelčni skupnosti se pogovorite o tem, kar ste napisali. Oblikujte skupen zaključek o tem, kaj bi morala storiti naša država.

Vir: Varuh človekovih pravic, http://www.pravice-otrok.si/index.php?id=27, dostopno 19. 1. 2018.

Katera dva dekličina podatka v izpisku iz matičnega registra to dokazujeta?2.1.

5

3. Odgovori na vprašanji.

Nekatere podatke Manca Novak, vpisane v matični register, pozneje ne more spremeniti. Katere?

Nekatere podatke pa bi Manca Novak pozneje lahko spremenila. Katere?

Vsak državljan je v matičnem registru vpisan z enotno matično številko občana ali EMŠOm. Oglej si EMŠO Mance Novak. Kaj pomeni prvih sedem številk?

Kateri podatki so še na tem izpisku iz matičnega registra?

Podatek o

Podatek o

Podatek o

Podatek o

Podatek o

Podatek o

3.1.

3.2.

2.2.

2.3.

Primerjajte svoje odgovore in preverite, ali so pravilni.

BESEDNJAK

Matični register – računalniško vodeni podatki o rojstvu, zakonski zvezi in smrti državljanov Republike Slovenije.

Specimen – primerek.

Skupaj ugotovite, kateri odgovori so pravilni. Nato se v oddelčni skupnosti pogovorite, zakaj Manca Novak nekatere podatke lahko spremeni, drugih pa ne.

6

4.

5.

Odgovori na vprašanji.

Preberi spodnja zapisa iz neke spletne klepetalnice.

Včasih moramo dokazati, kdo smo – dokazati moramo svojo identiteto. To navadno storimo s pomočjo dokumenta, na katerem je naša fotografija. Navedi tri dokumente s fotografijo.

Zgoraj si oglej kartico zdravstvenega zavarovanja, ki je brez fotografije. Ali lastnik kartice z njo dokaže, da je on res Jakob Moder?

DA NE

Zakaj tako misliš?

4.1.

4.2.

Poizvedi koliko let mora imeti državljan, s stalnim prebivališčem v Sloveniji, da je dolžan imeti veljavni osebni dokument?

moNIKAOsebni dokument in mladoletniki???27. 8. 2018, 13.58Namreč imela sem primer, hči, 15 let, je bila na tako imenovani plaži (Lj) ob 19h in so jo legitimirali, so mirno sedele punce na klopci, nobenih neumnosti ... Osebnega dokumenta po moje mladoletniku ni treba pokazat. Bi blo pa fino, če bi se tule našel kdo, ki ve, kateri zakon to določa. Bi bilo tud za odrasle fajn vedet, če moraš imeti obvezno kak osebni dokument pri sebi, odkar osebna izkaznica ni več obvezna.LP

RE: Osebni dokument in mladoletniki???28. 8. 2018, 16.32Legitimira jo seveda policaj lahko. Dons večina 15-letnic itak zgleda že čist odraslo in nobeni ne piše na čelu, da še ni polnoletna.LP js

7

Tudi spol je del človekove identitete. Otrok se rodi kot deklica ali deček. V preteklosti se je od fantov pričakovalo drugačno vedenje kot od deklet. Kaj pa danes?

Ali lahko policist zahteva od mladoletnika osebni dokument, tudi če ta mladoletnik ni sumljiv?

DA NE

Ali lahko policist zahteva osebni dokument od odrasle osebe, ki jo sumi, da je storila prekršek ali kaznivo dejanje?

DA NE

Ali lahko policist zahteva osebni dokument od polnoletne osebe, ki sicer ni sumljiva?

DA NE

Ali moramo imeti pri sebi ravno osebno izkaznico?

DA NE

6.

5.1.

5.2.

5.3.

5.4.

6.1.

6.2.

6.3.

6.4.

6.5.

6.6.

V spletni klepetalnici ljudje ne izmenjujejo sporočil le za zabavo, ampak tudi zato, da bi izvedeli kaj koristnega. Klepetulja z izmišljenim imenom moNIKA se zanima, ali policist lahko zahteva od njene 15-letne hčerke dokument, ki bi dokazoval, kdo je. Preberi to dopisovanje in odgovori na vprašanja.

Skupaj ugotovite, kateri odgovori so pravilni.

BESEDNJAK

Legitimirati – zahtevati od koga, da dokaže svojo identiteto z dokumentom.

Se strinjaš z naslednjimi trditvami? Obkroži »strinjam se« ali pa »ne strinjam se«.

Dekleta se bolj kot fantje zanimajo za modo.

strinjam se ne strinjam se

Fantje se bolj kot dekleta zanimajo za avtomobile in letala.


Učenke lažje dobijo dobre ocene v šoli kot učenci.


Fantje se med seboj večkrat prepirajo kot dekleta.


Dekleta ne morejo tako dobro igrati odbojke kot fantje.


Dekletom dobre ocene v šoli pomenijo več kot fantom.


Razdelite se v skupine. V vsaki skupini naj bodo tako dekleta kot fantje. O skupnih odgovorih skupine poročajte drugim skupinam.

8

7. V preteklosti so si moški marsikje vzeli nekatere pravice, ki jih ženskam niso priznavali. Šele v zadnjih desetletjih so si ženske izborile več enakopravnosti. Vendar – ali so res povsem enakopravne? Oglej si risbi in označi odgovora.

7.1.

7.2.

Koliko je danes po tvojem mnenju družin v Sloveniji, v katerih je domače delo razdeljeno tako, kot kaže zgornja risba?

a. Takšnih družin sploh ni.

b. Takšnih družin je malo.

c. Takšnih družin je precej.

č. Takšnih družin je veliko.

Koliko pa je danes družin v Sloveniji, v katerih je domače delo razdeljeno tako, kot kaže risba na desni?

a. Takšnih družin sploh ni.

b. Takšnih družin je malo.

c. Takšnih družin je precej.

č. Takšnih družin je veliko.

Kaj lahko iz teh odgovorov sklepate? BESEDNJAK

Enakopravnost – stanje, v katerem imajo vsi enake pravice.

9

8. V mnogih deželah so nekatera dela v preteklosti postala »ženska«, druga pa »moška«. Tako jih razumemo še danes. Zato je težko najti besedo za moškega, ki bi opravljal dela, poimenovana kot »ženska« dela, in besedo za žensko, ki bi opravljala dela, poimenovana kot »moška«.

8.1.

8.2.

8.3.

Poišči »moške« oblike in jih napiši.

a. Snažilka:

b. Medicinska sestra:

c. Babica (ki pomaga pri porodih):

č. Gospodinja:

d. Perica:

Poišči ženske oblike in jih napiši.

a. Pek:

b. Lovec:

c. Ribič:

č. Mizar:

d. Strojnik:

Zakaj ti nekatere moške in ženske oblike zvenijo čudno?

Ali nekatera dela lažje opravi ženska?

DA NE

Če DA, katera?

Zakaj misliš, da jih ženska lažje opravi?

Ali nekatera dela lažje opravi moški?

DA NE

Če DA, katera?

Zakaj misliš, da jih moški lažje opravi?

8.4.

8.5.

Primerjajte odgovore. Oblikujte skupna mnenja o teh vprašanjih.

Odgovori na vprašanja.

10

9.

10.

Najbrž si slovenski državljan. S čim lahko to dokažeš? Oglej si dokument na desni, ki smo mu po nesreči odtrgali majhen del. Napiši, kako se imenuje ta dokument.

9.1. Napiši, katere podatke vidiš na tem dokumentu.

Primerjajte odgovore.

Večina slovenskih državljanov je slovenske narodnosti, vendar je med našimi državljani tudi mnogo oseb drugih narodnosti. Vsi ljudje na sliki so slovenski državljani, samo ena med njimi je tudi po narodnosti Slovenka. Izmisli si narodnosti drugih oseb in jih napiši na črte v oblačkih. Upoštevaj tiste narodnosti, ki so v Sloveniji – poleg večinske slovenske narodnosti – najpogostejše.

Slovenska državljanka sem. Po narodnosti pa sem


Slovenski državljan sem. Po narodnosti pa sem

Slovenski državljan sem. Po narodnosti pa sem


.

.

.

..

SLOVENKA

V oddelčni skupnosti se pogovorite, zakaj v Sloveniji živijo tudi slovenski državljani, ki so druge narodnosti. Zakaj pa v Sloveniji živijo tuji državljani, ki niso slovenske narodnosti? Je možno, da je v Sloveniji nekdo tuj državljan, pa pravi, da je po narodnosti Slovenec? Zakaj?

11

11. Narodna skupnost – skupnost ljudi, ki jih povezujejo jezik, tradicija in zavest, da spadajo skupaj. Slovenski državljani so tudi pripadniki dveh narodnih skupnosti, ki že dolgo živita na ozemlju današnje Republike Slovenije. Napiši, kateri sta ti narodni skupnosti.

a. narodna skupnost.

b. narodna skupnost.

Spodaj je obris slovenske države. Takole /////// označi področje, kjer živi narodna skupnost, ki si jo pri vprašanju 11. napisal pod a. Takole \\\\\\\ pa področje, kjer živi druga narodna skupnost, ki si jo napisal pod b.

Večje število ljudi slovenske narodnosti živi v sosednjih državah. Povečini so državljani teh sosednjih držav. Na risbi takole XXXXXX označi področja v sosednjih državah, kjer živijo slovenske narodne skupnosti.

11.1.

Primerjajte, kar ste označili na obrisu, in po potrebi popravite.

BESEDNJAKNarodna skupnost – skupnost ljudi, ki jih povezujejo jezik, tradicija in zavest, da spadajo skupaj.

12. Pogosto slišiš besedo domovina. Napiši, kaj ti pomeni ta beseda.

Primerjajte odgovore. Poskusite priti do skupnega opisa pojma domovina.

DOMOVINA

12

13.

14.

V prazne pravokotnike vpiši besede, za katere meniš, da opisujejo DOMOVINO Slovenijo. Oglej si dani primer.

V spodnjo preglednico smo napisali nekaj besed. Smiselno jih napiši na črte v besedilu.

TRIGLAV

Pogovorite se o svojih odgovorih. Zakaj ste izbrali ravno te?

Skupaj preverite pravilnost rešitev.

SLOVENŠČINA BRIŽINSKI SPOMENIKI JEZIK

NARODNOST POUK AVSTRIJI

SLOVENŠČINI MANJŠINE MANJŠE

DRŽAVLJANI DRŽAVA POMAGA

Slovenska država je država vseh državljanov, ne glede na njihovo _____________________, vendar ima

posebne dolžnosti do slovenskega naroda. Varuje nekaj njegovih bistvenih značilnosti, predvsem njegov

_______________ in kulturo. ___________________________ je obvezni uradni jezik v državi. Država še posebej ščiti

slovenščino, ki ima v primerjavi z nekaterimi drugimi svetovnimi jeziki _________________ število govorcev.

Pred leti so bili v Ljubljani razstavljeni približno tisoč let stari rokopisi, napisani v jeziku, iz katerega se

je razvila slovenščina. Rokopise poznamo pod imenom ____________________ ___________________. V Italiji,

___________________ in na Madžarskem živijo slovenske narodne _______________________. To so Slovenci,

ki bolj ali manj strnjeno živijo za mejo in so ___________________________ sosednjih držav. Slovenska

_________________ jim pomaga, da ohranjajo svoj jezik in kulturo. Strokovnjaki iz Slovenije jim pomagajo,

da v šolah izvajajo ______________ v slovenščini. Slovenska država z denarjem _______________ društvom, ki

tam izdajajo knjige in časopise v ______________________, igrajo gledališke igre itd.

13

15. Nalogo rešujte v skupinah. Preberite besedilo, odgovorite na vprašanja in napišite, zakaj tako mislite. Vodje skupin naj na koncu poročajo o odgovorih.

Ljudje se v skupnosti dogovorimo za pravila, po katerih se ravnamo. Če člani skupnosti ne spoštujejo pravil, hitro nastanejo konflikti. Kako jih lahko razrešimo? Predstavljaj si naslednje:

SKUPNOSTI V NASELJU, OBČINI, DRŽAVI

Skupaj vas je devet. Izbrali ste eno dekle in enega fanta, da izdelata predlog pravil za skupno prebivanje v koči. Vsi razen enega fanta ste glasovali za pravila. Ali pravila zdaj veljajo tudi zanj?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Sprejeli ste pravilo, da bo vsak od vas enkrat v devetih dneh pomil posodo. Dekle, ki je na vrsti, noče pomiti posode, čeprav je glasovala za to pravilo. To je tisto dekle, čigar starši so lastniki koče. Ali naj bo oproščena te dolžnosti?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Imate pravilo, da gre vsak dan nekdo v 3 kilometre oddaljeno trgovino po hrano. Ko je bil nek fant na vrsti, da to naredi, se je rajši šel kopat. Ostali ste brez kosila. Bi ga morali kaznovati?

DA NE

Če misliš, da NE, zakaj?

15.1.

15.2.

15.3.

Z osmimi prijatelji in prijateljicami si se odpravil na počitnice. Prebivate v stari gozdni koči, ki je last staršev enega izmed prijateljev. Koča nima sodobne gospodinjske opreme, v bližini ni trgovine. Čeprav ste se vsi veselili teh počitniških dni, v skupini nastanejo težave. Kako jih boste rešili?

15.4. Če misliš, da bi morali fanta kaznovati, čemu naj bi ga kaznovali?

a. Da vas naslednjič ne bi spet razočaral.

b. Da bi to izučilo druge člane skupine.

c. Da bi tudi sam čutil posledice svojega ravnanja.

č. Iz drugega razloga (napiši, katerega).

14

Zaradi nenehnih sporov ste se odločili, da boste izvolili vodjo skupine, ki bo odločal v primeru sporov. Bi moral biti vodja odslej oproščen vseh dolžnosti, ki jih imate drugi?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Sprejeli ste pravilo, da vsak dan kuhata kosilo po dva izmed vas. Izkaže se, da le Miha in Tatjana dobro kuhata. Vsi drugi bi bili veseli, če bi onadva kuhala ves čas. Kako bi to dosegli? Naj jima vodja skupine to preprosto ukaže?

DA NE

Če meniš, da NE, kako naj bi dosegli, da bi onadva kuhala ves čas?

15.5.

15.6.

Blanka, ki je zdaj vodja skupine, vstaja ob šestih zjutraj in v koči posluša glasno glasbo. Druge to zelo moti. Pritožili ste se Blanki, vendar zaman. Boste skušali zamenjati Blanko za drugega vodjo skupine?

DA NE

Če DA, kako boste to izpeljali?

15.7.

Če NE, zakaj ne?

Bi bila mogoča drugačna rešitev?

V skupnem pogovoru naj vsaka skupina utemelji svoje odgovore. Potem oblikujte skupna stališča.

15

16. Spodaj so napisani primeri življenja v različnih skupnostih. Pri vsaki skupnosti napiši v prazen okvirček primer, kar ljudi v skupnosti povezuje ali razdvaja (to, kar manjka).

KAJ SKUPNOSTI POVEZUJE IN KAJ RAZDVAJA?

SKUPNOST POVEZUJE RAZDVAJA

ŠOLA

Ravnatelj vztraja, da morajo učenci 7. a in 7. b skupaj na končni izlet. Učenci obeh oddelčnih skupnosti pa se nikakor ne morejo dogovoriti, kam naj bi šli. Pri pripravi skupne proslave zato ne želijo sodelovati med seboj.

NASELJE

V naselju so odprli novo ograjeno otroško igrišče. Prebivalci naselja se veselijo.

OBČINA

Župan ni upošteval odločitve občinskega sveta o obnovi ceste na levem bregu reke. Obnovo ceste je ustavil. Prebivalcem desnega brega reke pa je obljubil, da bo obnovil njihovo cesto. Župan stanuje na desnem bregu reke.

DRŽAVA

Naša smučarka je osvojila zlato olimpijsko medaljo. Na letališču jo je pričakala množica ljudi, da bi ji čestitali. Ljudje so navdušeni.

Pogovorite se o tem, kaj vas v vaši oddelčni skupnosti najbolj razdvaja. Oblikujte skupen zaključek. Kako boste to težavo rešili?

16

17. Ker živimo v skupnostih, je lahko vsakdo kdaj v sporu ali konfliktu z drugim človekom ali z drugimi ljudmi. Kako lahko najbolje razrešimo konflikt? Ali se strinjaš z navedenimi trditvami? Obkroži in napiši odgovore.

SPORI IN KONFLIKTI

Konflikt lažje razrešimo, če vsaka od udeleženih oseb pomisli, kako se počutijo druge udeležene osebe.

DA NE

Zakaj tako misliš?

Če se v konfliktu zelo razjezimo, moramo to pokazati. Tako bo na primer druga oseba razumela, da mora spremeniti obnašanje.

DA NE

Zakaj tako misliš?

Če nasprotnika zmerjamo, bo prej dojel, da nima prav.

DA NE

Zakaj tako misliš?

Če tisti, ki ima v konfliktu prav, drugemu malo zagrozi, bosta konflikt prej razrešila.

DA NE

Zakaj tako misliš?

Če vsak udeleženec konflikta jasno pove, kaj ga pri obnašanju drugih oseb moti, bodo verjetno prej razrešili konflikt.

DA NE

Zakaj tako misliš?

Telesnega nasilja, do katerega včasih pride v konfliktih, se je treba navaditi, saj ga nikoli ne bo mogoče povsem odpraviti.

DA NE

Zakaj tako misliš?

17.1.

17.2.

17.3.

17.4.

17.5.

17.6.

17

Če vidimo, da sta se dva učenca telesno spopadla, je najbolje, da odidemo čim dlje stran.

DA NE

Zakaj tako misliš?

Učenca pred šolo pričakata fanta iz višjega razreda, mu grozita, ga udarita in od njega zahtevata denar. Ali naj učenec to pove ravnatelju?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Sošolec je učenca poklical z žaljivim vzdevkom, zato da bi se mu drugi smejali. Ali naj učenec to pove razredniku?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Učenec je pisal žaljive stvari o sošolki na družabnih omrežjih. Ali naj sošolka to pove razredničarki?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Udeleženci konflikta se dogovorijo, da bodo konflikt reševali naslednji dan. Vsi se bodo pomirili in premislili. Ali je to, da preložijo reševanje konflikta, lahko tudi nekaj slabega?

DA NE

Zakaj tako misliš?

V reševanje konflikta se lahko vključi tudi tretja oseba (ali organizacija). Ali je reševanje konflikta s pomočjo tretje osebe tudi nekaj slabega?

DA NE

Zakaj tako misliš?

17.7.

17.8.

17.9.

17.10.

17.11.

17.12.

Poročajte o svojih odgovorih. Pogovorite se o tem, kateri načini razreševanja konfliktov so lahko uspešni.

BESEDNJAK

Konflikt – ostro nasprotje.

18

18.

18.1.

18.3.

18.4.

18.2.

Če boš rešil/-a naslednjo nalogo, boš izvedel/-a, kakšno bi lahko bilo tvoje značilno obnašanje v konfliktu. Predstavljaj si, da si v opisanih situacijah. Pri vsakem vprašanju obkroži samo en odgovor.

Učitelj slovenščine ti je dal nižjo oceno od tiste, ki jo po svojem mnenju zaslužiš. Kaj boš storil/-a:

Voziš kolo. Ko si peljal/-a skozi križišče, si jasno videl/-a, da je na semaforju še zelena luč. Ustavi te policist in trdi, da si peljal/-a čez rdečo luč. Namerava te denarno kaznovati, čeprav si mu večkrat rekel/-la, da si peljal/-a pri zeleni. Kaj boš storil/-a?

a. Vzel/-a bom globni listek in prosil/-a starše, da plačajo kazen. 1

b. Zahteval/-a bom, da mi policist pove svoje ime, potem bom odšel/-la na policijsko postajo ter prosil/-a za pogovor s komandirjem. 2

c. Poskusil/-a bom pobegniti; policist, ki je peš, me verjetno ne bo mogel ujeti. 3

č. Rekel/-la bom, da mnogi drugi res vozijo skozi rdečo luč in naj se raje izživlja nad njimi. 3

a. Obnašal/-a se bom, kot da se ni nič zgodilo. 1

b. Prosil/-a ga bom, naj pojasni, kaj sem povedal/-a narobe. 2

c. Prosil/-a ga bom, naj me ponovno vpraša, da bom lahko pokazal/-a svoje znanje. 2

č. Šel/šla bom k ravnatelju in se pritožil/-a zaradi krivice. 3

V kemijskem kabinetu opaziš, da sošolca uničujeta naprave za poskuse. Kaj boš storil/-a?

a. Odšel/-la bom proč in ne bom rekel/-la ničesar. 1

b. Pretvarjal/-a se bom, da ne vidim, kaj počenjata. 1

c. Rekel/-la jima bom, naj prenehata, sicer bom poklical/-a učiteljico kemije. 2

č. Brez besed bom odhitel/-a do učiteljice in se z njo vrnil/-a v kemijski kabinet, da bo početje sama videla. 3

Na cesti opaziš, da otrok pretepa nekega manjšega otroka. Kaj boš storil/-a?

a. Pretepaču bom dal/-a takšno zaušnico, da tega ne bo počel nikoli več. 3

b. Rekel/-la mu bom, naj neha in naj si za pretep izbere sebi primernega. 3

c. Stopil/-a bom vmes in otroku odločno povedal/-a, da je to, kar počne, zelo narobe. 2

č. Odšel/-la bom, saj ima otrok morda razlog za to, da je tako jezen na manjšega. 1

19

18.5.

18.6.

18.7.

Učiš se v knjižnici. Nekdo v tvoji bližini sam pri sebi nekaj prepeva. To ti gre na živce in ne moreš se zbrati. Kaj boš storil/-a?

a. Izposodil/-a si bom knjigo in jo šel/šla brat v park. 1

b. V knjižnici si bom poiskal/-a mirnejši kotiček. 1

c. Prosil/-a bom to osebo, naj neha peti, saj se ne morem zbrati. 2

č. Takoj bom poklical/-a knjižničarja in zahteval/-a, naj to osebo napodi iz knjižnice. 3

Na šolskem krosu si opazil/-a, da je fant iz osmega razreda goljufal tako, da je tekel po bližnjici. Kaj boš storil/-a?

a. Nič, to se me ne tiče. 1

b. Po tekmi ga bom vprašal/-a, zakaj je to storil. 2

c. Rekel/-la mu bom, naj organizatorju prizna, da je kršil pravila. 2

č. Organizatorju bom povedal/-a, kaj je storil, potem pa bom še fantu povedal/-a, da je goljuf. 3

Opaziš, da sedmošolka na skrivaj kadi na šolskem dvorišču. Kaj boš storil/-a?

a. Rekel/-la ji bom »živijo« in šel/šla v svojo učilnico. 1

b. Vprašal/-a jo bom, katere cigarete kadi. 1

c. Vprašal/-a jo bom, zakaj kadi. 2

č. Rekel/-la ji bom, naj vrže cigareto proč; če tega ne bo storila, se zanjo ne bo dobro končalo. 3

Seštej točke, ki so napisane ob odgovorih, in si poglej rezultate preizkusa:

Od 0 do 7 točk Za vsako ceno se skušaš izogniti konfliktom.

Od 8 do 16 točk S pogovorom in sporazumno poskušaš razrešiti težave v svoji okolici.

17 točk in več Takrat ko skušaš razrešiti težave v svoji okolici, najbrž zadeve še poslabšaš.

20

19.

20.

Napiši en stereotip in en predsodek, ki ga poznaš.

Ljudje včasih odklanjajo nekatere stvari ali druge ljudi, ne da bi za to imeli razumen razlog. Včasih imajo torej predsodek do nečesa ali nekoga. Spet drugič pa imajo dobre razloge za to, da nekaj odklanjajo.

Ali so naslednji primeri predsodki ali trditve z dobrimi razlogi? (Obkroži in pojasni odgovore.)

STEREOTIPI IN PREDSODKI

19.1.

19.2.

20.1.

20.2.

Stereotip:

Predsodek:

Nekateri trdijo, da je slovenska narodnozabavna glasba zelo slaba.

To je njihov predsodek. Za to trditev imajo dober razlog.

Nekateri trdijo, da so ljudje v Afriki lačni samo zato, ker črnci niso marljivi delavci.

Do črncev imajo predsodek. Za to trditev imajo dober razlog.

Zakaj meniš, da je nastal?

Zakaj meniš, da je nastal?

Pojasni svoj odgovor.


V oddelčni skupnosti skupaj z učiteljem ugotovite, katere stereotipe in predsodke je navedlo največ učencev. Zakaj?

21

20.4.

20.5.

20.6.

20.3.

Nekateri ljudje se nočejo prehranjevati v restavracijah s hitro prehrano.

Do njih imajo le predsodek. Za to trditev imajo dober razlog.

Kitajci ne marajo jesti z noži in vilicami, raje jedo s paličicami, tako kot pred tisoč leti.

Do nožev in vilic imajo le predsodek. Za to trditev imajo dober razlog.

Nekateri trdijo, da so vsi mladostniki, ki si obrijejo glavo, nasilni.

Do obritoglavcev imajo le predsodek. Za to trditev imajo dober razlog.

Nekateri ljudje ne jedo svinjskega mesa.

Do tega mesa imajo le predsodek. Za to vedenje imajo dober razlog.





V pogovoru oblikujte skupna mnenja o tem, v katerih primerih gre za predsodke, v katerih pa za dobre razloge.

22

21. Če nekomu neupravičeno priznamo manj pravic kot drugim ljudem, ga diskriminiramo. Premisli, odgovori in napiši, ali naslednja ravnanja pomenijo diskriminacijo.

DISKRIMINACIJA

Na avtobusu so nekateri sedeži namenjeni samo osebam z invalidnostjo, nosečnicam itd. Ali so zato drugi potniki diskriminirani?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Mateja in Matevž sta prodajalca v trgovini. Lastnik trgovine izbira novega vodjo trgovine. Mateja je pri delu uspešnejša kot Matevž, vendar lastnik izbere Matevža za vodjo. Mateja se je namreč poročila. Lastnik predvideva, da bo kmalu imela otroka in odšla za leto dni na porodniški dopust. Ali je Mateja diskriminirana?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Za vstopnico v muzej mora upokojenec plačati 8 evrov, kdor je zaposlen, pa plača 12 evrov. Ali muzej zaposlene obiskovalce diskriminira?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Lastnik hiše že več let oddaja sobe študentom. Letos je za sobo spraševal študent iz Azerbajdžana, urejen fant, ki študira strojništvo. Lastnik mu ni hotel oddati sobe, raje je čakal tri mesece, dokler ni oddal sobe slovenski študentki. Ali je lastnik študenta iz Azerbajdžana diskriminiral?

DA NE

Zakaj tako misliš?

21.1.

21.2.

21.3.

21.4.

23

22. Nalogo rešujte v skupinah. Skupine na koncu predstavijo svoja stališča. Preberite besedilo in odgovorite na vprašanji.

O Tomažu govorijo, da je večkrat užival prepovedane droge. Nobenega dokaza ni za to. Vseeno pa so starši prepovedali svojim otrokom, da se družijo s Tomažem. Ali so starši teh otrok Tomaža diskriminirali?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Ali se je Gini zgodila krivica?

DA NE

Zakaj tako mislite?

Andreja si želi delati, saj potrebuje denar za kolo. Ve pa, da je direktor zavrnil njeno prijateljico Gino. Ali naj vseeno sprejme njegovo ponudbo?

DA NE

Zakaj tako mislite?

21.5.

22.1.

22.2.

Zakaj je pomembno, da spoznamo, kdaj nekdo nekoga diskriminira? Pogovorite se o tem v oddelčni skupnosti.

Gina in Andreja sta prijateljici. Obe sta slovenski državljanki in sta dobri dijakinji v srednji šoli. Gina je po narodnosti Rominja, Andreja pa Slovenka. Med počitnicami želita delati. V nekem podjetju iščejo dekle, ki bi poleti čistila pisarne. Za delo se javi Gina. Direktor je ne pozna. Meni, da Rominje niso dobre delavke, zato je ne sprejme na delo. Ker pozna Andrejino družino, vpraša Andrejo, ali bi hotela čistiti pisarne.

Skupine naj v pogovoru zagovarjajo svoja stališča.

24

23. Ugotovi, katerim skupinam pripadaš, npr. družina, športni klub, razred itn. Te skupine vpiši v prvi stolpec spodnje preglednice. K vsaki skupini napiši tri pravice in odgovornosti, ki jih imaš kot član te skupine.

PRAVICE IN ODGOVORNOSTI

SKUPINA PRAVICE ODGOVORNOSTI

Odgovori na vprašanji.

Katera od pravic, ki si jih napisal v preglednici, je po tvojem mnenju najpomembnejša?

Zakaj?

Katera od odgovornosti, ki si jih napisal v preglednici, je po tvojem mnenju najpomembnejša?

Zakaj?

23.1.

23.2.

V oddelčni skupnosti ugotovite, katere tri odgovornosti ste najpogosteje navedli pri vprašanju 23.2.

25

24.

24.1.

24.3.

Dopolni preglednico s tremi pravili, ki veljajo v:

V preglednici izberi eno pravilo in ga obkroži. Napiši, zakaj to pravilo ljudje kršijo.

Napiši, katero od pravil, ki si jih napisal v preglednico, bi spremenil.

PRAVILA

PRAVILA V RAZREDU (med poukom) V ŠOLI NA POTI V ali IZ ŠOLE

a.

b.

c.

Ali ljudje kdaj upravičeno kršijo pravila? Obkroži odgovor.

DA NE

Odgovor utemelji.

24.2.

Odgovor utemelji.

V oddelčni skupnosti se pogovorite o pravilih, ki bi jih radi spremenili.

26

25. Ljudje bi hitro postali nezadovoljni ali bi se celo ujezili, če se ne bi ravnali tudi po nenapisanih pravilih obnašanja. Katera nenapisana pravila obnašanja moraš upoštevati? Spodaj smo napisali nekaj teh pravil obnašanja v kinu. Če meniš, da moraš pravilo upoštevati, obkroži črko pred njim.

V oddelčni skupnosti ugotovite, katera pravila obnašanja, ki jih po vašem mnenju ni potrebno upoštevati, ste največkrat obkrožili. V pogovoru ugotovite zakaj?

a. Ko gremo skozi vrata, jih pridržimo za osebo, ki je takoj za nami.

b. Ko čakam v vrsti za nakup vstopnic, se ne skušam vriniti pred druge.

c. Počakati moram, da najprej kupijo vstopnice starejši.

č. Med predstavo ne pošiljam SMS-ov.

d. V dvorani moram odstopiti sedež starejšemu, če to želi.

e. Med predstavo ne smem niti šepetati.

f. Pokovko moram ponuditi tudi osebi na sosednjem sedežu, čeprav je ne poznam.

g. Če je neki filmski prizor smešen, se tudi po tihem ne smem smejati, ker to moti druge.

h. Po koncu predstave vstopnice ne odvržem na tla, temveč v koš za smeti.

27

26. Pri volitvah v oddelčni in šolski skupnosti se lahko veliko naučite o demokraciji. Vzemimo, da v oddelčni skupnosti volite predsednika. Ti si kandidat za predsednika in zelo si želiš, da bi bil izvoljen. Vendar kandidirata še sošolka Helena in sošolec Iztok. Preberi besedilo, pri vsakem vprašanju izberi en odgovor in ga dopolni.

DEMOKRACIJA V ODDELČNI IN ŠOLSKI SKUPNOSTI

26.1.

26.2.

26.3.

Lansko leto je bila sošolka Saša v bolnišnici, tam si jo obiskoval dva meseca in ji pomagal pri učenju. Se lahko s tem pohvališ pred sošolci, zato da bodo raje glasovali zate?

a. Da, do tega imam pravico, ker

Helena je bila pred dvema letoma osumljena, da je sošolki ukradla USB-ključek. Imaš pravico, da sošolce spomniš na to in tako povečaš možnost, da bodo volili zate?


Tretji kandidat, Iztok, je bil predsednik že zadnji dve šolski leti. Ima sploh pravico, da spet kandidira?

a. Da, do tega ima pravico, ker

b. Ne, do tega nimam pravice, ker


b. Ne, do tega nima pravice, ker

BESEDNJAK

Demokracija –vladavina ljudstva; beseda je sestavljena iz grških izrazov demos (ljudstvo) in kratia (vladavina).

28

26.4.

26.5.

26.6.

26.7.

Vsi trije kandidati ste dobili enako število glasov. Zato bomo čez teden dni v oddelčni skupnosti ponovili volitve. Eden od sošolcev je bolan in na prvih volitvah ni glasoval. Imaš pravico, da greš k njemu domov, mu prineseš priljubljeni film na USB-ključku in ga nagovoriš, naj kljub bolezni pride v šolo ter na ponovljenih volitvah glasuje zate?


Na ponovnih volitvah si bil izvoljen ti, čeprav je Helena povedala nekaj slabih stvari o tebi. Na sestanku oddelčne skupnosti morate predlagati še kandidata za predsednika šolske skupnosti. To bi zdaj rada postala Helena. Kot predsednik oddelčne skupnosti predlagaš drugega kandidata. Imaš pravico, da se Heleni tako maščuješ?


Na sestanku oddelčne skupnosti razpravljate, kako izboljšati ocene iz matematike. Nekaj hoče predlagati tudi sošolka, ki ima vedno nesmiselne predloge. Ti vodiš sestanek. Ali imaš pravico, da ji prepoveš govoriti?


Sošolec je pred dnevi telesno napadel drugega sošolca. Zato so učitelji sklenili, da ne sme na športni dan. Ali bi predlagal sošolcem, da bi skupaj skušali pri učiteljih doseči spremembo tega sklepa?

a. Da, to bi predlagal, ker




b. Ne, tega ne bi predlagal, ker

Več učencev naj prebere svoje odgovore. Razpravljajte o tem, katere utemeljitve ocenjujete kot dobre. Poskušajte vsaj pri nekaterih odgovorih doseči soglasje.

29

27. Učenci v 7. c med razredno uro volijo predsednika oddelčne skupnosti. Imenujejo volilni odbor, ki ga sestavljajo trije učenci.

Za predsednika oddelčne skupnosti kandidirajo trije kandidati. Volilni odbor je izdelal spodnji glasovalni listič:

Osnovna šola Petra VilerjaMohor, 22. september 2018

Peter Košnik Ana Mihel Mojca Ksaver

Obkroži ime sošolke ali sošolca, kateremu daješ glas na volitvah za predsednika oddelčne skupnosti.

Vseh učencev v oddelku je 22, vendar so 4 učenci bolni. Tako je v oddelku na dan volitev samo 18 učencev. Trije od njih so kandidati. Ali meniš, da lahko ti trije tudi volijo?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Največ glasov je torej dobil Peter. Vendar je zanj glasovalo samo 8 učencev. To je manj kot polovica od skupno 22 učencev. Če bi volili vsi, je mogoče, da bi štirje bolni učenci glasovali za Ano. Potem bi Ana dobila večino glasov. Naj Peter vseeno postane predsednik?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Volilni odbor odloči, da kandidati lahko volijo.

Rezultati volitev:

Peter Košnik: 8 glasov,Ana Mihel: 7 glasov,Mojca Ksaver: 3 glasove.

27.1.

27.2.

Odgovori na vprašanja.

Volitve za predsednika oddelčne skupnosti

7.c

30

Volilni odbor odloči, da je 8 glasov za izvolitev premalo. Odloči tudi, da bodo učenci med to razredno uro glasovali še enkrat samo za dva kandidata, ki sta dobila največ glasov, za Petra in Ano. Peter protestira in pravi, da bi moral volilni odbor to pravilo določiti že pred glasovanjem in z njim seznaniti vse učence. Ali ima Peter prav?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Volilni odbor je vseeno odločil, naj ponovno izbirajo med Petrom in Ano. Rezultati ponovnega glasovanja:

Peter Košnik: 8 glasov,Ana Mihel: 10 glasov.

Petrovi podporniki se niso premislili. Od kod je potem Ana dobila tri glasove več kot ob prvem glasovanju?

Z 10 glasovi je bila Ana izvoljena za predsednico oddelčne skupnosti. Ni pa dobila absolutne večine glasov.

Kaj pa je relativna večina glasov?

27.3.

27.4.

27.5.

Kje in kdaj boste lahko uporabili to znanje o volitvah?

BESEDNJAK

Absolutna večina – več kot polovica vseh, ki smejo glasovati (v našem primeru več kot polovica od 22, to je 12).

Volilni odbor – vodi glasovanje in ugotavlja rezultat glasovanja na posameznem volišču.

28. Glasovanje je demokratičen način odločanja v skupnosti. Vendar je pri tem nekaj zelo pomembno. Napiši, kaj. (Risar je to ponazoril z risbo.)

Dogovorite se, kateri odgovor je najustreznejši.

31

29. Razvrsti vrednote v preglednici. To storiš tako, da napišeš števko 1 pod tisto vrednoto, ki je zate najpomembnejša, števko 2 pod tisto, ki je malo manj pomembna, in tako naprej za vse vrednote.

VREDNOTE

DOMOVINA PRAVIČNOST ZABAVA USPEH

ŽIVLJENJE RESNICA ZDRAVJE SREČA

DRUŽINA LJUBEZEN MIR SOLIDARNOST

ZNANJE LEPOTA DENAR PRIJATELJSTVO

V oddelčni skupnosti primerjajte svoje zapise. Ugotovite, katere vrednote ste postavili največkrat na prva tri mesta. Zakaj?

32

2. Skupnost državljanov Republike Slovenije

SKUPNOST DRŽAVLJANOV

1. Časovni trak prikazuje dogodke ob nastanku Republike Slovenije. Dopolni ga s kratkim opisom dogodka, ki se je zgodil na ta dan. Pomagaj si s fotografijami. Oglej si dani primer.

Z učiteljem se pogovorite o nastanku Republike Slovenije.

23. 12. 1990

25. 6. 1991

26. 6. 1991

27. 6. 1991

25. 10. 1991

1992

Na trgu pred današnjim slovenskim parlamentom je bila slovesna razglasitev nove samostojne in neodvisne države Republike Slovenije. Slavnostno so dvignili novo slovensko zastavo.

33

Z učiteljem preverite pravilnost svojih začrtanih mej Republike Slovenije.

2. Pri tej nalogi boš določil tri dele, iz katerih je »sestavljena« država.

Spodaj je fotografija dela Evrope, ki jo je posnel satelit. Približno začrtaj meje Republike Slovenije, ki je v tem delu Evrope.

2.1.

Ko si narisal meje države, si določil njeno ozemlje. Vendar prazno ozemlje še ni država. Spodaj so tri fotografije. Samo ena od njih predstavlja nekaj, brez česar nobena država ne more obstajati. Izberi fotografijo in jo obkroži.

Napiši še tretji del, ki določa državo.

2.2.

2.3.

34

3. Vsaka država ima neko politično ureditev. Ob ozemlju naše države vidiš šest risb. Tri risbe predstavljajo nekaj, kar spada k politični ureditvi te države. Od teh treh risb potegni puščico do glavnega mesta države.

grad

predsednik

državni zbor

vlada

cerkev

osnovna šola

Vsaka država ima tudi ime. Katero je uradno ime naše države?

Kdo ima preko predstavnikov v Republiki Sloveniji oblast?

Katera je najvišja politična ustanova v RS?

Kako izberemo poslance v državnem zboru?

3.1.

3.2.

3.3.

3.4.

Preveri pravilnost svojih odgovorov.

O S N O V N A Š O L A

35

4. Leta 1990 je bilo v Sloveniji splošno ljudsko glasovanje ali plebiscit o neki izredno pomembni stvari. Na voliščih so volivci dobili eno od spodnjih treh glasovnic. Katero? (Obkroži odgovor A, B ali C.)

Preverite, če ste odgovorili pravilno.

A B C

Veš, skoraj vsi smo obkrožili ZA.

Veš, zdaj bom slovenski državljan.

5. Na plebiscitu, o katerem pišemo v 4. nalogi je več kot 88 odstotkov vseh volivcev obkrožilo DA, manj kot 2 odstotka pa jih je obkrožilo PROTI.

Ali meniš, da imajo tisti, ki so obkrožili PROTI, danes pravico živeti v Republiki Sloveniji in biti njeni državljani? Obkroži odgovor.

DA NE

Napiši, zakaj tako misliš.

Na plebiscitu je sodelovalo približno 88 + 2 = 90 odstotkov volivcev. Kako pa je ravnalo približno 10 odstotkov volivcev, ki so tudi imeli volilno pravico?

BESEDNJAKPlebiscit – ljudsko glasovanje na nekem ozemlju o priključitvi tega ozemlja k določeni državi ali o ustanovitvi lastne države.

Volilna pravica – pravica državljanov Slovenije, starih vsaj 18 let, da volijo ali so voljeni na volitvah ali glasujejo na ljudskem glasovanju.

36

6.

8.

7.

Kdaj je bila razglašena samostojna in neodvisna Republika Slovenija?

Ko se ljudstvo odloči za novo državo, njegovi predstavniki navadno napišejo in sprejmejo besedilo, ki začne veljati ob USTANOVITVI države. Kako se imenuje to besedilo? (Označi pravilni odgovor.)

a. Memorandum.

b. Ustava.

c. Amandma.

Katera od treh fotografij prikazuje slovesno razglasitev samostojne države Republike Slovenije? (Obkroži črko A, B ali C.)

Napiši:

Dan:

Mesec:

Leto:

Poizvedi, kako se imenuje praznik v čast razglasitve samostojnosti Slovenije in na kateri dan ga praznujemo. Pomagaj si s svetovnim spletom.

A B C

Napiši, zakaj si izbral to fotografijo.

Skupaj ugotovite, ali ste izbrali pravo fotografijo.

Skupaj ugotovite, kateri odgovor je pravi.

37

Skupaj ugotovite, kateri odgovor je pravi.

9.

10.

10.1.

9.1.

Slovensko zastavo sestavljajo tri barve. Tu je črno-bel obris naše zastave. Z besedo vpiši v vsak pravokotnik, katera barva je v tistem delu zastave.

Slovenska himna je sedma kitica pesmi Zdravljica, ki jo je napisal France Prešeren. Dopolni besedilo slovenske himne.

V naši zastavi je tudi grb. Iz katerih treh likov je sestavljen? Na črto pod temi liki napiši, kaj predstavljajo (pri drugih treh likih ne piši ničesar). Zdaj vriši izbrane tri like v prazni okvir grba na naši zastavi.

a. č.b. d.c. e.

V oddelčni skupnosti se pogovorite, kaj predstavljajo liki, ki sestavljajo grb Republike Slovenije.

Preveri odgovore.

Dopolni spodnjo poved.

Grb, _____________________ in ____________________ so državni simboli Republike Slovenije.

Žive naj vsi narodi ki hrepene dočakat' dan,

da koder hodi,prepir iz sveta bo pregnan,

da rojakprost bo vsak,

ne vrag, le bo mejak!

,

38

11. S črto smiselno poveži besede v levem stolpcu s pojasnili v desnem stolpcu.

UstavaPravila, ki veljajo za vse prebivalce enako in jih sprejemajo poslanci.

Državni zbor Član vlade

Predsednik»Najvišji« splošni pravni akt (vrhovni zakon).

VladaNajvišja politična ustanova, v kateri delujejo poslanci.

Minister Izvršuje zakone, ki jih sprejme državni zbor.

Ustavno sodišče

Govori v imenu Slovenije.

Državni simboli

Skrbi za spoštovanje ustave.

ZakonUporabljamo jih ob različnih praznikih, na mednarodnih športnih prireditvah itd.

V učbeniku preveri pravilnost povezav.

39

12. Spodaj smo v okvirčkih navedli nekaj trditev. Smiselno jih napiši v spodnjo preglednico. Neka trditev pripada obema ustanovama ali predsedniku republike. Oglej si dani primer.

DRŽAVNI ZBOR

PREDSEDNIK REPUBLIKE

VLADA

Primerjajte svoje odgovore in ugotovite, kateri so pravilni.

Izvoljeni so za dobo štirih let.

Je poveljnik slovenske vojske.

Sestavljajo jo ministri in predsednik.

90 poslancev

Izvršuje zakone.

Je del slovenskega parlamenta.

Sprejemajo zakone.

Razpiše volitve za poslance državnega zbora.

Podeljuje priznanja.

Izvolijo jo poslanci državnega zbora.

Poslanci državnega zbora jo lahko razrešijo.

V izvolitev predlaga ustavne sodnike.

Izvoljeni so za dobo štirih let.

40

PRAZNIKI V REPUBLIKI SLOVENIJI

13. Vsako leto na določene dneve v Republiki Sloveniji praznujemo državne praznike. Slavimo nekaj, kar je pomembno za vse državljane. Za večino teh dni velja, da so dela prosti dnevi, v šolah pa ni pouka. Vendar to ne velja za vse državne praznike. Poleg tega so v Sloveniji še nekateri dnevi dela prosti, niso pa državni prazniki.

V spodnji preglednici naredi križec v stolpec, ki pove, kakšne vrste praznik je.

PRAZNIK

Državni praznik

in dela prost dan

Državni praznik,vendar

delovni dan

Dela prost dan,

vendar ni državni praznik

1. in 2. januar − novo leto

8. februar − Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

velikonočni ponedeljek

27. april − dan upora proti okupatorju

1. in 2. maj − praznik dela

8. junij − dan Primoža Trubarja

25. junij − dan državnosti

15. avgust − Marijino vnebovzetje

17. avgust − združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

15. september − vrnitev Primorske k matični domovini

25. oktober − dan suverenosti

31. oktober − dan reformacije

1. november − dan spomina na mrtve

23. november − dan Rudolfa Maistra

25. december − božič

26. december − dan samostojnosti in enotnosti

Primerjajte odgovore. Skupaj ugotovite, kateri so pravilni.

41

DEMOKRATIČNA DRŽAVA

14. Lansko poletje je Mateja na morju spoznala Sabrino, ki je hči slovenskih izseljencev v Argentini. Zdaj si izmenjujeta e-pošto. V zadnjem sporočilu je Sabrina napisala:

Sedmošolka Mateja je Sabrini po e-pošti poslala pet resničnih in šest zmotnih trditev o slovenski državi. Takole __________ podčrtaj njene resnične trditve, takole _ _ _ _ _ _ _ pa podčrtaj njene zmotne trditve.

Napiši popravke Matejinih šestih zmotnih trditev:

a.

b.

c.

č.

d.

Nekatere odgovore boš dobil, če boš pozorno pogledal odlomke iz časopisov.

PRAZNIK

Državni praznik

in dela prost dan

Državni praznik,vendar

delovni dan

Dela prost dan,

vendar ni državni praznik

1. in 2. januar − novo leto

8. februar − Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

velikonočni ponedeljek

27. april − dan upora proti okupatorju

1. in 2. maj − praznik dela

8. junij − dan Primoža Trubarja

25. junij − dan državnosti

15. avgust − Marijino vnebovzetje

17. avgust − združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

15. september − vrnitev Primorske k matični domovini

25. oktober − dan suverenosti

31. oktober − dan reformacije

1. november − dan spomina na mrtve

23. november − dan Rudolfa Maistra

25. december − božič

26. december − dan samostojnosti in enotnosti

42

PRAVNA DRŽAVA

15. V levem stolpcu so navedki iz slovenske ustave. V desnem stolpcu piše, kaj pomeni posamezni navedek. Pri vsakem navedku obkroži pravilni odgovor.

V Ustavi Republike Slovenije je napisano: Kaj to pomeni?

a. Predpisi in zakoni v naši državi se ne smejo spreminjati.

b. Vsi uslužbenci države morajo delovati tako, kot je napisano v zakonih in predpisih.

c. V najpomembnejših službah v naši državi so lahko zaposleni le pravniki.

a. Počnem lahko, kar hočem, ker sem ministrica v Vladi Republike Slovenije.

b. Vsi državljani Republike Slovenije, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, premoženje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino, so pred zakonom enaki.

c. V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino.

a. Počnemo lahko, kar hočemo, pri tem nas ne sme nihče omejevati.

b. Izbiramo lahko kraj bivanja, potujemo in se družimo, s komer hočemo.

c. Zaporniki v zaporih ne smejo biti vklenjeni v verige.

č. Vsakdo lahko drugim reče kar koli, pa če je tisto še tako žaljivo.

Skupaj preverite pravilnost odgovorov.

Zaradi goljufije vas obsojam na …

2. členSlovenija je pravna […] država.

14. členVsi so pred zakonom enaki.

19. členVsakdo ima pravico do osebne svobode.

43

16.

16.1

Na strani 82 v tem delovnem zvezku so v preprosti obliki napisane človekove pravice. Med njimi so pravice, ki so napisane zato, da policija in sodišče ne bi po nedolžnem zapirala in obsojala ljudi. Poišči tri od teh pravic in jih prepiši tu spodaj.

Ta risba predstavlja sodnico (v nekaterih deželah nosijo sodniki dolge lasulje). Sodnica v rokah drži tehtnico. Napiši, kaj po tvojem mnenju predstavlja tehtnica v sodničinih rokah.

a.

b.

c.

V oddelčni skupnosti se pogovorite o tem, ali človekove pravice, ki ste jih napisali v odgovoru pri vprašanju 16., upoštevajo po vsem svetu.

44

SOCIALNA DRŽAVA

17. Nalogo rešujte v skupinah.

2. členSlovenija je […] socialna država.

V ustavi piše, da je Slovenija socialna država. To je država, ki poskrbi, da državljani in podjetja solidarno prispevajo nekaj denarja v državni proračun (skupno blagajno). Ta denar se potem porabi za vse tisto, kar nujno potrebujejo vsi državljani.

Država pa lahko zbere le omejeno količino denarja, zato ne more poskrbeti za vse potrebe državljanov. Spodaj smo opisali dvajset potreb, ki jih imajo državljani. Med temi potrebami jih izberite deset, za katere bi po vašem mnenju v Sloveniji morali nujno porabiti denar, ki ga prispevajo vsi državljani. Obkrožite izbrane potrebe.

a. Denarna pomoč revnim ljudem.

b. Denarna pomoč športnikom, ki gredo na tekmovanja v tujino.

c. Denarna pomoč muzejem.

č. Dodatna denarna pomoč staršem, ki imajo več kot 5 otrok.

d. Plačilo tople prehrane učencem in dijakom.

e. Pomoč kmetom, ki jim je toča uničila pridelek.

f. Denarna pomoč brezposelnim.

g. Denarna pomoč gledališčem.

h. Brezplačni študij na univerzi.

i. Nakup učbenikov v osnovnih in srednjih šolah.

j. Brezplačno zdravljenje v bolnišnicah in zdravstvenih domovih.

k. Brezplačno vzgojno varstvo otrok v vrtcih.

l. Denarna pomoč univerzam za tretje življenjsko obdobje.

m. Denarna pomoč prostovoljnim gasilskim društvom.

n. Denarna pomoč ljudem, ki jim je potres poškodoval hiše.

o. Denarna pomoč osebam z invalidnostjo.

p. Štipendije za otroke iz revnih družin, ki študirajo na univerzi.

r. Denarna pomoč glasbenim šolam.

s. Denarna pomoč društvu, ki organizira letovanje na morju za otroke iz revnih družin.

š. Denarna pomoč gorskim reševalcem, ki iz gora rešujejo ponesrečence.

Vsaka skupina naj utemelji, zakaj je deset potreb, ki jih je izbrala, nujnejših od drugih desetih. Če tega ne more utemeljiti, naj odgovori na vprašanje: Kako naj bi razdelili denar, če ga ni dovolj za vse naštete potrebe?

BESEDNJAKSolidarnost – način skupnega bivanja, ki temelji na medsebojni pomoči. Pomeni pa tudi podpiranje, odobravanje mnenja koga drugega.

Univerza za tretje življenjsko obdobje – ustanova, kjer se učijo, izobražujejo, delujejo in družijo starejši ljudje (po navadi po upokojitvi).

Proračun – načrt vlade, kako bo porabila denar, ki ga je pridobila z javno lastnino, davki in prispevki.

45

18. Oglejmo si, kako v Sloveniji deluje socialna država. V stolpcu A piše, kakšne potrebe imajo izmišljene osebe. V stolpcu B pa piše, kaj jim slovenska država lahko ponudi. S črto poveži potrebe, ki jih imajo izmišljene osebe, in tisto, kar jim lahko ponudi slovenska država. Oglej si dani primer.

A B

Gregor Z. si je na smučanju v Kranjski Gori zlomil nogo. Ima hude bolečine in ne more hoditi.

Denarna pomoč za brezposelne in pomoč pri iskanju nove zaposlitve.

Metka Ž. je od prometne nesreče dalje v invalidskem vozičku. V službo ne more hoditi več, tako da potrebuje nov vir denarja za preživljanje.

Pomoč strokovnjakov v centru za osebe z odvisnostjo.

Podjetje Steklo je propadlo. Dvesto zaposlenih je izgubilo službo. Potrebujejo denar za preživljanje.

Redni mesečni denarni dodatek za otroke.

Simon V. je odvisen od drog. Sam se jim ne more odpovedati, zato potrebuje pomoč.

Brezplačni študij na medicinski fakulteti.

Katarina in Bojan T. imata šest otrok. Oba sta zaposlena, vendar imata zelo nizki plači, tako da družini primanjkuje denarja.

Invalidnina, se pravi redna mesečna denarna podpora.

Kmetom v Prekmurju je neurje uničilo skoraj ves pridelek. Ostali so brez zaslužka, ki bi ga sicer dobili od prodaje pridelka.

Brezplačni prevoz v bolnišnico in zdravnikova pomoč.

Helena G. je končala gimnazijo. Zelo si želi postati zdravnica.

Enkratna denarna pomoč, ki delno pokrije vrednost uničenega pridelka.

Skupaj ugotovite, ali ste vrisali pravilne povezave.

46

19.

20.

Socialna država je država, ki skrbi, da državljani združujejo denar za skupne potrebe, še posebej pa za potrebe tistih, ki pomoč nujno potrebujejo. Tu so tri risbe. Ena predstavlja socialno državo. To pomeni, da predstavlja solidarnost med ljudmi. Obkroži črko pod to risbo.

Vsak človek ima pravice, ki jim pravimo človekove pravice. Med pravicami na strani 82, v tem delovnem zvezku, izberi tri pravice. Tiste, zaradi katerih lahko od slovenske države zahtevamo, da deluje kot socialna država, ki pomaga svojim državljanom. Prepiši jih.

a. b. c.

Skupaj najprej preverite, ali ste izbrali pravo risbo. Nato ugotovite, kaj predstavljata drugi dve risbi.

a.

b.

c.

Skupaj ugotovite, ali ste našli ustrezne tri pravice.

47

21. Preberi izvleček iz članka in odgovori na vprašanja.

Pogovorite se o svojih odgovorih.

21.1.

21.2.

21.3.

21.4.

21.5.

21.6.

21.7.

21.8.

21.9.

Katero državljanstvo sta imela jadralca, preden sta dobila slovensko državljanstvo?

Katere narodnosti sta jadralca?

Zakaj sta pridobila slovensko državljanstvo?

Bosta morala jadralca zdaj, ko sta slovenska državljana, živeti v Sloveniji?

DA NE

Morajo slovenski državljani nujno hoditi v slovenske šole?

DA NE

Ali lahko nekdo, ki ni slovenski državljan, postane član slovenske državne reprezentance?

DA NE

V naši ustavi je zapisano:

Ali sta bila oba jadralca v času, preden sta dobila slovensko državljanstvo, v Sloveniji tujca?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Večina učencev v Sloveniji je slovensko državljanstvo dobila ob rojstvu. Zakaj?

5. členSlovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti […]

48

22.

23.

Slovenski državljani imajo pravice pa tudi dolžnosti. Spodaj smo jih nekaj navedli, vendar nismo napisali, ali je to pravica ali dolžnost. To napiši ti. Če je pravica, napiši P, če pa je dolžnost, napiši D. Če je nekaj pravica in hkrati dolžnost, napiši P in D.

a. Plačati davek državi, ko zaslužiš nekaj denarja, je:

b. Na volitvah kandidirati za to, da bi opravljal neko politično funkcijo, je:

c. Izobraževati se v osnovni šoli je:

č. Izobraževati se v srednji šoli je:

d. Udeleževati se volitev po 18. letu je:

e. Dobivati denarno pomoč, če izgubiš zaposlitev, je:

f. Prejemati pokojnino, potem ko si se upokojil, je:

g. Spoštovati zakone slovenske države je:

h. Dobiti pomoč slovenskih diplomatov, če imaš v tujini težave, je:

i. Izobesiti zastavo, ko je državni praznik, je:

j. Dokazati svojo identiteto z dokumentom, če to zahteva policist, je:

k. Zaposliti se je:

l. Zdraviti se v zdravstvenem domu ali bolnišnici je:

Kaj meniš, da najbolje opisuje slovenskega državljana? Obkroži pet izbranih opisov.

• Pripravljen je z orožjem braniti Slovenijo.

• Navija za slovensko nogometno reprezentanco.

• Je kristjan.

• Pogosto kritizira politike.

• Ko je državni praznik, izobesi zastavo.

• Spoštuje ljudi, ki so drugačni od njega.

• Rad hodi v gore.

• Doma ima hišnega ljubljenčka.

• Zelo skrbi za svoj avto.

• Spoštuje zakone in druga pravila.

• Veliko dela v službi.

• Doma ima vse pospravljeno.

V oddelčni skupnosti preverite pravilnost svojih odgovorov.

Pogovorite se o svojih odgovorih.

23.1. Če tu nisi našel ustreznih opisov, lahko napišeš enega, dva ali več lastnih opisov.

• Razen slovenščine govori še tuji jezik.

• Poleti dopust najraje preživlja na morju.

• Prepira se s sosedi.

• Rad ima narodnozabavno glasbo.

• Je pošten.

• Je strpen in prijazen do vseh, ki so drugačni od njega.

49

24. V kateri lokalni skupnosti obiskuješ osnovno šolo? Spodaj v prazni okvir nariši zastavo te lokalne skupnosti.

ZASTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

ZASTAVA EVROPSKE UNIJE

ZASTAVA LOKALNE SKUPNOSTI

24.1. Oglej si zastave pri prejšnjem vprašanju. Razmisli, kako bi jih pravilno izobesil pred svojo osnovno šolo. Potem spodaj v prazne zastave na drogu napiši njihove nazive.

O S N O V N A Š O L A

V oddelčni skupnosti preverite, ali ste zastave pravilno izobesili po pravilih izobešanja zastav v naši državi.

50

EVROPSKA UNIJA

25.

Vir: Evropska unija, Zgodovina Evropske unije, https://europa.eu/european-union/about-eu/history_sl, dostopno 5. 1. 2018.

25.1.

25.2.

25.3.

Kdaj so se evropske države začele gospodarsko povezovati med seboj? Preberi besedilo na desni strani in obkroži pravilni odgovor.

a. Leta 1920, kmalu po prvi svetovni vojni.

b. Ob koncu 19. stoletja.

c. Po drugi svetovni vojni.

Zakaj so se evropske države začele povezovati? Obkroži pravilni odgovor.

a. Da bi se skupaj uprle prevladi ZDA.

b. Da v Evropi ne bi bilo več vojne.

c. Da bi iz mnogih narodov sestavile en sam narod.

č. Da ne bi bile šibkejše od nekdanje velike države Sovjetske zveze.

V besedilu zgoraj podčrtaj države, ki so ustanovile Evropsko gospodarsko skupnost. Pomagaj si z besedilom v učbeniku.

Napiši, zakaj je povezovanje evropskih držav pomembno tudi za našo državo.

BESEDNJAKSovjetska zveza – nekoč najmočnejša država vzhodnega bloka, danes je njena naslednica Rusija.

Na spletnih straneh Evropske unije preberi besedilo z naslovom Zgodovina Evropske unije.

51

26.

Vir: Evropska unija, Zgodovina Evropske unije, https://europa.eu/european-union/about-eu/history_sl, dostopno 5. 1. 2018.

Predstavniki Evropske unije (EU) so napisali, katere cilje ima EU v 21. stoletju. Uporabili so nekatere izraze, ki jih osnovnošolci morda ne razumete. Nekaj takih izrazov smo napisali v stolpec A. V stolpcu B smo bolj preprosto napisali, kaj ti izrazi pomenijo. S črto smiselno poveži izraze iz stolpca A z ustreznimi opisi v stolpcu B.

A B

Delitve na celini

Takšno človekovo ravnanje, ki ne izčrpa in ne onesnaži narave ter omogoča, da bo človeštvo še dolgo živelo na Zemlji.

Globalizacija

Podjetja, ki hočejo ustvariti dobiček, iščejo kupce za svoje izdelke ali storitve. Pri tem na »trgu« tekmujejo z drugimi podjetji.

Tržno gospodarstvo

Države na evropski celini so se v preteklosti večkrat razdelile na dve ali več skupin, ki so se potem vojskovale med seboj.

Trajnostni razvojVelika podjetja proizvajajo, oglašujejo in prodajajo svoje izdelke po vsem svetu.

Pogovorite se o svojih rešitvah. Pri kateri povezavi ste se največkrat zmotili? Ugotovite, zakaj. ZD

RUŽENA V RAZNOLIKO

STI

52

27.

28.

Navedi simbole EU.

Desno je spletna stran nekega slovenskega časopisa. Poroča o tem, da je Republika Slovenija postala članica EU. Oglej si stran, ugotovi in napiši, kdaj se je to zgodilo.

a.

b.

c.

č.

27.1.

27.2.

27.3.

27.4.

28.1.

Kaj predstavljajo zvezde na zastavi EU?

Kako se imenuje himna EU?

Kdaj praznujemo dan Evrope?

Napiši slogan EU.

Na sliki spletne strani v besedilu podčrtaj države, ki so istega dne postale članice EU.

Kaj v Sloveniji še praznujemo na dan Evrope?

Vir: Dnevnik, http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/81570, dostopno 23. 8. 2011.

Dan

Mesec

Leto

V oddelčni skupnosti se pogovorite, ali je za Slovenijo dobro ali slabo, da je postala članica EU. Zakaj?

53

29. Spodaj, v preglednici A, smo napisali imena držav EU tako, kot jih zapisujejo prebivalci teh držav. Zraven zapiši slovensko ime za vsako državo. V preglednici B so zastave držav EU. Desno od zastave napiši številko države iz preglednice A, ki ji zastava pripada.

Pravilnost svojih rešitev lahko preverite na portalu Evropske unije.

A Bštevilka države

ime države slovensko ime države zastavaštevilka države

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

54

30.

31.

Smo državljani Slovenije, hkrati pa državljani EU. V listinah EU je napisano, da sta v EU dovoljena prost pretok blaga in storitev ter prost pretok oseb in kapitala (denarja). Kaj pomenijo ti izrazi? Vsakega od njih smiselno poveži z enim od zapisov na desni.

Pet pravic državljanov EU smo navedli spodaj. Pri vsaki napiši, kako pomembna je zate.

Če je malo pomembna, napiši 1.

Če je srednje pomembna, napiši 2.

Če je zelo pomembna, napiši 3.

Prost pretok blagaNemške banke dajo posojilo slovenskemu podjetju, ki hoče kupiti nove stroje.

Prost pretok storitevSlovenec Mitja je pet let študiral v Nemčiji. Potem ko je diplomiral, se je zaposlil v Avstriji.

Prost pretok osebSlovensko podjetje prodaja električne naprave po vsej EU.

Prost pretok kapitalaServiser računalnikov iz Nove Gorice popravi računalnik stranki v Gorici (Italija).

Primerjajte rešitve. Z učiteljem se pogovorite o izrazih, ki vam niso razumljivi.

BESEDNJAK

Blago – izdelek ali pridelek za prodajo na tržišču.

Storitev – delo, ki ga nekdo plača.

Kapital – denar, ki ga na primer vložimo v neko podjetje.

Pravice:

• Lahko se zaposlimo v drugi državi, ki je članica EU.

• Lahko študiramo v drugi državi, ki je članica EU.

• Lahko prebivamo v drugi državi, ki je članica EU.

• Ko potujemo v večino držav članic EU, se na meji ni treba ustaviti in pokazati potnega lista.

• Slovenski državljan je v državi, kjer nimamo diplomatskega predstavništva, izgubil potni list. V tej državi mu bodo pomagali diplomati katere koli od držav članic EU.

V oddelčni skupnosti ugotovite, katere od navedenih pravic ste ocenili kot zelo pomembne. Pogovorite se, zakaj ste izbrali prav te.

55

32. Večina slovenskih državljanov podpira naše članstvo v EU. Vendar se hkrati zavedajo, da tudi politiki v EU delajo napake. O napakah pišejo časopisi. Preberi naslednji odlomek iz časopisnega članka.

Slepi potrošniki bruseljske pametiKritičen odnos do dela evropskih institucij je dobrodošel, saj […] tudi v Bruslju delajo napake.

Bruseljski zakoni vse bolj krojijo življenja državljanov Evropske unije, tudi Slovencev […] Evropske institucije […] se ukvarjajo tudi z vprašanji, kot so normativi za kumarice in banane ali velikost embalaže za kavo […] [D]ržavam članicam [je bilo] dovoljeno uvažati le banane z minimalno dolžino 14 centimetrov in minimalno širino 27 milimetrov, hkrati pa posamezni plodovi niso smeli biti deformirani ali nenormalno ukrivljeni [...] [S] 1. junijem 2009 je Evropska komisija […] te omejitve ukinila.

Povzeto po: Dnevnik, http://www.dnevnik.si/objektiv/v_objektivu/1042417258, dostopno 23. 11. 2011.

32.1. Napiši, kaj je hotel povedati novinar v tem članku.

32.2.

32.3.

Je novinar kritiziral ali hvalil evropske predpise, ki določajo, kako velike smejo biti banane? Obkroži odgovor.

kritiziral hvalil

Je prav ali narobe, če kritiziramo evropske politike? Obkroži odgovor.

prav narobe

Napiši, zakaj.

32.4. Kaj pomeni izraz bruseljski zakoni? Obkroži pravilni odgovor.

a. Zakoni, ki jih sprejmejo belgijski politiki v Bruslju, veljajo pa v Belgiji.

b. Zakoni, ki jih sprejmejo evropski politiki v Bruslju, veljajo pa v vsej EU.

c. Zakoni, ki jih sprejmejo evropski politiki v Bruslju, veljajo pa v tistih članicah EU, ki to želijo.

V oddelčni skupnosti se pogovorite, zakaj v Bruslju včasih sprejemajo »čudne« predpise.

56

3. Slovenija je utemeljena na človekovih pravicah

RAZNOLIKOST ČLOVEKOVIH PRAVIC

1. Človekove pravice so v različnih državah različno sprejete. Napisali smo nekaj primerov človekovih pravic. Preberi pravico in napiši odgovor.

1.1.

1.2.

1.3.

1.4.

1.5.

»Smrtna kazen je prepovedana.« V kateri državi te pravice ne bi sprejeli?

»Vsakdo ima pravico ustanoviti politično stranko.« V kateri državi te pravice ne bi sprejeli?

»Vsaka ženska ima pravico, da si v javnosti z oblačilom popolnoma pokrije telo in obraz.«

V kateri državi te pravice ne bi sprejeli?

»Učenci in učitelji imajo pravico, da šole opremijo z verskimi simboli (križi , polmeseci z zvezdo , judovskimi zvezdami itd.).« V kateri državi te pravice ne bi sprejeli?

»Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve.« V kateri državi te pravice ne bi sprejeli?

Primerjajte odgovore in se pogovorite o njih.

57

SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC

2. Se strinjaš z naslednjimi trditvami? (Preberi, obkroži odgovor in pojasni.)

Skupaj odgovorite na naslednje vprašanje: Je res mogoče kateremu koli posamezniku odreči človekove pravice?

Vsak človek naj skrbi le za to, da ne bodo kršene njegove lastne pravice, drugi ljudje pa naj skrbijo za svoje pravice.


Zakaj?

Slovenski politiki in državni uradniki naj bi spoštovali le človekove pravice slovenskih državljanov, ne pa tudi človekovih pravic tujcev, ki pridejo v Slovenijo.


Zakaj?

Sodišče bi moralo tistim, ki so storili hudodelstvo, odreči človekove pravice.


Zakaj?

2.1.

2.2.

2.3.

58

TEMELJNE ČLOVEKOVE PRAVICE

3. V tem delovnem zvezku, na strani 82, preberi Poenostavljen zapis človekovih pravic. Izberi eno pravico in svoboščino ter jo napiši v stolpec A. V stolpec B napiši primere kršitve te pravice in svoboščine pri nas ali po svetu.

A BPRAVICE IN SVOBOŠČINE PRIMER KRŠENJA TEH PRAVIC IN SVOBOŠČIN

Skupaj preverite pravilnost odgovorov.

59

SLOVENSKI VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC

4. Pomočniki slovenskega varuha človekovih pravic so obiskali dom starejših občanov. V poročilo so zapisali:

»Nismo […] spregledali očitka stanovalke [...] doma starejših občanov, ki je povedala, da je osebje včasih neprijazno in da znajo kdaj tudi klofniti. Takšna izjava je skrb vzbujajoča, saj kaže na primer telesnega kaznovanja stanovalcev. Predlagali smo vodstvu doma, da naj bo pozorno na grdo ravnanje zaposlenih s stanovalci […]«

Prirejeno po primeru iz letnega poročila varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 335. http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP10.pdf

Katero od pravic, ki jih imajo stanovalci v tem domu, je osebje morda kršilo? Tu je nekaj zapisov človekovih pravic. (Obkroži pravilni odgovor.)

a. Ljudje so med seboj enaki ne glede na barvo kože, spol, narodnost, vero ali prepričanje.

b. Nihče ne sme biti mučen ali poniževan.

c. Vsakdo ima pravico, da ga sodniki obravnavajo enako kot vse druge ljudi.

č. Vsakdo ima lahko premoženje. Tega mu nihče ne sme vzeti.

Zakaj varuh človekovih pravic in njegovi sodelavci preverjajo, kako ravnajo v domovih starejših občanov s stanovalci? Kaj lahko varuh naredi?

4.2.

4.1.

4.3.

S pomočjo svetovnega spleta ugotovi in napiši ime in priimek trenutnega slovenska varuha človekovih pravic.

Varuha človekovih pravic imenujemo tudi (Obkroži pravilni odgovor.):

a. Inšpektor

b. Minister

c. Humanitarni delavec

č. Ombudsman

60

PRAVICE BEGUNCEV

5. Razdelite se v skupine.

Ena od človekovih pravic je pravica beguncev, da dobijo zatočišče pred preganjanjem. Poiščite jo na strani 82 v tem delovnem zvezku in jo tu napišite.

Vendar se stvari pogosto močno zapletejo. Tu je opis izmišljenega dogodka, ki bi se lahko zgodil v Sloveniji.

5.1.

5.2.

Slovenska pomorska policista Miha in Andrej sta v meglenem jutru v policijskem čolnu na morju blizu Pirana. Naletita na večji čoln, poln beguncev iz države v Severni Afriki, kjer vlada diktator, ki kruto ravna s prebivalci. Begunci v čolnu se želijo izkrcati in ostati v Sloveniji. Policistoma povedo, zakaj menijo, da jih mora Slovenija sprejeti. Navedejo torej svoje razloge ali argumente za to.

Izrazite svoje mnenje o tem, kako prepričljiv je razlog beguncev in policistov. To storite tako, da obkrožite eno številko (od 1 do 5). Pri tem je 5 zelo prepričljiv razlog, 1 pa povsem neprepričljiv razlog.

»... v naši državi nas preganjajo – če se vrnemo, nas bodo zaprli ali morda celo ubili.«

5 4 3 2 1

»... z nami so otroci, ki so bolni.« 5 4 3 2 1

»... če nas napodite, nimamo več kam oditi. Na morju lahko umremo.«

5 4 3 2 1

»... če nas spustite v Slovenijo, vam bomo koristili. Zaposlili se bomo, med nami so računalniški inženirji in zdravniki.«

5 4 3 2 1

»... pri vas bomo ostali le nekaj mesecev, da si opomoremo. Potem gremo naprej v Anglijo.«

5 4 3 2 1

»... naša človekova pravica je, da nam daste zatočišče, saj smo begunci.«

5 4 3 2 1

Razlogi beguncev

»Spustite nas v Slovenijo, kajti …«

61

Policista MIHA in ANDREJ se pogovarjata o tem, ali naj bi jim dovolila, da se izkrcajo2. Policist MIHA jim ne bi dovolil v Slovenijo in ANDREJU navede razloge.

Policist ANDREJ bi beguncem dovolil, da vstopijo v Slovenijo. MIHU navede razloge.

»... če dovolimo, da se izkrcajo tile, jih bo prišlo v Slovenijo še mnogo.«

5 4 3 2 1

»... revni so in bolni. Slovenija bo imela z njimi velike stroške.« 5 4 3 2 1

»... med njimi so morda kriminalci. Nikoli ne veš.« 5 4 3 2 1

»... zakaj pa hočejo ravno v Slovenijo? Naj gredo v sosednjo Italijo!«

5 4 3 2 1

»... bojim se, da bo nekdo od njih izvedel teroristični napad.« 5 4 3 2 1

»... sploh ne vemo, ali jih v njihovi domovini res preganjajo.« 5 4 3 2 1

»... v Evropski uniji nas bodo kritizirali, če jim ne pustimo vstopiti.«

5 4 3 2 1

»... naj vstopijo in tako dobijo priložnost dokazati, da jih v njihovi domovini res preganjajo.«

5 4 3 2 1

»... v Sloveniji ni veliko beguncev in gotovo lahko poskrbimo za te reveže.«

5 4 3 2 1

»... tudi midva bi se lahko kdaj znašla v takšnem položaju. Vesela bi bila, če bi nama kdo pomagal.«

5 4 3 2 1

»... če jih napodiva nazaj na morje in se jim kaj zgodi, bova kriva midva.«

5 4 3 2 1

»... dobiti zatočišče pred preganjanjem je človekova pravica!« 5 4 3 2 1

Obkrožite, kako prepričljivi so po vašem mnenju MIHOVI razlogi.

Miha: »Jaz jim ne bi dovolil, da vstopijo v Slovenijo, kajti …«

Obkrožite, kako prepričljivi so po vašem mnenju ANDREJEVI razlogi.

Andrej: »Jaz bi jim dovolil, da vstopijo v Slovenijo, kajti …«

Vsaka skupina drugim poroča o tem, kako je ocenila razloge beguncev in policistov. O tem nato skupine razpravljajo med seboj.

2 O tem dovoljenju sicer ne morejo odločati sami policisti. V tej zgodbi smo vse skupaj poenostavili.

62

6. Včasih so pravice enega človeka v nasprotju s pravicami drugih ljudi. Kako ravnati v takšnih primerih? Rešite nalogo v skupinah. Preden začnete reševati, preberite poenostavljeni zapis človekovih pravic v tem delovnem zvezku na strani 82. Potem preberite zgodbo o brodolomcih iz vesoljske ladje Sirius.

BRODOLOMCI IZ VESOLJSKE LADJE SIRIUS

Vesoljska ladja Sirius, ki prevaža turiste z Zemlje na letovanje na planet Cerus, je na svoji poti zašla v meteoritsko nevihto. Precej poškodovana je zasilno pristala na zapuščenem planetu Marius. Vseh 200 potnikov je preživelo, med njimi si tudi ti. Na Mariusu so Zemljani pred leti zgradili reševalno postajo. Vendar je ladja pristala na mestu, ki je več tednov hoda od postaje. Peš se napotite proti reševalni postaji. Rešili ste nekaj hrane in oblačil. Na poti pa nastajajo težave, ki jih morate rešiti skupaj, a tudi hitro, saj so vaše zaloge hrane in vode omejene.

V nadaljevanju je opisanih dvanajst težav, ki jih imate na poti do reševalne postaje. Vaša skupina mora sproti reševati te težave. Za kakšne rešitve bi se zavzemal ti? Obkrožite odgovor A ali B.

6.1.

6.2.

6.3.

6.4.

6.5.

Neka ženska v skupini ves čas joka. Mnoge člane skupine to strašno moti. Kako bi vi rešili težavo?

a. Pustili jo bomo še naprej jokati.

b. Če hoče hoditi z nami, naj neha jokati, sicer bo morala zapustiti našo skupino in hoditi sama.

Ob pristanku se je nekaj ljudi poškodovalo. Ti ljudje zavirajo vaše potovanje. Skrbi vas, da vam bo zato zmanjkalo hrane in vode, preden boste prišli na cilj. Kaj boste storili?

a. Hitrost potovanja bomo prilagodili tem ljudem in tvegali, da stradamo.

b. Pustili jih bomo za seboj in tvegali, da zgrešijo pot.

Razpravljate o tem, kdo bo nosil hrano in koliko ur na dan boste hodili. Vsak ima o tem kakšno idejo in z razpravo izgubljate dragoceni čas. Kako boste ravnali?

a. Vseeno se bomo držali pravila, da vsak lahko pove, kar misli.

b. Z glasovanjem bomo hitro izbrali vodjo skupine in odslej bo on odločal o vsem.

Starejši par, ki zavira skupino, prostovoljno izjavi, naj ju skupina pusti za seboj. Kaj boste storili?

a. Pomagali jima bomo, da bosta lahko hodila z nami, čeprav bo šlo potem počasneje.

b. Sprejeli bomo njuno ponudbo.

Odkrili ste, da je oseba, ki je odgovorna za hrano in vodo, 6 let preživela v zaporu zaradi kraje. Vendar je doslej svoje delo v skupini dobro opravljala. Kako boste ravnali po tem odkritju?

a. Tej osebi bomo pustili, da še naprej opravlja svoje delo.

b. Ne bomo tvegali. Njene naloge bo opravljal nekdo drug.

63

6.6.

6.7.

6.8.

6.11.

6.12.

6.9.

6.10.

Na Mariusu je zelo hladno. Ob zasilnem pristanku so nekateri ljudje izgubili svoja oblačila. Kaj boste storili?

a. Ljudem bomo dovolili, da vsak obdrži oblačila, ki jih je rešil ob pristanku.

b. Ljudi bomo prisilili, da oblačila enakomerno porazdelijo med vse člane skupine.

Neki moški ne opravlja nalog, ki mu jih je skupina zaupala. Pravi, da je tako ali tako vseeno, saj naj bi bila situacija brezupna. Kaj boste storili?

a. Pustili ga bomo, naj dela, kar hoče.

b. Zagrozili mu bomo, da ga bomo kaznovali, če ne bo opravljal svojih nalog.

Nekdo ves čas kritizira tiste, ki so izbrali smer, v katero hodimo. Njegove pripombe so začele motiti druge ljudi. Kaj boste storili?

a. Pustili ga bomo, da svoje kritiziranje nadaljuje.

b. Ločili ga bomo od drugih ljudi.

Neka ženska rodi otroka. Mati in otrok sta tako šibka, da bosta verjetno umrla, če ne bosta kakšen dan počivala. Kaj boste storili?

a. Vsi bomo čakali toliko časa, da si bosta otrok in mati opomogla.

b. Nadaljevali bomo potovanje in tvegali, da oba umreta.

Nekdo v skupini je zbolel in potrebuje transfuzijo krvi. Nekateri člani skupine imajo isto krvno skupino, vendar nihče noče prostovoljno darovati krvi. Vsi se namreč bojijo, da se bodo pri tem okužili. Kaj boste storili?

a. Sprijaznili se bomo s tem, da bolnik ne bo dobil transfuzije krvi, ki jo potrebuje.

b. Nekoga od tistih, ki imajo isto krvno skupino kot bolnik, bomo prisilili, da bo bolniku daroval nekaj svoje krvi.

Neko žensko ste zalotili, da krade hrano iz torbe nekoga drugega. Kako boste ukrepali?

a. Kaznovali jo bomo njenemu dejanju primerno.

b. V poduk drugim jo bomo kaznovali bolj, kot si je zaslužila.

Enajstletni fant kar naprej izziva člane skupine in povzroča takšne težave, da zaradi tega skupina napreduje počasneje. Njegovi starši ga ne morejo umiriti, drugim pa ne pustijo, da bi poskusili vplivati nanj. Kaj boste storili?

a. Spoštovali bomo voljo fantovih staršev.

b. Volje staršev ne bomo upoštevali, fanta bomo dodelili nekomu, da ga bo nadzoroval.

Zdaj lahko ugotovite, kakšne posledice bi imele vaše odločitve. V tem delovnem zvezku na strani 84 si oglejte tolmačenje svojih odgovorov.

64

OTROKOVE PRAVICE

7. Ena od človekovih pravic, ki je pomembna tudi za otroke:

Nihče se ne sme vmešavati v človekovo zasebno življenje in v njegovo družino.

Vendar je včasih težko presoditi, kdaj se nekdo »vmešava v človekovo zasebno življenje«. Kaj meniš o naslednjih primerih?

Dobro se razumeš s 16-letno sosedo Tino, vendar v zadnjem času sumiš, da uživa neko prepovedano drogo. Ko si pri njej na obisku, ona skoči v trgovino. Na mizi je njen dnevnik. Hitro prebereš nekaj strani, da bi morda izvedel, ali res uživa droge (morda ji boš lahko pomagal). Je to »vmešavanje v zasebnost«?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Iz sosednjega stanovanja slišiš kričanje. To poveš staršem. Potem pri sosedih pozvonite, da bi preverili, ali je vse v redu. Je to »vmešavanje v zasebnost«?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Ko poskušaš telefonirati, v slušalki slišiš pogovor dveh oseb. Zazdi se ti, da govorita o tem, kako bosta vlomila v neko stanovanje. Prisluškuješ, da bi izvedel, kdo sta in kje nameravata vlomiti. Je to »vmešavanje v zasebnost«?

DA NE

Zakaj tako misliš?

Pri sošolki si večkrat opazil hude podplutbe in modrice, kakršne dobimo od udarcev. Vprašal si jo, kaj se je zgodilo. Ker ti ni hotela povedati, si o tem povedal razredničarki. Je to »vmešavanje v zasebnost«?

DA NE

Zakaj tako misliš?

7.1.

7.2.

7.3.

7.4.

Pogovorite se o odgovorih.

65

8. Ena od osnovnih otrokovih pravic je, na primer, pravica do šolanja in igre. Ali jo povsod upoštevajo?

V Indiji je več milijonov otrok, starih 12–15 let, zaradi revščine prisiljenih delati tudi po 10 ur na dan, namesto da bi hodili v šolo.

Nekateri otroci izdelujejo v tovarnah športne copate. Zelo malo zaslužijo, manj kot evro na dan. Pa vendar s tem denarjem vzdržujejo tudi starše, ki so brezposelni. Športne copate, ki jih izdelujejo ti otroci, prodajajo tudi v Evropi.

Nekateri Evropejci so pozivali k temu, da naj športnih copat ne bi kupovali, ker to prinaša dobiček tistim, ki izkoriščajo otroke. Drugi pravijo, naj bi jih vendarle kupovali, saj če otroci izgubijo delo, bodo njihove družine stradale. Kakšno pa je tvoje stališče? Obkroži ga.

Športnih copat naj ne bi kupovali. Športne copate naj bi kupovali.

Zakaj tako misliš?

V pogovoru oblikujte skupno stališče.

66

Desetletni deklici sta v prometni nesreči umrla oba starša. Želela je živeti pri dedku in babici. Do svojega petega leta je s starši živela pri njima, tudi pozneje je pri dedku in babici večkrat prespala. Po nesreči staršev sta jo tudi vzela k sebi. To ji je pomagalo pri žalovanju.

Vendar je center za socialno delo, ki odloča v takšnih primerih, sklenil, naj deklica živi pri stricu. Z njim in njegovo družino nikoli ni imela tesnih stikov. Tako se je center odločil, kljub temu da je deklica jasno povedala, da želi ostati pri babici in dedku.

Babica in dedek sta prosila za pomoč varuha človekovih pravic. Pismo mu je napisala tudi deklica. Napisala je, da želi ostati pri dedku in babici. Predlagala je naslednje: Eno leto bi jo pustili živeti pri dedku in babici. Če bi bilo kaj narobe, se še vedno lahko preseli k stricu.

Varuh je centru predlagal, naj še enkrat premisli, kaj bi bilo za deklico najboljše. V centru so potem vendarle odločili, naj deklica ostane pri starih starših, stric pa je postal njen skrbnik.

9. Če so otrokom kršene njihove pravice, lahko poiščejo pomoč pri varuhu človekovih pravic. Varuh sicer ni sodnik ali policist. Lahko le opozori, da je treba krivico popraviti. Ker ima velik ugled, opozorilo pogosto upoštevajo. Preberi o naslednjem resničnem primeru.

(Prirejeno po primeru iz letnega poročila varuha človekovih pravic za leto 2005, str. 214. http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/Varuh_LP_2005.pdf.)

V tem primeru sprva nista bili upoštevani dve otrokovi pravici. Kateri? Označi pravilna odgovora.

a. Otroci imajo pravico do zadostne količine hrane in do čiste vode.

b. Otroci imajo pravico do ustrezne življenjske ravni.

c. Otroci imajo pravico biti s svojimi družinami ali s tistimi, ki bodo najbolje skrbeli za njih.

č. Otroci imajo pravico do zdravstvenega varstva.

d. Otroci s posebnimi potrebami

Documents

IN DRŽAVLJANSKA · 2020. 3. 16. · si EMŠO Mance Novak. Kaj pomeni prvih sedem številk? Kateri podatki so še na tem izpisku iz matičnega registra? Podatek o Podatek o Podatek