igralništvo kot predmet prostočasne ponudbe na goriškem in v

1

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI ČNE ŠTUDIJE KOPER

Tjaša Bratina

IGRALNIŠTVO KOT PREDMET PROSTO ČASNE

PONUDBE NA GORIŠKEM IN V VIPAVSKI DOLINI

DIPLOMSKO DELO

Mentor: red. prof. dr. Anton Gosar

Študijski program: Geografija kontaktnih prostorov

Koper, 2011

2

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisani/-a Tjaša Bratina, z vpisno številko 92021005, vpisan/-a na študijski program Geografija kontaktnih prostorov , rojen/-a 20. 01. 1984 v kraju Šempeter pri Novi Gorici, sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom: Igralništvo kot predmet prostočasne ponudbe na Goriškem in v Vipavski dolini.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

- je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;

- sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,

navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

- sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti

prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu;

- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih - kaznivo

po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);

- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na UP FHŠ;

- je elektronska oblika identična s tiskano obliko (velja za dela, za katera je

elektronska oblika posebej zahtevana).

V Kopru, dne _________________

Podpis avtorja/-ice: ____________________________

3

ZAHVALA

Posebna zahvala gre mentorju, dr. Antonu Gosarju za njegovo pomoč, potrpljenje,

koristne napotke in svetovanje pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi profesorici slovenskega jezika, gospe Ireni Šinkovec za

lektoriranje moje diplomske naloge.

Zahvala tudi Janžu in Niki za vso pomoč, ter vsem mojim najbližjim, ki so me skozi

vsa ta leta spodbujali, da sem končno dosegla svoj cilj.

4

IZVLE ČEK

Namen tega diplomskega dela je predstaviti igralništvo kot predmet prostočasne

ponudbe v Vipavski dolini ter na Goriški ravni ter s pomočjo ankete ugotoviti, kakšen je

odnos prebivalcev občine Ajdovščina do igralništva.

Igralništvo je na Goriški ravni razširjena dejavnost. Z oddaljenostjo od meje pa je

čutiti, da se vpliv igralništva manjša.

Vipavska dolina in Goriška ravan premoreta kar nekaj prednosti, imata veliko

naravnih lepot in raznolikost pokrajine, ter bogato zgodovinsko in kulturno dediščino.

Dolini imata ugoden geografski položaj, prednost pa je tudi bližina meje z Italijo.

Turizem spodbuja razvoj ostale turistične ponudbe v bližnji in širši okolici. Če si v

prihodnosti želimo več turistov in s tem posledično več prihodkov iz turizma, bi bilo

nujno potrebno razvijati dodatno ponudbo, ki bi obiskovalcem in turistom zagotavljala

tehten razlog za obisk in daljše počitnice v teh krajih. Ugodna naravna lega Vipavske

doline in Goriške ravni z milo klimo omogoča obiskovalcem dostop in ponudbo

posameznih turističnih proizvodov čez celo leto. Ti posamezni turistični proizvodi bi se

morali združiti v trženje celostnega turističnega proizvoda v obeh dolinah. Za popolno

turistično ponudbo je pomembno sodelovanje tako s podeželjem kot z ostalimi

sosednjimi občinami.

Ključne besede: turizem, turistična ponudba, igralništvo, Vipavska dolina, Goriška

ravan

5

ABSTRACT

The purpose of this diploma paper was to present gaming as a leasure offer in Vipava

Valley and Goriška region. A study was carried out to discover what is the real attitude

of Ajdovščina municipality inhabitants to gaming.

Gaming is a quite extended activity in Goriška region but it is felt that the gaming

influence is beeing diminished by the Slovene – Italian border distance.

Vipava Valley and Goriška region have both some advantages. Both have numerous

natural beauties, colourful landscape and a rich historical and cultural heritage. Both

valleys have good geographic adventages and one of the most important is the vicinity

to the Slovene – Italian border. Tourism in these areas encourages the development of

the rest of tourist offer in the distant and near region. By plannig to attract more tourists

and to obtain consecutive incomes an additional turist offer should be developed which

would assure a cogent reason to visit these areas for a day or a longer vacation.

Sub – Mediterranean climate with, on average, mild and humid winters and hot

summers enables an access to particular tourist products all the year round. These

particular tourist products should be combined into marketing of an integrated turist

product in both valleys.

A collaboration with countryside and neighburing communes is the most important

lead to a complete tourist offer.

Keywords: tourism, tourist offer, gaming, Vipava Valley, Goriška region

6

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 8

2 TURIZEM ....................................................................................................................... 12

2.1 TURISTIČNA PONUDBA .......................................................................................... 13

2.2 TURISTIČNI PROIZVOD ........................................................................................... 14

2.3 TURISTIČNA DESTINACIJA .................................................................................... 15

2.4 IGRALNIŠTVO KOT DEL TURISTIČNE PONUDBE .............................................. 15

3 IGRALNIŠKE DESTINACIJE PO SVETU ................................................................ 17

3.1 IGRALNIŠTVO V EVROPI ........................................................................................ 18

3.1.1 Nemški Baden Baden ............................................................................................ 20

3.1.2 Monte Carlo .......................................................................................................... 21

3.2 IGRALNIŠTVO V ZDA ............................................................................................... 24

3.2.1 Las Vegas .............................................................................................................. 25

3.2.2 Atlantic City .......................................................................................................... 27

3.2.3 Tematske turistične destinacije ............................................................................. 28

3.2.4 Igralništvo na rekah ............................................................................................. 32

3.2.5 Indijanska igralniška središča .............................................................................. 33

3.3 IGRALNIŠTVO V AZIJI ............................................................................................. 35

3.3.1 Kitajski Macao ...................................................................................................... 36

3.3.2 Singapur ............................................................................................................... 37

3.3.3 Palestina ............................................................................................................... 38

3.3.4 Filipini .................................................................................................................. 38

3.4 IGRALNIŠTVO V AFRIKI ......................................................................................... 40

3.4.1 Sun City ................................................................................................................ 40

3.5 IGRALNIŠTVO V SREDNJI IN JUŽNI AMERIKI .................................................... 43

3.6 IGRALNIŠTVO V AVSTRALIJI ................................................................................ 45

4 TURIZEM V SLOVENIJI ............................................................................................. 46

4.1 TURISTIČNA PONUDBA NA GORIŠKEM .............................................................. 47

7

4.2 TURISTIČNA PONUDBA V VIPAVSKI DOLINI..................................................... 49

4.3 NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI .......................................................................... 53

5 IGRALNIŠTVO V SLOVENIJI ................................................................................... 56

5.1 RAZVOJ IGRALNIŠTVA NA GORIŠKEM IN V VIPAVSKI DOLINI .................... 59

5.2 TEMATSKE OBLIKE IGRALNIŠTVA ...................................................................... 64

5.3 OBISK IGRALNIC ...................................................................................................... 65

5.4 KONKURENCA SLOVENSKIM IGRALNICAM ..................................................... 68

5.4.1 Internet ................................................................................................................. 69

5.5 POVEZANOST IGRALNIŠTVA IN TURIZMA ........................................................ 70

5.6 KORISTI OD IGRALNIŠTVA .................................................................................... 71

6 MOŽNOSTI RAZVOJA IGRALNIŠTVA NA GORIŠKEM IN V VIPAV SKI

DOLINI – MNENJA REZIDENTOV .................................................................................. 74

6.1 CILJI IN NAMEN RAZISKAVE ................................................................................. 74

6.2 ANALIZA ANKETNIH VPRAŠANJ .......................................................................... 76

7 ZAKLJU ČEK ................................................................................................................. 95

8 SEZNAM LITERATURE IN VIROV .......................................................................... 98

9 SEZNAM SLIK IN TABEL ........................................................................................ 102

9.1 SEZNAM SLIK .......................................................................................................... 102

9.2 SEZNAM TABEL ...................................................................................................... 102

10 PRILOGE ...................................................................................................................... 104

10.1 PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ....................................................................... 104

10.2 PRILOGA 2: TABELA S PONUDNIKI NA VIPAVSKI VINSKI CESTI .............................. 111

10.3 PRILOGA 3: SEZNAM MEST Z IGRALNICAMI V EVROPI ........................................... 116

8

1 UVOD

»Igra je večni spremljevalec človeštva. Je vir sprostitve in ustvarjalnosti. Z igro na

srečo je človek skozi vsa obdobja skušal tešiti radovednost, kakšno srečo mu je usoda

namenila.« (Turistične novice, 1998)

Igralništvo postaja razvedrilo in sprostitev in je sestavni del preživljanja prostega

časa. Igralniški gost je specifičen gost. Čeprav je njegov vodilni motiv igra, ta gost troši

tudi za druge neigralniške storitve. S tem igralniška ponudba posledično stimulira tudi

razvoj celotne okoliške turistične ponudbe, ki sicer ne bi imela takih pogojev za razvoj.

Klasične igre na srečo na ruleti in s kartami nadomeščajo igre na igralnih avtomatih,

ob tem pa tečejo zanimivi zabavni glasbeni programi, modne revije in družabna

srečanja.

Igralni saloni so ponudba posebnih iger na srečo izključno s ponudbo igralnih

avtomatov, pri katerih višina vložkov za igro ni omejena, igralni avtomati pa morajo

vračati najmanj 90 % vplačil, kar mora biti vidno označeno na avtomatih. Namenjene so

tako domačim kot tujim gostom. Locirane so na območjih, kjer obstaja primerno velik

trg v okviru turističnih objektov ali kompleksov (gostinski obrati s ponudbo prehrane,

nastanitveni gostinski obrati, marine, letališča …)

Igralništvo predstavlja pomemben del slovenske turistične potrošnje. Slovenske

igralnice so gospodarsko uspešne in uživajo velik ugled v tujini. V letu 2008 so

realizirale nad pet milijonov obiskov in ustvarile nad štiristo milijonov neposrednih

igralniških prihodkov. Igralniška ponudba v Sloveniji je usmerjena skoraj v celoti na

tuja tržišča (70 odstotkov). Najpomembnejša so tržišča severovzhodne Italije, sledijo

tržišča južne Avstrije, manjše pa je tržišče Slovenije in Hrvaške. Se pa številko tujih

gostov v zadnjih letih zmanjšuje, pospešeno pa se povečuje delež in obseg domačih

gostov. Od tega realizirajo igralni saloni nad dve tretjini vseh domačih obiskov.

Slovenski igralniško- zabaviščni turizem temelji na celostni igralniški ponudbi, ki

poleg iger na srečo vključuje tudi kakovostne hotelske storitve, možnosti za rekreacijo,

zdravstveno oskrbo, trgovinsko ponudbo in kulturne prireditve.

9

Igralništvo je močan sestavni del turističnega produkta marsikje po svetu. Večina

svetovnih mest ponuja svoje igralnice in z njimi dopolnjuje svojo turistično ponudbo. S

tem se moda igralniške potrošnje v svetu spreminja. Trendi se od hazarda usmerjajo k

igralniški zabavi namenjeni širšim slojem prebivalstva. Nagnjenost potrošnje se usmerja

k živahnejši in večplastni ponudbi.

Igralniška ponudba postaja vse bolj tematsko usmerjena. Mnogi casinoji ponujajo

poleg iger na srečo, še druge atraktivnosti, ki zabavajo celotno družino. Las Vegas je

eden tistih, ki ponuja zabavo vsem, tudi najmlajšim. V hotelih Excalibur, Venetian,

Mirage in drugih se odvijajo zabave in doživljajske izkušnje za vsak okus. Tu lahko

izkusite vse, od namakanja v bazenih, do igranja golfa, nočnih zabav s koncerti znanih

glasbenikov, pa vse do ogleda izbruha vulkana, tropskega vzdušja z bogatim

rastlinstvom ter akvarijev.

Turizem, na drugi strani, je največja svetovna gospodarska dejavnost in s svojimi

lastnostmi predstavlja najznačilnejše področje družbenega razvoja v 21. stoletju. Je

civilizacijski dosežek sodobnega časa in eden temeljnih faktorjev ekonomskega razvoja.

Turistična ponudba povezuje številne gospodarske in druge dejavnosti.

Turizem spodbuja razvoj infrastrukture in dviguje življenjsko raven v lokalnem

okolju, odpira nova delovna mesta, dela in zaslužka pa so deležni tudi ljudje, ki niso

neposredno zaposleni v turizmu. Priložnosti, ki jih ustvarja razvoj turizma, ugodno

vplivajo na celoten ekonomski, socialni in prostorski razvoj kraja.

Turizem postaja vedno bolj obetavna panoga tako v svetu kot tudi v Sloveniji.

Igralništvo pa je močan sestavni del turističnega produkta. V diplomski nalogi želim

predstaviti turizem ter igralništvo na Primorskem; kakšna je turistična in igralniška

ponudba, kakšna je njuna medsebojna povezanost ter njune pozitivne in negativne

strani.

Cilj diplomske naloge je objektivna predstavitev možnosti obstoja in širitve

igralništva na Goriškem in v Vipavski dolini, ki kot taka vpliva na turizem, turistično

ponudbo in prostor v katerem se nahaja.

V prvem poglavju bom predstavila turizem, turistično ponudbo, turistični proizvod in

destinacijo ter igralništvo kot del turistične ponudbe.

10

V drugem poglavju bom nadaljevala z igralniškimi destinacijami po svetu, ter

predstavila znane predstavnike v igralništvu (Las Vegas, Atlantic City, Macao, Monte

Carlo ...). Obenem bom opisala tudi igralništvo na ladjah ter trenutno najhitreje rastoče

– igre na srečo na internetu.

V tretjem poglavju se bom najprej osredotočila na turizem v Sloveniji, pri katerem

bom izpostavila turistično ponudbo na Goriškem in v Vipavski dolini. Pri predstavitvi

igralništva pa bom začela pri začetkih v Sloveniji. Opisala bom vzroke in posledice

razvoja igralništva na Slovenskem, ugotavljala kje so igralnice locirane in zakaj prav

tam, kakšne tematske programe ponujajo, ter kdo predstavlja najmočnejšo konkurenco

slovenskemu igralništvu. Opisala bom povezanost igralništva s turizmom, kakšen je

njun vpliv na socialno, kulturno, ekonomsko in naravno okolje ter kakšne so pozitivne

in negativne značilnosti obeh.

Odločila sem se, da nalogo podprem z anketo, izvedeno med občani občine

Ajdovščina. V prvem delu ankete bom želela ugotoviti, ali se v našem kraju čuti vpliv

igralništva na lokalno skupnost. V drugem pa, ali občani vidijo svoj kraj kot turistično

destinacijo, kakšne so njihove želje in kaj bi bilo potrebno spremeniti in urediti, da bi bil

kraj še bolj privlačen za turiste.

Hipoteza 1: Trdim, da so turistične zmožnosti, nadgrajene na igralništvu, na

Vipavskem velike, le da jih je treba prebuditi.

Slovenija je obkrožena z neposredno konkurenco sosednjih držav. Že zaradi svoje

velikosti nima konkurenčne prednosti v tradicionalni turistični ponudbi. Od ostalih

konkurentov se razlikuje predvsem kot majhna, raznolika, zelena, dinamična, varna in

dostopna ter gostoljubna dežela.

Turizem je pomembna perspektivna gospodarska panoga Vipavske doline, ki

posredno in neposredno vključuje številne druge dejavnosti in se povezuje z njimi.

Trenutno je najrazvitejši produkt regije igralništvo, sledijo pa mu še drugi primerni

potenciali, kot so naravno okolje in dediščina, ki so še premalo izkoriščeni. Vipavska

dolina z vsemi svojimi naravnimi, kulturnimi, zgodovinskimi, etnološkimi in

gospodarskimi značilnostmi predstavlja pomembno priložnost za razvoj turizma.

11

Hipoteza 2: Trdim, da turizem spodbuja razvoj infrastrukture; tematski parki, ki bi

vključevali igralništvo, bi prispevali k razvoju regije, odpirali nova delovna mesta; delo

in zaslužek pa bo ostajal v regiji.

Diplomska naloga sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu

diplomske naloge bom uporabila metodo kompilacije, pri čemer bom povzemala

strokovna znanja, stališča in znanja domačih in tujih avtorjev. Praktični del se bo

nanašal na uporabo analitičnega pristopa. Za zbiranje podatkov bom uporabila metodo

anketiranja. Oblikovala bom ustrezni anketni vprašalnik z zaprtim in odprtim tipom

vprašanj, katerega bom razdelila med občane občine Ajdovščina.

12

2 TURIZEM

Svetovna turistična organizacija (UN WTO1) opredeljuje turizem kot aktivnosti, ki so

povezane s potovanjem in bivanjem oseb izven običajnega življenjskega okolja za ne

več kot eno leto, zaradi zabave, poslov in drugih motivov. Turizem poleg potovanja

torej vključuje tudi bivanje v destinaciji.

Razvoj turizma po vsem svetu kaže, da je ta panoga zelo perspektivna in postaja vse

bolj pomemben del narodnega gospodarstva. Turizem je dejavnost, ki zajema

gostinstvo, hotelirstvo, turistično posredovanje (agencije) in dopolnilne turistične

dejavnosti (igralništvo, prireditve, rekreacijo, itd.).

Sama turistična dejavnost vpliva na druga gospodarska in negospodarska področja

(promet, trgovina, živilska industrija, kmetijstvo, znanost, šport, kultura in

izobraževanje).

V zadnjem času se pojavljajo nove oblike turizma, saj se večina turistov usmerja v

kvaliteten turizem in želijo preživeti kar se da aktiven dopust z možnostjo spoznavanja

novih, drugačnih stvari. Z narodnogospodarskega vidika so prednosti turizma tudi čisti

devizni učinek ter možnosti odpiranja novih delovnih mest in dviganja kvalitete

življenja prebivalstva. (Florjančič in Jesenko, 1997, 15)

Turizem nam dandanes ponuja raznorazne kombinacije sproščujočih dejavnosti, ki

jih koristi vse več ljudi. Postaja vse bolj pomembna dejavnost v sodobni družbi, kar se

kaže tudi v spremembah pri dodeljevanju sredstev in pri krajinskih spremembah –

zemljišča so bila prvotno namenjena zgolj za izpopolnjevanje potreb kmetijstva,

gozdarstva in rudarstva. Turizem pa izrablja zemljišča za turistične dejavnosti, kar je

povzročilo splošno okrepitev hedonističnih2 elementov, ki spremljajo sodobne trende v

turizmu. Te hedonistično usmerjene sile spreminjajo mestno krajino (npr. več barov,

restavracij …) ter vplivajo na obliko in funkcijo podeželja. Proizvodnji, nekoč edinemu

in glavnemu dejavniku v kulturni krajini, so se zdaj pridružili novi: wellness centri,

razni športni objekti, sproščujoče dejavnosti na prostem (v vodi, v zraku, na tleh), ki

1 United Nations World Tourism Organization 2 Hedonizem filozofsko pomeni nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje.

13

predstavljajo le del celotne turistične ponudbe, po kateri hrepeni sodobni hedonistični

človek. Zabava, užitek in edinstvene izkušnje, se kot pomemben element hedonističnih

zasnov turizma, oziroma kar življenja, usmerjajo v virtualne svetove, umetne ali

prilagojene svetove, kot so tematski in vodni parki, igre na sreče …

Hedonistični motiv je bil osnova za oblikovanje in ustvaritev številnih turističnih

destinacij v preteklosti. Prijetni sprehodi ob obalah Jadranskega morja, ki ga je

občudovala avstrijska kraljica Maria Anna med počitnikovanjem leta 1844 v Opatiji, so

kasneje pritegnili številne obiske. (Gosar v Eadington, 2009, 193-194)

2.1 TURISTIČNA PONUDBA

Planina (1997) deli turistično ponudbo na primarno in na sekundarno.

Primarna turistična ponudba obsega tiste dobrine, ki niso proizvod dela ali ki jih

človek ne more več proizvajati v enaki kakovosti in z enako uporabno vrednostjo.

Primarno turistično ponudbo sestavljata dva dela: naravne in antropogene dobrine.

Naravne dobrine so tiste, čigar količina in kakovost sta dani po naravi in to samo na

določenem mestu. Teh dobrin človek ne more niti proizvajati na novo niti spreminjati

njihove kakovosti (podnebje, gore, jezera, morje, vrelci).

Antropogene dobrine so vse tiste dobrine, ki so proizvod človekovega dela, vendar

jih je človek naredil v bližnji ali daljni preteklosti in jih danes ni več možno proizvajati

z enako uporabno vrednostjo in v enaki kakovosti (kulturni in zgodovinski spomeniki

ter znamenitosti).

Sekundarna turistična ponudba zajema tiste turistične dobrine, ki so proizvod dela

in jih človek ob drugih nespremenjenih okoliščinah še vedno lahko proizvaja v

zahtevani kakovosti in z enako uporabno vrednostjo. Obsega tako proizvodne

zmogljivosti kot tudi same proizvode in storitve, ki pridejo na trg in se tam menjajo.

Vsebuje tri dele:

� infrastrukturo ali temeljne naprave in objekte, ki jih turist uporablja samo

posredno, sicer pa po njih ne povprašuje (komunalna in osnovna prometna

ureditev: vodovod, kanalizacija, električna in plinska napeljava, itd.);

14

� objekte z njihovimi zmogljivostmi, kjer se proizvajajo proizvodi in ponujajo

storitve, in po katerih turist neposredno povprašuje, jih kupi ali vzame v najem;

� rezultate proizvodnje v teh obratih, tj. blago ali storitve v različnih dejavnostih, na

primer v gostinstvu, agencijah, trgovini, itd. Te proizvode turist kupuje in

porabi.

2.2 TURISTIČNI PROIZVOD

Vsako turistično potovanje predstavlja z vidika turista potrošnjo cele vrste različnih

storitev, kot npr. prevoza, nastanitve, ogleda znamenitosti, zabave. Vse te elemente ali

vsaj večino lahko turist kupi pri enem ponudniku, npr. v primeru, ko kupi pavšalne

počitnice od organizatorja potovanj.

Z vidika turista je turistični proizvod »celotno doživetje od trenutka, ko zapusti kraj

stalnega bivališča, do trenutka, ko se vrne vanj«. Nekateri avtorji štejejo k turističnemu

proizvodu vse storitve oziroma doživetja v zvezi s potovanjem tudi v kraju stalnega

bivališča.

Z drugimi besedami, turistični proizvod z vidika turista ni le letalski sedež ali

hotelska postelja, temveč je to skupek ali paket več različnih storitev. Letalski sedež ali

hotelska postelja sta le del turističnega proizvoda, ki je sestavljen proizvod. Če turistični

proizvod opredeljujemo v času, ko je turist izven kraja stalnega bivališča, razpade na tri

glavne sestavine, ki so:

- privlačnost destinacije (gonilna sila in osnovni motiv za turistično povpraševanje),

- turistične zmogljivosti v destinaciji (hoteli, youth hostli, šotorišča, restavracije,

bari, trgovine s spominki, turistične agencije…),

- dostopnost destinacije (stroški, hitrost in udobje potovanja do destinacije).

(Mihalič, 1995)

15

2.3 TURISTIČNA DESTINACIJA

Bieger (2000) trdi, da turistična destinacija označuje geografski prostor, kot je kraj,

regija, zaselek, ki ga turisti (gost ali segment gostov) izbere za cilj potovanja. Ta

geografski prostor vsebuje vse, se pravi vso nujno opremo in objekte, ki jih potrebuje

turist za bivanje, preskrbo in razvedrilo. Pojem turistična destinacija opredeli kot:

kontinent, država, regija, kraj ali turistično naselje.

Turisti izbirajo destinacijo glede na cilje in namene potovanja (posli, obisk, zabava,

počitek…) oziroma glede na privlačnosti destinacije (poslovno, kulturno središče,

zabavišče…). Privlačnosti so lahko (Planina, Mihalič, 2002):

� naravne (pokrajina, podnebje);

� izgrajene (turistične in druge zgradbe, sprehajališča, parki, marine, urejena

smučišča);

� kulturne (umetnost, gledališča, muzeji, religija, folklora, festival);

� socialne (način življenja lokalnega prebivalstva, jezik).

2.4 IGRALNIŠTVO KOT DEL TURISTIČNE PONUDBE

Dejavnost igralništva je namenjena pokrivanju potreb ljudi po igri. Zaradi

spremembe življenjskega sloga ter načina preživljanja prostega časa so predsodki do

iger na srečo čedalje manjši. Igralniška dejavnost je sledila trendom in poskušala

približati igralniški produkt čim večjemu številu igralcev. Tako se je igralništvo, ki je

bilo v preteklosti namenjeno in dostopno elitnemu krogu ljudi, spremenilo v dejavnost,

namenjeno sprostitvi in zabavi širokega kroga ljudi. S stališča države igralništvo danes

predstavlja predvsem pomemben vir prihodka in gonilne sile razvoja turistične

dejavnosti. (Prašnikar, 2005)

Tako gre sodobno igralništvo v večini držav že dolgo v smeri razvoja turizma in

povpraševanja privlačnosti ponudbe turističnih krajev. Kot navaja Eadington

(Eadington, 2000), gredo sodobni trendi »land based« casinojev v dve smeri, v ponudbo

16

manjših casinojev, namenjenih bližnji populaciji za potrebe izživetja sle po igri, in v

smeri izgradnje turističnih igralniško- zabaviščnih destinacij, v katerih se gostje

prepustijo doživetjem in sprostitvi.

Celovito doživetje v sodobnih igralniško- zabaviščnih destinacijah , zasnovanih na

tematski zgodbi in povezanih z značilno turistično ponudbo okolja, sestavljajo programi

zabave, wellnessa, poslovnih srečanj in kongresov, festivali, kulinarična doživetja,

kultura, rekreacija, šport in druga atraktivna doživetja. Gost vstopa v program doživetij,

ki jih izbira po lastnih željah in nagibih. V to celovito doživetje je z značilno in

avtohtono ponudbo vključeno tudi širše turistično okolje. Tako zasnovan program

omogoča zajemanje širokega spektra gostov. Res je, da nimajo vsi enake potrebe po

adrenalinskem doživetju, ki ga nudi igranje, vendar vsi trošijo sebi primerna doživetja

in v tem vzdušju sproščenega in prešernega »odklopa« preizkušajo svojo srečo.

(Prašnikar, 2005)

17

3 IGRALNIŠKE DESTINACIJE PO SVETU

Že v rimskem času je bila igra na srečo povezana s preživljanjem prostega časa

bogatih Rimljanov v termalnih kopališčih. Srečamo jo tudi v vseh termalnih zdraviliščih

Evrope, kjer je plemstvo in kasneje aristokracija krepila zdravje in sproščala duha.

(Turistične novice, 1998)

Igralnice so bile vselej tesno povezane z znamenitimi turističnimi središči, kot so

Monte Carlo, francoska riviera, Baden Baden in Las Vegas. Vendar pa niso bile vse

igralnice namenjene turističnemu trgu. V zadnjem času jih je bilo veliko legaliziranih

prav z namenom, da bi oživile turistično dejavnost ali delovale kot pobudnice

turističnega razvoja. Turistični centri so spoznali, da z bogato igralniško ponudbo, gala

prireditvami in zabavo lahko privabijo več gostov. Tipičen primer te filozofije je Monte

Carlo, ki je kmalu po postavitvi igralnice leta 1860, postal mondena prestolnica sveta.

(Eadington, 2001)

Do leta 1960 so bile igralnice v glavnem prepovedane v večini držav po svetu, razen

izjem majhnih elitnih casinojev v izbranih krajih v Nemčiji, Franciji, Avstriji in

Monaku. Nekaj velikih igralnic je bilo v petdesetih letih v Nevadi in na Karibskem

otočju. Večina držav jih je prepovedala zaradi slabega glasu, da so povezane s

kriminalom in zaradi škode, ki jo je igralništvo povzročilo v življenju posameznikov.

(Eadington, 2001)

V šestdesetih se je začelo število z zakonom dovoljenih igralnic opazno spreminjati.

Države, ki so pristale na igralnice so bile Velika Britanija, Španija, Avstralija,

Nizozemska, New Jersey in Malezija. Za naš trg so pomembne predvsem Italija,

Avstrija in Hrvaška, ki nam predstavljajo konkurenco v igralništvu.

Italija je že od nekdaj znana po zelo restriktivni igralniški zakonodaji, saj so bile igre

na srečo z Zakonom o javni varnosti iz leta 1931 prepovedane. Zakonodaja se je s

časom mehčala, leta 1948 je bilo dovoljeno prirejanje klasičnih iger na srečo – loterije

in športne napovedi, od leta 1954 pa so dovoljene tudi stave. Področje prirejanja

18

posebnih iger na srečo je še vedno precej restriktivno urejeno. Kot posledica tega

trenutno v Italiji poslujejo le štiri igralnice, ki so bile uzakonjene med leti 1927 in 1937

in to v Benetkah, San Remu, St. Vincentu in Campioneu. Že nekaj let pa je v javni

razpravi predlog zakona, ki bi omogočil odprtje več igralnic. (Prašnikar, 2005)

V Avstriji so igralnice definirane kot podjetja, ki prispevajo k razvoju in promociji

turizma. Casino Avstrija je edino podjetje v Avstriji, ki ima koncesijo za prirejanje

posebnih iger na srečo v igralnicah. Dolgoletni monopolist na avstrijskem trgu (od leta

1968) upravlja vseh 12 igralnic v Avstriji. Igralnice so usmerjene predvsem na domači

trg oziroma domače igralce. Podružnica podjetja CAI (Casino Austria International) že

dalj časa posluje izven avstrijskih meja in je od leta 1977 odprla že več kot 200 igralnic

v 25 državah. V procesu internacionalizacije so podjetju pomagale avstrijske banke in

zavarovalnice. (Prašnikar, 2005)

Področje prirejanja iger na srečo na Hrvaškem ureja Ministrstvo za finance, ki je v

letu 2002 sprejelo Zakon o igrah na srečo in promocijskih nagradnih igrah. Po tem

zakonu so igre na srečo razdeljene v naslednje kategorije: loterija, posebne igre na srečo

(igralec igra proti drugemu igralcu ali igralnici), stave in igre na igralnih avtomatih

(igralni saloni). Maja 2005 je na Hrvaškem poslovalo 11 igralnic (3 v Umagu, 3 v

Zagrebu, 2 v Opatiji, in po 1 v Splitu, Puli in Varaždinu). Vse igralnice so majhne in

ponujajo evropski koncept igralništva. (Prašnikar, 2005)

3.1 IGRALNIŠTVO V EVROPI

Začetki v Zahodni Evropi segajo v 17. in 18. stoletje, in sicer v prestolnice. Šele v

19. stoletju so se igralnice razširile po vsej Evropi. Že desetletja, v nekaterih primerih

tudi stoletja, so bile igralnice sestavni del evropske turistične industrije v bolj ali manj

svetovljanskih turističnih destinacijah (npr. Scheveningen- Nizozemska, San Remo -

Italija, Baden Baden - Nemčija, Kitzbuhel - Avstrija). Trenutno je težko najti evropsko

prestolnico brez igralnice. Vendar igralnice v Evropi niso bile v ospredju turističnih

19

destinacij, raje so služile kot element za spodbudo sicer ovenelega poslovnega turizma

ali ustvarjale novo blagovno znamko turističnih destinacij. Evropa še vedno nima

igralniško zabaviščnega kompleksa, ki bi bil primerljiv z Las Vegasom, Sun Cityjem v

Južni Afriki in Macaom na Kitajskem. Načrti za takšne destinacije pa so bili že večkrat

predloženi, ali že bili pripravljeni v Združenem kraljestvu, Franciji, Sloveniji, na

Madžarskem in v Španiji. (Gosar, 2009)

Največ igralnic v Evropi ima Francija (171), kjer je v preteklosti deloval evropski

koncept igralništva. Sledijo ji Velika Britanija, ki ima 131 igralnic, Češka republika 53,

Estonija 52 in Nemčija 47 igralnic. (Prašnikar, 2005) (Slika 1 in PRILOGA 3)

Za evropski tip igralnic je značilno, da so bile narejene za višji sloj prebivalstva.

Igralnice so »klasične«, nespremenjene že vrsto let, grajene iz dragih materialov, vstop

vanje je možen le v večerni toaleti, njihovi prihodki na gosta so visoki, ponudba zajema

predvsem igre na igralnih mizah.

Razlike med evropskim in ameriškim tipom igralništva:

� evropski tip igralništva je do pred nekaj leti slonel predvsem na ponudbi iger

na igralnih mizah, pri ameriškem tipu pa prevladujejo igralni avtomati že od samega

začetka;

� v Evropi so igre na srečo v igralnicah dostopne elitnemu krogu prebivalstva, v

Ameriki pa so dosegljive vsem, ne glede na socialno – ekonomsko raven posameznika;

� evropsko igralništvo je bilo, do pred kratkim, namenjeno skoraj samo igranju,

hazardiranju, ameriške igralnice pa omogočajo preživljanje prostega časa vsem članom

družine (tudi otroci in neigralci se lahko zabavajo ob dodatni ponudbi izven

igralniškega dela kompleksa);

� strogo urejeno področje igralništva in nadzor s strani države v Ameriki je tudi v

Evropi pospešil urejanje tega področja in zviševanje nivoja kakovosti;

� evropsko igralništvo je osemkrat bolj obdavčeno kot ameriško in zato ostane

bolj malo sredstev za reinvestiranje. (Deželak, 2002)

20

V evropskih igralnicah je vedno bolj čutiti ameriških vpliv. Ta se kaže predvsem, da

ni več tako strogih omejitev pri vstopu, odprte so dlje časa in na privlačnejših krajih,

nudi se dodatna zabava in gostinsko - turistična ponudba.

3.1.1 Nemški Baden Baden

Casino stoji v bližini znanega termalnega zdraviliškega mesteca Karlsruheja. Izviri

Baden Baden so znani že več kot 2000 let in njihova sestava je podobna rimskim iz

3.stoletja.

Casino je bil odprt davnega leta 1748 in je eden izmed najstarejših nemških igralnic.

Združuje zgodovino, eleganco in ekskluzivnost. Casino ima bogato zgodovino. Nekoč

se je tu igralo s pravimi srebrnimi in zlatimi žetoni. Leta 1872 je nemška vlada ukazala

zapreti vse nemške igralnice. Šele leta 1933 so jih spet odprli. Skozi leta je bil znan kot

casino bogatih in znanih.

Tu velja evropski tip igralništva, kjer so igre namenjene le elitni populaciji, vstop je

možen le z večerno toaleto in dopolnjenimi 21 leti starosti.

Igralniški prostori

casinoja zavzemajo

3000 kvadratnih

metrov, v luksuzno

opremljenih sobanah

pa ponujajo igre na

mizah in igre na

130ih igralnih

avtomatih.

(www.playboy.si)

(Vir: http://www.fecielo.com.)

21

3.1.2 Monte Carlo

Kneževina Monako je druga najmanjša ter najgosteje naseljena država na svetu,

sestavlja pa jo predvsem staro mesto Monako in pozneje pozidana območja, kot je

igralniški Monte Carlo.

Tradicionalno je Monako največji del prihodkov dobival iz igralništva, sedaj pa je

najpomembnejši postal turizem v širšem smislu.

Zanimiv je nastanek danes svetovno znanega Monaka. V Monaku je bil leta 1860

knez Karel III v finančnih stiskah, zato je Francoisu Blancu iz Bad Homburga dal

koncesijo za igralnico. Kraj, kjer je nastal monden igralniški center, so poimenovali

Monte Carlo ali Karlov hrib in je dolgo časa veljal za igralniški center svetovne elite.

Kljub neugodnim transportnim povezavam in malo zabave, ki jo je nudila kneževina, je

Monako v desetih letih postal igralniška prestolnica visoke družbe. Mesteca se je prijel

sloves izbrane zabave, elitne igre in dobrega življenja. Leta 1873 je v visoki sezoni

igralnica gostila povprečno 1.500 igralcev dnevno. Gostje so prihajali iz drugih krajev,

domačinom pa je bil vstop prepovedan. Ko preučujemo čudovit razvoj Monte Carla, se

ne sme spregledati dejstva, da je ključ uspeha tičal predvsem v tem, da je bilo v velikem

delu Evrope igralništvo prepovedano. Za uspeh je poskrbela tudi Marija Hansel, žena

Blanca, ki je s svojim smislom za umetnost, družabnost, poslovnost ter za visok stil

življenja ustvarila legendo Monte Carlo. Poskrbela je za izgradnjo razkošne operne hiše

v Monaku. Destinacija je še dodatno pridobila na ugledu; kulturnem, snobovskem in

mondeno turističnem. Igralnica je tudi financirala program in gostovanje znanih opernih

imen, kar ji je dodatno zagotovilo elitno publiko.

Po letu 1900 je v Monte Carlu zaradi novega trenda v načinu preživljanja prostega

časa (šport, tenis, avtomobilizem, jadranje) prihajalo do sprememb. Igralnica je začela

sponzorirati športna tekmovanja, letalske mitinge, avtomobilske rallye, baletne in

slavnostne pevske prireditve. Ob izbruhu prve svetovne vojne je igralnica v Monte

Carlu poslovala slabo, dinastija Blanc je izgubila koncesijo, knez Albert jo je podelil

Basilu Zaharoffu, ki je pričel z racionalizacijo poslovanja. V bitki za goste je Monte

Carlo leta 1927 popestril ponudbo z glasbenimi in varietejskimi večeri.

V 19. stoletju si je Azurna obala nadela nespremenljivo podobo kraja, ki ga

obiskujejo mondeni, bogati in predvsem tuji gostje. Sredi eksotičnih vrtov so zrasle

22

razkošne vile, na nabrežju pa so se nizali veliki hoteli z velikimi in razkošnimi

apartmaji. Po drugi svetovni vojni je Azurna obala doživela naval množičnega turizma,

ki je spremenil njeno podobo. Azurna obala, znana pod imenom Francoska riviera je

eno izmed najbolj razvpitih obmorskih letovišč v Evropi. Počitniško shajališče

aristokracije, filmskih zvezd in milijonarjev je privabljalo tudi številne umetnike, ki so

prihajali z upanjem, da bodo tu prodali svoja dela in dobili bogate mecene. Miti o lepoti,

barvah, svetlobi in blagi klimi tega dela sredozemske obale so do danes zaznamovali

tamkajšnji turizem. (Korošec, 2007)

Legendarni casino sredozemske kneževine Monako je svetišče za vsakega resnega

hazarderja. Tu delujejo štiri igralnice, kjer povprečen gost v nekaj urah zapravi tudi po

nekaj tisoč evrov, medtem ko se v Sloveniji govori o 150 evrih v povprečju na igralca.

Monte Carlo ima sijajno lego in sijajne goste.

Med igralce pa ne sodijo državljani te majhne državice, ker jim je to prepovedano.

Celo knežja družina mora v stavbo stopiti skozi stranska vrata, če si želi ogledati katero

gledališko ali baletno predstavo.

Tudi tu velja evropski tip igralništva. Vanj zahaja izključno najpomembnejša

svetovna smetana. Vsako leto si lahko v Casinoju de Monte Carlo ogledate

najprestižnejši

evropski turnir v

pokru European

Poker Tour Grand

Final, na katerega

prihajajo igralci iz

celotnega sveta.

(www.playboy.si)

(Vir: http://www.flickr.com.)

23

Slika 1: Igralništvo v Evropi

(Vir: lastno delo, 2011.)

24

3.2 IGRALNIŠTVO V ZDA

Čeprav korenine igralništva v ZDA segajo v 17. stoletje (takrat so tam delovale

loterije, igralnice na rečnih ladjah, športne stave, ipd.), se je prava ekspanzija dogajala

šele po letu 1990. Prvi igralni avtomat je bil narejen leta 1894 in takoj postal zanimiv za

igre na srečo. V ZDA so že zelo zgodaj obstajale nelegalne igralnice, ki so bile pod

vplivom mafije. Zato so bile igre na srečo prepovedane vse do legalizacije igralništva v

Nevadi, leta 1931. Takrat so Nevado močno kritizirali.

Legalizacija igralništva je povzročila pravi »boom«. Hitro se je razširila po vseh

državah ZDA in v tem času nihala med dobrim in slabim. Širjenje se je razlikovalo od

države do države glede na izbor med igrami, ki jih posamezna država podpira. V

nekaterih državah so legalne igralnice in ni loterij, v drugih ravno obratno, v nekaterih

oboje. (Dunstan, 1997)

Leta 1999 so bile igralnice dovoljene že v tridesetih državah ZDA. Najslavnejši

predstavnik »ameriškega stila« igralništva je Las Vegas. Celotno mesto je ena sama

igralnica oz. zabaviščni center. Kompleksi so moderni in namenjeni predvsem zabavi za

vsakogar (danes je v Las Vegasu več zabaviščnih kot igralniških površin). Iz nezakonite

industrije je nastala industrija modernih zabavišč in igralnice so se razširile po vsej

državi. Poleg države, ki je regulirala igralništvo, je dominiral tudi organiziran kriminal.

V poznih petdesetih letih je država prvič omogočila lastništvo in obratovanje igralnic

javnim podjetjem. Takrat se je intenzivna igralniška dejavnost razširila iz središča Las

Vegasa in začela razvoj v mestu Reno ter ob jezeru Tahoe. Odtlej je igralništvo v

Nevadi in posebej v Las Vegasu postalo milijardna dolarska industrija, ki privabi

milijone obiskovalcev letno. (Dunstan, 1997).

Igralništvo v ZDA je razdeljeno na dva sektorja: komercialno igralništvo ter

igralništvo v indijanskih rezervatih. Razlika med njima je le v tem, da je slednje v rokah

domorodnih plemen. Komercialno igralništvo vključuje casinoje, casinoje s hoteli v

mestih kot sta Las Vegas in Atlantic City, igralnice na rečnih ladjah in dokih v Indiani,

Mississippiju, itd. Plemensko-rodovno igralništvo pa vključuje casinoje in druge igre na

srečo na domorodnih ameriških rezervatih in plemenskih ozemljih. (Pelengič, 2006)

25

3.2.1 Las Vegas

Najbolj znan in najbolj imeniten predstavnik je Las Vegas. Ime je španskega izvora

in pomeni »rodovitne ravnice«.

Prvi začetki segajo v leto 1905, ko je tja prišla Pacifiška železnica. V njem so se

naselili železniški delavci in že takrat pokazali precejšen smisel za hazard. Mesto je leta

1931, tik pred legalizacijo igralništva imelo le 5100 prebivalcev. Hiter razvoj mesta je

ob izobilju električne energije, ki je omogočilo razsvetljavo neslutenih razsežnosti

pospešilo dejstvo, da je bila Nevada dolgo edina država v ZDA, kjer je bilo dovoljeno

hazardiranje. Vendar se do druge svetovne vojne v puščavski državi ni dogajalo nič

bleščečega. Las Vegas je bilo navadno srednjeameriško mesto, z razliko par miz za

ruleto in pokra v salonih. Z legalizacijo iger na srečo so naredili varno zatočišče za

ilegalno industrijo, ter njene lastnike. Mafiji, ki je po vsej državi vodila igralništvo »pod

pultom«, so se pocedile sline. Takoj po koncu vojne je Bugsy Siegl začel uresničevati

sanje o igralniški Meki. Danes Bugsy velja za ustanovitelja modernega Las Vegasa.

Začela se je gradnja hotela Flamingo, prvega znanilca modernega Las Vegasa. Toda

njegove sanje so se kmalu razblinile in stroški so začeli strmo naraščati. Ko je Flamingo

prevzel Meyer Lansky, je z njim začel ustvarjati dobiček. Tako so se začeli graditi še

ostali hoteli po mestu. Ves glamur, vse neonske napise, vse avtomate je kupil izključno

mafijski denar. (www.joker.si)

Takratno vodenje casinoja se ni štelo za ugleden način življenja. Odnosi z gosti so se

pogosto razvili na zelo osebni ravni. Igralec je bil iskan, dokler je imel sredstva s

katerimi je lahko igral. Če je začel izkoriščati, je bil izgnan in ni bil več dobrodošel.

Večina casinojev se je ravnala po filozofiji, da je edini center dobička bil casino sam.

Vse ostalo, hotelske sobe, restavracije, bivalni prostori, igrišča za golf, dvorane za

predstave, so bile izguba.

V preteklosti je bila konkurenca omejena le na državo Nevada. Od 1960 pa vse do

1970 so bili casinoji kot so Ceasars Palace, Circus Circus, Las Vegas International (zdaj

Las Vegas Hilton) in MGM (zdaj Bally's) zgrajeni bolj razkošno in mogočno kot njihovi

predniki.

Na koncu sedemdesetih je vlada ZDA mesto počistila pred mafijo, hotele zaplenila

ter jih prodala poštenim lastnikom, s čimer se je značaj Las Vegasa močno spremenil.

26

Igralniška industrija se je v primerjavi z drugimi industrijami razvijala zelo hitro.

Izselila se je iz ilegale in postala velika in vidna prisotnost na Wall Streetu in Main

Streetu. (Eadington, 2009)

Iz mondenega hazarderskega središča je Las Vegas postal turistični Disneyland.

Tematsko usmerjene igralnice so dodale dodatno in edinstveno gospodarsko korist,

katero uvaža turistični denar, kateri je čisti dobiček za lokalno gospodarstvo. Las Vegas

je prototip v različnem obsegu vseh uspešnih turističnih destinacij, vključno z

neigralniškimi destinacijami, kot so zabaviščni park Disney v Orlandu, Parizu, Tokiu in

Hong Kongu. Vsi ti ustvarjajo čisti dobiček za lokalno gospodarstvo. (Eadington, 2009)

Z organizacijo športnih in vrhunskih zabavnih prireditev skuša privabiti ljubitelje

športa, petičnih gostov, pa tudi družin z otroki. Mnogi hoteli si prizadevajo pritegniti

najmlajšo generacijo s precej kičasto zunanjostjo. Njihov cilj je vsestransko zadovoljiti

gosta z doživljajskimi programi; z virtualno in realno zabavo. Kljub izvrstni ponudbi so

cene prenočiš in hrane dostopne tudi povprečnemu turistu. Glavna privlačnost Las

Vegasa je 4 kilometre dolga osrednja ulica, imenovana Strip. Ob njej so osredotočeni

vsi najbolj slavni hoteli, ki s svojo arhitekturo in dogajanjem ob njih posnemajo in

predstavljajo glavna čudesa sveta. Ulica je posebno impresivna ponoči, ko je prepredena

z brezštevilno množico utripajočih neonskih luči. Zato ni čudno, da je J. G. Ballard v

svoji knjigi Zeropolis (2003), Las Vegas poimenoval, kot največjo žarnico na svetu.

(»The largest lightbulb in the world«)

Leta 2006 je bilo med obiskovalci

Las Vegasa samo 11 odstotkov

tistih, ki so mesto obiskali le

zaradi klasičnih iger na srečo, vse

drugo so počitnikarji ter

radovednost le-teh. Mesto Las

Vegas je nekajkrat dobilo celo

nagrado za družinsko destinacijo

leta. (Eadington, 2009)

(Vir: Begout, 2003.)

27

3.2.2 Atlantic City

Uradno so mesto ustanovili 16. 6. 1880. Pozno 19. stoletje je mestu prineslo razcvet,

saj so tam imeli poletne rezidence ugledni zdravniki in advokati. Pojavijo se zabaviščni

pomoli, ki postanejo ena glavnih mestnih zanimivosti. Privabljajo zabavljače od blizu in

daleč. S tem pa se poveča tudi število tistih, ki si želijo to posebnost ogledati in jo

okusiti. Ta sloves se je ohranjal vse do štiridesetih let prejšnjega stoletja.

Vendar se po 2. svetovni vojni to spremeni. Zaradi večje dostopnosti letalskih

prevozov, preseljevanja ljudi na zahod države in sprememb v okusu potrošnikov, pride

do postopnega propadanja mesta. Novi turistični destinaciji postaneta Florida in

Bahami. Atlantic City, pa se pogrezne v spiralo izgube trga, zmanjšanja dohodkov,

splošnega propadanja in kriminala.

Mesto se poskuša zgledovati po Las Vegasu. Vendar leta 1974 prebivalci zvezne

države New Jersey na referendumu zavrnejo predlog o legalizaciji igralništva. V upanju

na oživitev mesta in gospodarstva, leta 1976 prebivalci Atlantic Cityja podprejo predlog

igralništva na območju mesta. Prvi hotel casino, Resort International, se odpre maja

1978. Kmalu mu sledi deset drugih.

Mestni program reinvestiranja dohodkov od igralništva skupaj s pomočjo države

poskrbi za oživitev mestnih četrti ob obali, privabljanju trgovcev in drugih ponudnikov

storitev. Sedaj lahko Atlantic City ponudi hotele, kongresne zmogljivosti, igralnice in

plaže v povsem novi luči. To je tudi glavni vzrok prihoda 30 mio obiskovalcev na leto,

saj lahko ena tretjina ameriškega prebivalstva doseže to destinacijo v enem samem

dnevu vožnje. (http://www.fuds.si)

Mesto Las Vegas, ki je sredi puščave in v katerem živijo predvsem igralniški

delavci, je najhitreje rastoče mesto v ZDA. Las Vegas torej ostaja prvi po inovacijah in

razvoju. Razloge za hitrejšo rast lahko pripišemo tudi dejstvu, da to zabavišče posluje v

okolju z nižjimi stroški kot Atlantic City. Slednji je bil tudi neprestano obdan s hudo

konkurenco (npr. rečne ladje, igralništvo na indijanskih ozemljih). Vseeno pa je tudi

Atlantic City za obiskovalce nekaj posebnega - lociran je ob morju, vseh 12 igralnic je

skupaj, igralnice so zelo velike, hotelskih kapacitet je v Atlantic Cityju ca. 9.000 (Las

Vegas je imel leta 1997 že 105.000 sob). Največje igralnice so prav v Atlantic Cityu.

28

Leta 1990 je bila tu zgrajena največja igralnica Taj Mahal z 10.800 m2 površine.

(Eadington, 1999)

To je raj za enodnevni turizem čigar tržišče predstavljajo velika mesta (New York,

New Jersey, Pennsylvania …) (Deželak, 2002)

Las Vegas se je spremenil v družinsko počitniško destinacijo za obiskovalce iz ZDA

in tudi za čezoceanske turiste. Atlantic City je na področju družinskih počitnic ter

atrakcij za nacionalno in internacionalno prebivalstvo še v povojih. Večina

obiskovalcev Atlantic Citya se pripelje z lastnim avtomobilom ali z avtobusom v

igralnice, v dnevnih urah. Lastniki vlagajo v izgradnje hotelskih in nastanitvenih

kapacitet ter neigralniške atrakcije zaradi želje po podaljšanju obiska gostov. Prav tako

sama mestna oblast planira infrastrukturne izboljšave. (Pelengič, 2006)

3.2.3 Tematske turistične destinacije

Igralnice se med seboj pomembno razlikujejo. Obstajajo igralnice, ki ponujajo le igre

na mizah ter avtomatih, ter so namenjene predvsem ljudem, ki živijo v njihovi bližini, to

so dnevni gostje, ter obstajajo igralnice, ki poleg iger na srečo ponujajo še celo paleto

turističnih zanimivosti. Tem pravimo tematsko usmerjene igralnice.

Dr. Anton Gosar trdi, da ameriško igralništvo daje v ospredje turistične ponudbe igre

na srečo, vendar pa vzporedno z njo razvija megalomansko zabaviščno ponudbo.

Igralniški kompleksi so nosilci mnogostrane turistične ponudbe. Poudarek je na

visokem številu prenočitvenih kapacitet, pestrosti tematskih parkov in številu sedežev v

dvoranah za šport in zabavo.

»Enostavne igralnice« ponujajo le igre na srečo oziroma igre na srečo z le omejeno

gastronomsko ponudbo in zabavo. Takšne igralnice se danes da dobiti po celotni

Evropi. Take igralnice običajno ustvarijo 90 % ali več njihovega celotnega prihodka od

iger na srečo. Tematsko usmerjene igralnice, pa ustvarjajo bistveno manjši delež svojih

prihodkov od iger na srečo, več pa iz hotelov, restavracij, nočnih klubov, zdravilišč,

konvencij, zabav v živo in drugih neigralniških storitev.

Svetovni sloves Las Vegasa kot tematsko igralniške destinacije je gotovo ta, da ni

več odvisna izključno od iger na srečo. Neigralniške storitve in zanimivosti

29

predstavljajo več kot polovico prihodkov na tem trgu. Vedno večji namen turistov Las

Vegasa je nakupovanje v njem, kosilo v restavracijah, njegovo nočno življenje in

bivanje v luksuznih hotelih. Poleg tega je Las Vegas veliko bolj donosen kraj kot

Atlantic City.

Takšna turistična destinacija privabi bistveno več obiskovalcev, ki prispejo z letalom

in bivajo v kraju dalj časa, kot pa tistih, ki se pripeljejo z avtomobilom ali javnim

prevozom in ostanejo le za en dan. (Eadington, 2009)

Tabela 1: Značilnosti obiskovalcev Las Vegasa in Atlantic City-ja

Las Vegas, Nevada Atlantic City, New

Jersey

Turisti, ki potujejo z letalom (v %) 46 % 2 %

Turisti, ki potujejo z osebnim

prevozom ali avtobusom

54 % 98 %

Povprečna doba bivanja 4,6 dneva 13,5 ur

(Vir: Eadington, 2009.)

Tabela 1 nam kaže primer Las Vegasa ter Atlantic City-ja, katera sta danes največja

trga komercialne industrije igralništva. 46 % vseh obiskovalcev Las Vegasa tja prileti z

letalom in tam ostane 4,6 dni. V Atlantic City-ju pa je ravno obratno, le 2 % vseh

njegovih obiskovalcev prileti z letalom, ostalih 98 % pa se pripelje z osebnim

avtomobilom ali avtobusom.

Las Vegas se je spremenil v družinsko počitniško destinacijo za obiskovalce iz ZDA

in tudi za čezoceanske turiste. Atlantic City pa je na področju družinskih počitnic ter

atrakcij za nacionalno in internacionalno prebivalstvo še v povojih, saj se večina

obiskovalcev Atlantic City-ja tja pripelje z lastnim avtomobilom ali javnim prevozom, v

dnevnih urah. Lastniki vlagajo v izgradnje hotelskih in nastanitvenih kapacitet ter

neigralniške atrakcije zaradi želje po podaljšanju obiska gostov. Prav tako sama mestna

oblast planira infrastrukturne izboljšave. (Pelengić, 2006)

30

Začetnik igralnic, Steve Wynn je z Mirage dal svetovni standard razvoju raznolike

tematske igralniške destinacije, katere so nato prevzele bistvene razvoje turistične

destinacije. Kasnejše generacije, kot so Bellagio, Borgata, Crown Casino v Benetkah in

Melbournu, so zasnovale svoje trge skozi turistično destinacijo. V vsakem od teh

primerov so bila razvita naselja, ki so vključevala igralnice,saj je en del potrošnikov bil

usmerjen v zabavne izkušnje. Nastali so objekti, ki so bili zelo privlačni za turiste iz

oddaljenih krajev in postali veliko bolj pomembna sestavina za dnevnega obiskovalca.

Igralnice se razlikujejo tudi na načine, ki se nanašajo na skupnosti. Igralnice, ki

imajo le namizne igre in igralne avtomate, izpolnjujejo en apetit potrošnikov:

povpraševanje za igre na srečo. Tematske igralniške destinacije izpolnjujejo več želja

potrošnikov: visoko kakovost pri vsem, restavracije (hrane, vina in žganih pijač), nočne

klube in nočno življenje, trgovine na drobno, konvencijske prostore in storitve, spa,

gledališke in glasbene produkcije (Las Vegas, New York ali London), ter manj formalne

zabave, kot so, namestitveni prostori, instrumentalne skupine ter igre na srečo.

Eadington (2009), v knjigi Integrated resort casinos, lepo prikaže razliko v vzorcih

porabe obiskovalcev Las Vegasa ter obiskovalcev Atlantic City-ja. Gostje Atlantic City-

ja porabijo kar 83 % svojih proračunov za igre na srečo, medtem, ko gostje Las Vegasa

porabijo le 47,5 % svojega proračuna za igranje v igralnicah. Ostalo porabijo za hrano

in pijačo, nakupovanje, najem vozil za razne oglede, ter razne predstave, katerih se v

Las Vegasu ne manjka.

31

Tabela 2: Vzorci porabe obiskovalcev Las Vegasa ter obiskovalcev Atlantic City-ja

(Vir: Eadington, 2009.)

Tematske igralniške destinacije katere so se najprej razvile ZDA, so danes že po

celem svetu. V zadnjih štirih desetletjih so bile tematske igralniške destinacije zgrajene

ali pa so še v gradnji v vedno več državah: ZDA, Kanada, Bahami, Južna Afrika,

Malezija, Avstralija, Macao, Južna Koreja in Singapur. Raziskujejo pa še ostale trge,

kot so Španija, Japonska, Anglija in Tajvan. Vendar pa nimajo vsi trgi dovolj velike

poseljenosti, demografije ter osebnega dohodka značilnega za tematske igralniške

destinacije.

Ko se je Las Vegas po drugi svetovni vojni začel razvijati kot turistična destinacija,

so mu primanjkovali vsi trije. Mesto Orlando na Floridi, ki je danes glavni ameriški

tekmec Las Vegasu, prav tako ni imel veliko prebivalcev in osebnega dohodka v regiji

vse dokler ni podjetje Walt Disney zgradilo tematske parke in nastanitvene možnosti,

zaradi katerih je Orlando danes znan po vsem svetu. Nasprotno, pa je Atlantic City, ki

se nahaja v južnem New Jerseyju, 90 km vzhodno od Philadelphie in pribl. 200 km od

New Yorka, ko so se tam odpirale igralnice, imel vse tri v izobilju. V zadnjih treh

desetletjih se je Las Vegas razvil v turistično igralniško destinacijo, medtem ko je

Atlantic City ostal odvisen predvsem od dnevnih gostov.

Macao, ki se nahaja na kitajski celini, 60 km od Hong Konga, je bil pred letom 2004

podobno odvisen od dnevnih gostov. Od tega leta naprej je Macao doživel največji

32

razcvet, saj so mu namenili kar 28 milijard evrov kapitala za izdatke med letoma 2004

in 2011, za tematsko igralniško destinacijo. (Eadington, 2009)

Tematske igralniške destinacije so najdražji in najbolj zapleteni »prosti čas« na trgu.

Le podjetje Walt Disney, ki ima v lasti hotele in zabaviščne parke predstavlja

primerljivo kapitalsko naložbo.

3.2.4 Igralništvo na rekah

Gre za igralništvo, ki omogoča iste igre in je podobno temu, ki se odvija na kopnem.

K temu igralništvu spadajo igralnice, ki so na ladjah, ki lahko izplujejo, kot tudi tiste, ki

so v dokih in so vezane na kopno.

Igralnice na plovilih so bile najprej dovoljene na ladjah, ki so lahko neomejeno

izplule iz rečnih dokov. Na nekaterih področjih je bilo igranje dovoljeno le, ko je ladja

plula. S tem je bil javnosti dan občutek, da je igranje lahko izolirano in nadzirano.

Zaslužek igralnic je bil omejen z dolžino plovbe. Po določenem času se je ta regulativa

spremenila in igralnice so zaživele tudi, ko je bila ladja v doku. To je bilo za večino

gostov prijetnejše, saj se nekateri niso počutili ujete za določen čas, drugim pa ni bilo

potrebno zapustiti plovila, ko je bilo to privezano.

Prva država, ki je legalizirala igralnice na rečnih plovilih, je bila Iowa leta 1989. Od

takrat naprej se je igralništvo razcvetelo v eno od vodilnih ameriških obalnih industrij.

Danes ZDA, poleg Iowe šteje še šest drugih držav, kjer je takšno igralništvo

legalizirano. Te so Illinois, Mississippi, Louisiana, Indiana in Missouri. Večina teh

držav ima igralnice na rekah Mississippi, Ohio in Missouri. Velikost teh igralnic je v

povprečju okrog 1700 kvadratnih metrov površin, kar je veliko v primerjavi z

igralnicami lociranimi na kopnem, kjer je ta površina ocenjena na velikost do 3200

kvadratnih metrov. Številke, ki jih ta vrsta igralništva prinese so tako visoke, da še

druge države pripravljajo zakonodajo za takšne vrste igralnic. Ocenjujejo, da ta

industrija prinese tudi do 3.2 milijarde ameriških dolarjev letno. (Pelengič, 2006)

33

3.2.5 Indijanska igralniška središča

Domorodce v ZDA predstavljajo prvotni prebivalci in njihovi potomci znotraj

teritorija, ki ga sedaj obdajajo kontinentalne ZDA.

Leta 1987 je vrhovno sodišče ZDA odločilo, da kot suverene politične entitete,

domorodci in njihova plemena, lahko nemoteno upravljajo igralnice pod državno

zakonodajo. Kongres je takoj leta 1988 izdal akt IGRA3 o igralništvu na indijanskih

teritorijih. Ta je podrobneje določal, kako lahko indijanska plemena vodijo in upravljajo

igralnice in igralne salone. Glavni namen je bil zagotoviti pravno ustanavljanje

igralniških poslovalnic z namenom podpiranja ekonomskega razvoja, stabilne

plemenske vlade in zadovoljevanja javnih potreb. Ciljev je bilo več, kot denimo

zagotoviti vladam plemen izključno lastništvo in uživanje sadov igralniških programov,

ustanovitev federalnih, regulatornih, urejenih standardov, ustanovitev nacionalne

indijanske igralniške komisije ter zagotoviti integriteto igralništvu med plemeni.

(Pelengič, 2006)

V glavnem velja, da lahko indijanska plemena odprejo in upravljajo igralnico , če jo

lahko kdorkoli drug v državi. Po zakonu mora biti 50 odstotkov dobička investiranega v

izgradnjo infrastrukture in izboljšanju življenjskih razmer v skupnosti.

Zadnja statistika igralništva na indijanskih rezervatih je pokazala, da je v ZDA

približno 360 igralnic v tridesetih državah. Te upravlja okrog 220 v državnem uradu

registriranih plemen. Trenutno največja igralnica v ZDA, »Foxwoods Casino«, je v lasti

plemena »Mashantucket Pequot« in je locirana v mestu Mashantucket, v državi

Connecticut. Plemenske igralnice, ki ležijo v vzhodnem delu ZDA, so ustvarile

približno 8,3 milijarde prihodkov v letu 2002, v centralnem delu ZDA rekordnih 5,9

milijard, medtem ko so zahodne ZDA imele blizu 4,8 milijard dolarjev prihodkov.

Večina prihodkov, ustvarjenih v indijanski igralniški industriji, izhaja iz igralnic,

lociranih v ali blizu velikih velemest in okolici. trenutno 12 odstotkov indijanskih

igralnic ustvari 65 odstotkov indijanskih igralniških prihodkov. Indijanske igralnice v

gosto poseljenem območju zahodne obale (predvsem Kalifornije) predstavljajo

najhitreje rastoči sektor indijanske igralniške industrije. (Pelengič, 2006)

3 The Indian Gaming Regulatory Act

34

Slika 2: Igralništvo v ZDA


35

3.3 IGRALNIŠTVO V AZIJI

V azijske igralnice zahajajo pretežno Rusi in Kitajci. Slednji so s svojim specifičnim

odnosom zelo zanimivi. Za njimi so še Japonci in ostali vzhodni narodi. Vse vzhodne

države in tamkajšnje prevladujoče religije prikazujejo igralništvo kot neko prekletstvo.

Vendar to ni ovira, saj ti ljudje veljajo za najbolj strastne igralce. Razen na Filipinih in v

Macau je igralništvo na vzhodu strogo kontrolirano ali celo prepovedano. Tudi na

Japonskem je prisotno igralništvo.

Kitajci so po svetu znani kot najbolj strastni hazarderji. Že skozi zgodovino so bili

pripravljeni staviti na vse: od borbe čričkov do lokostrelstva. Igre na srečo so starodavni

kitajski greh. Prvi primeri so bili odkriti že pred 3000 leti. Njihova strast se je

nadaljevala kljub strogim zakonskim prepovedim imperializma in komunizma.

Igre na srečo so med Kitajci znane že več stoletij. Veliko je dokazov, da so

hazardirali že v času dinastije Xia (2000-1500 let p.n.št.) in dinastije Shang (1700-1027

p.n.št.), v obdobju vojskujočih se držav (475-221 p.n.št.) so na srečo začeli igrati

kmetje, v obdobju dinastije Han (206-220 n.št.) pa se je hazard razširil tudi med

cesarjeve uradnike in je moral dvor uvesti kazni za tiste, ki so zaradi zasvojenosti z njim

zanemarili svoje dolžnosti.

Sodobna igralniška industrija se dobro zaveda potenciala, ki ga predstavljajo azijski

gostje, saj je igra na srečo neločljivi del azijske kulture. V mnogih igralniških centrih po

svetu se na različne načine prilagajajo azijskim gostom z namenom čim večjega

zadovoljevanja igralčevih potreb in pričakovanj, skladno z njegovim sistemom vrednot.

Na Hitu so izdali brošuro z naslovom Nov izziv: Azijski gostje (2007). V njej so se

osredotočili na njihove nove potencialne goste, Kitajce, na njihovo kulturo, vraževerje,

komunikacijske lastnosti, saj so prav oni največja in najbolj rastoča skupina v Goriški

okolici. (Hitova brošura, 2007)

36

3.3.1 Kitajski Macao

Macao so pred 450 leti ustanovili portugalski trgovci, in je kot trgovsko središče

postalo še pred Hong Kongom. Ime »Macao« pomeni »Gateway« ali »vrata«. V njegovi

zgodovini je bil prav to, vrata ali povezava med Vzhodom in Zahodom. Leta 1630 je

Japonska zaprla trgovino tujcem in je tako bil Portugalcem prepovedan dostop do

kitajske luke Kanton. Nekoč je bil znan kot mesto ponarejevalcev in vohunov.

Portugalska je Macao vrnila Kitajski leta 1999. Danes je posebno administrativno

področje Kitajske in ima poseben status, saj je edina regija kjer je igralništvo zakonito.

Macao postaja kitajski Las Vegas. Macao in Las Vegas sta trenutno največja rivala,

kdo bo ohranil status igralniškega mesta. Liberalizacija igralniškega trga je pritegnila

pozornost velikih investitorjev in svetovnih hotelskih verig. Prihodki od igralništva so v

letu 2005 znašali 5,3 milijarde dolarjev, kar pomeni, da je to eden izmed največjih

tovrstnih centrov na svetu – celo večji od Las Vegasa. Leta 2006 je igralnice obiskalo

22 milijonov gostov, leta 2007 pa že 29 milijonov. Leta 2007 je v Macau delovalo 26

igralnic, od tega jih je kar 17 imel v lasti Stanley Ho. Še pred nekaj leti je tu imela

monopol le njegova družina, ki je držala v lasti vse največje casinoje skoraj 40 let. V

zadnjih petih letih vstopajo v območje ameriški investitorji.

(http://globalizacija.wordpress.com)

Avgusta leta 2007 se je prvič predstavil hotelski kompleks The Venetian Macao, ki

se lahko pohvali s trenutno največjo igralnico na svetu, ki se razteza na kar 51 tisoč

kvadratnih metrih, v njej pa lahko igrate na 3400 igralnih avtomatih in 800 igralnih

mizah (za primerjavo navedem število miz v igralnici Perla, v Novi Gorici, ki velja za

največjo igralnico v Evropi, ta ima 1.138 igralnih avtomatov in 69 igralnih miz)

Macao je zdaj na začetku poti Las Vegasa. Na to področje bo prav tako močno

vplival vzpon turizma. Kar 60 % turistov, ki prihaja v Macao, prihaja iz Kitajske in zato

je razvoj te industrije zelo odvisen od gospodarske rasti na Kitajskem. Hazarderji iz

Hong Konga si pogosto privoščijo enodnevni izlet v to mesto, zato obstaja tudi nenehna

redna trajektna linija med obema mestoma. Močna gospodarska rast pomeni rast

osebnega premoženja in povečane zmožnosti potovanj. Domači turizem na Kitajskem se

vsako desetletje podvoji in 722 milijonov Azijcev živi v oddaljenosti dveh ur leta do

enklave Macao. Skupaj s turisti bodo prišli tudi zaposleni, in tako se bo poleg

37

igralništva razvilo še bančništvo, zavarovalnice, trgovine in vse ostale panoge, ki bi

lahko pripomogle k razvoju tega območja. Iz istih razlogov je Las Vegas postalo

najhitrejše rastoče mesto v ZDA v zadnjih petnajstih letih. Problem je v tem, da je

mesto premajhno za tako hiter razvoj. 465.000 prebivalcev Macaa je enako številki

okrožja Las Vegas Strip, leta 1980. Danes ima to okrožje 1,7 milijona prebivalcev.

Trenutna razlika med Macaom in Las Vegasom je tudi v tem, da je Macao bolj

osredotočen na VIP igralništvo, medtem ko igre namenjene povprečni populaciji,

sestavljajo le 27 % prihodkov, v Las Vegasu pa 80 %.

Čeprav je hazard na Kitajskem prepovedan in vsako leto aretirajo na milijone ljudi,

ki jih zasačijo pri

nezakonitih igrah na

srečo, se v Macao

vedno znova vračajo

novi in novi hazarderji.

Največ obiskovalcev je

zasebnih podjetnikov

in državnih

funkcionarjev.

(Eadington, 2009)

(Vir: http://www.mrrakeback.se.)

3.3.2 Singapur

V Singapurju so bile podeljene licence za več kot dve milijardi dolarjev za tematsko

igralniško destinacijo v letih 2006 in 2007. Država mu je dovolila igranje z namenom

pritegniti znatne kapitalske naložbe v tematskih destinacijah, ki so namenjene za turiste

iz oddaljenih krajev. Omogočili so izgradnjo dveh igralniških destinacij. Kot namerno

politično izbiro želi singapurska vlada uporabiti igralnice kot motor za krepitev

Singapurja ter uveljaviti Singapur kot turistično igralniško destinacijo ne le za dnevne

turiste. (Eadington, 2009)

Da bi lahko konkurirali regionalnim tekmecem v turizmu, kot so Hongkong, Tokio in

Šanghaj, je vlada objavila, da bodo preoblikovali mestno območje v bolj razburljivo

38

mesto z razsvetljavo poslovnih in stanovanjskih stavb. Prav tako močno promovirajo

kuhinjo, ki je zanimiva za turiste. (Korošec, 2009)

3.3.3 Palestina

Prvi casino v Palestini, Oasis Casino, je od leta 1998 postalo nebeško svetišče za več

izraelskih igralcev. Je edina dovoljena oblika iger na srečo na tem območju. Vlagatelji,

Palestinci in Avstrijci, so se odločili za lokacijo tega casinoja v kraju Jeriho zaradi

njegove bližine z Jordanijo. Palestincem ni dovoljeno v casino.

Zaradi političnih razmer na Bližnjem vzhodu in zaprtju območja okrog Jericho za

izraelske državljane in turiste je moral leta 2000 hotel Oasis zapreti svoja vrata. Pred

njegovim zaprtjem je bil casino eden izmed najbolj uspešnih igralniških operacij po

vsem svetu z več kot 120 igralnimi mizami in 300 avtomati. Casino ostaja v celoti

opremljen in pripravljen na ponovno odprtje takoj, ko bodo politične razmere v regiji to

dovolile. (http://casinosaustriainternational.com)

3.3.4 Filipini

Filipini želijo postati naslednja azijska država s pestro ponudbo igralniške zabave.

Casinoje naj bi zgradili po vseh turističnih mestih v državi (Metro Manila, Bacolod,

Cebu, Davao, Paranaque, Lapu-Lapu, Laoag, Olongapo, Tagaytay).

http://www.worldcasinodirectory.com

V načrtu je izgradnja »Entertainment Cityja« v Manili (do leta 2014), ki naj bi

konkuriral Macau in Singapurju. Poleg Manile želijo igralništvo uvesti tudi na otokih

Palawan in Cebu. Vendar pa vlada obravnava le predloge, ki poleg igralništva

vključujejo še ostale možnosti zabave, kot so muzeji, zabaviščni parki in nakupovalna

središča. (http://www.independent.co.uk)

39

Slika 3: Igralništvo v Aziji


40

3.4 IGRALNIŠTVO V AFRIKI

Polovica držav dovoljuje igralništvo, vse igralnice pa slonijo na tujih obiskovalcih.

Pomembnejše igralnice so na severu Afrike (Egipt, Tunizija, Maroko) in na jugu v

Južnoafriški republiki (Sun City). (Deželak, 2002)

3.4.1 Sun City

Sun City je eno najbolj znanih južnoafriških letovišč, dobrih 150 kilometrov

severozahodno od Johannesburga. Odkril ga je Južnoafriški turistični magnat Sol

Kerzner leta 1970 in osem let kasneje začel uresničevati svojo idejo, da sredi afriškega

grmičevja zgradi luksuzen igralniški kompleks. Konec leta 1979 je Sun City že odprl

svoja vrata. Takrat je imelo mesto le en hotel s 340 sobami, igralnico s 50 igralnimi

mizami, stotinami igralnih avtomatov, v njegovi neposredni bližini pa je zrasla še vrsta

spremljajočih objektov: bazen, umetno jezero, teniška igrišča in veliko golf igrišče, ki

ga je oblikoval Gary Player, eden največjih in najbolj znanih projektantov za golf

igrišča na svetu.

Potem so v petih letih v Sončnem mestu zrasli še trije najsodobneje opremljeni hoteli

– Cabanas, Cascades in Palace v Lost City-ju. Ob njih pa še velik zabaviščni center,

zračna železnica, številni parki, bazeni in igrišča.

Eden glavnih razlogov, zakaj je Sun City nastal, je prav gotovo igralništvo, ki je bilo

v tistem času v tem delu Južnoafriške republike dovoljeno. Pokrajina, v kateri se nahaja,

je imela namreč nekakšno avtonomijo. Da ta ni bila le na papirju, največ pove podatek,

da tu ni bilo Apartheida in da so v lokalih za belce lahko delali tudi črnci. Zdaj imajo v

tem mestu skoraj tisoč petsto igralnih avtomatov. Ti so na razpolago 24 ur na dan in to v

zabaviščnem centru in v glavnem hotelu. Na nekaterih igralnih avtomatih je mogoče

zadeti več kot pet tisoč južnoafriških randov, to pa je skoraj dva milijona ameriških

dolarjev. V igralnici glavnega hotela so gostom na razpolago številne igre od black

jackov do ameriških in drugih rulet. Premorejo tudi zasebni salon, kjer se igra za večje

zneske in Regency Club, ki je rezerviran za igre z astronomskimi zneski.

41

Sun City je eno samo veliko zabavišče. Za zabavo je poskrbljeno skoraj na vsakem

koraku, največ pa jo nudijo v velikem zabaviščnem centru. Tu je poleg ogromnih

dvoran z igralnimi avtomati, video in drugimi igricami, na voljo še klasična,

tridimenzionalna in "živa" filmska dvorana, ter številni bari, plesišča in disko klubi.

Zabaviščni center skriva še veliko dvorano za različne prireditve s šest tisoč sedeži.

V tej je bila tudi zaključna prireditev izbora za miss sveta, pred tem pa so v njej

nastopali svetovno znani pevci in ansambli, kot so Queen, Elton John, Frank Sinatra in

Shirley MacLaine. V tej dvorani, ki so jo poimenovali Superbowl, pa pripravljajo tudi

druge prireditve kot so superkros, boks, wrestling, plesna tekmovanja in modne revije.

(http://www.nikamedia.si)

42

Slika 4: Igralništvo v Afriki


43

3.5 IGRALNIŠTVO V SREDNJI IN JUŽNI AMERIKI

Tu je igralništvo še precej neurejeno. Upravljajo ga igralniške družbe iz drugih

držav. Seveda, pa so tu pomembne tudi loterije, stave idr. (Deželak, 2002)

Na Bahamih in Karibskem otočju je problem v neenakomerni zasedenosti teh

igralnic, le-ta je visoka v sezoni (od decembra do aprila) in slaba v ostalih mesecih.

Obiskovalci bivajo tu povprečno sedem dni in ne prihajajo na te otoke zaradi igralništva

(takih je le 20 %, saj je problem že v sami menjavi valute). (Deželak, 2002)

Najbolj znane države z igralništvom v Južni Ameriki so Čile (casino The

Thunderbird v Limi), Argentina (casino del Litoral v Corrientesu, casino del Norte v

Formosi in Crown casino v Cipollettiju, Rio Negro), Brazilija in Venezuela.

Argentina ima največ igralnic od vseh držav v Južni Ameriki, kar 79. Največji

casino, Casino de Tigre, s 74 igralnimi mizami in 1700 avtomati, se nahaja prav v

Argentini. Casino ima tri nadstropja, v dveh nadstropjih so avtomati, v enem pa igralne

mize. Do konca 90-ih je bil glavni casino v Argentini v Mar del Plata, ob atlantski obali,

kateri je bil v lasti vlade. Ta je bil odprt leta 1939.

Ob koncu 90ih se je odprl casino v Buenos Airesu. To je igralnica na rečni ladji, ki je

v lasti španskega »Cirsa Corporation«, ki ima v lasti še večino igralnic v Venezueli, na

Karibih in v Kolumbiji. Odprta je 24 ur na dan in je le pet minut oddaljena od centra

mesta. Ladja ima štiri nadstropja v katerih so igralne mize in avtomati.

V Urugvaju je država lastnik 7 igralnic. Na obali Atlantika, v Punta del Este so tri

igralnice. Največji casino je Casino Conrad, ki je edini v zasebni lasti.

Država Čile je lastnica petih igralnic. Te so v mestih Pucon, ter na obali Pacifika v

mestih Vina del Mar, Arica in La Serena. (http://www.blackjackforumonline.com)

44

Slika 5: Igralništvo v Srednji in južni Ameriki


45

3.6 IGRALNIŠTVO V AVSTRALIJI

Igralništvo je tu prisotno od leta 1973, ko je bilo ustanovljenih 1500 manjših igralnic.

(Deželak, 2002) Najbolj znane igralnice se nahajajo v večjih mestih, kot so Adelaide,

Canberra, Melbourne, Darwin in Sydney. (http://www.conradtreasury.com)

Slika 6: Igralništvo v Avstraliji


46

4 TURIZEM V SLOVENIJI

Turizem kot gospodarska panoga s svojimi lastnostmi predstavlja najznačilnejše

področje družbenega razvoja v 21.stoletju. turizem temelji na osnovnih potrebah in

vrednotah sodobnega človeka in ima velike multiplikacijske učinke na gospodarske in

druge dejavnosti. Zato veliko držav, ne glede na politi čno usmerjenost, ekonomsko

razvitost, kulturno različnost ipd., poudarjajo razvoj turizma kot svojo strateško

razvojno usmeritev.

Slovenski turizem je eden izmed temeljnih stebrov uravnoteženega gospodarskega,

socialnega in okoljskega razvoja. (Rebek, 2006)

Turizem predstavlja pomembno razvojno in poslovno priložnost za Slovenijo. Glede

na sedanjo stopnjo razvitosti slovenskega turizma in obstoječ razvojni potencial lahko

turizem v naslednjih letih postane ena izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva

in tako pomembno prispeva k doseganju razvojnih ciljev Slovenije, opredeljenih v

Strategiji razvoja Slovenije 2007-2013, in v tem okviru predvsem k doseganju njenih

gospodarskih ciljev (konkurenčnosti, rasti BDP, novim delovnim mestom/rasti

zaposlenosti, dvigu izobrazbene ravni turističnih delavcev, uveljavljanju načel

trajnostnega razvoja, skladnemu regionalnemu razvoju, povečevanju kakovosti življenja

in blaginje prebivalstva, krepitvi kulturne identitete in povečevanju prepoznavnosti

Slovenije v mednarodnem prostoru). (http://www.slovenia.info)

Temeljne usmeritve slovenskega turizma so opredeljene na treh področjih:

� produktno področje; zdraviliški turizem, igralniško- zabaviščni turizem in

poslovni turizem

� geografsko področje; Julijske Alpe, turistično območje Pohorje- Maribor,

turistično območje Krasa, turistično območje Obale

� programsko območje; 3E- podeželski turizem (ekološke, etnološke in etološke

danosti), 3A- rekreativni turizem (aktivne, akcijske in adrenalinske turistične

dejavnosti), 3D- doživljajski turizem (doživljajske in domišljijske aktivnosti).

(Rebek, 2006)

47

4.1 TURISTIČNA PONUDBA NA GORIŠKEM

Goriška statistična regija meri 2.326 km2 ali 11,5 odstotka površine Slovenije.

Značilna je velika raznolikost v geografsko-geološki sestavi, zgodovinski, kulturni in

naravni dediščini, v razmerah za kmetovanje in gospodarski razvitosti. Območje je

redko poseljeno z izjemo Nove Gorice in okolice. Upravno je regija razdeljena na 12

občin.

Na kmetijah se razvijajo dopolnilne dejavnosti predvsem kot turistična ponudba in

predelava osnovnih pridelkov. Turizem je ocenjen kot pomembna perspektivna

gospodarska panoga regije, ki posredno in neposredno vključuje številne druge

dejavnosti in se povezuje z njimi. Turizem se šteje kot eden najbolj primernih

dejavnikov regionalnega razvoja. Trenutno je najrazvitejši turistični produkt regije

igralništvo, obstajajo pa še drugi, za razvoj turizma primerni potenciali, kot so, naravno

okolje in dediščina, ki pa so še premalo izkoriščeni.

Največje turistično podjetje je Hit d.d., s turistično dejavnostjo (1999) pa se ukvarja

še 38 podjetij in 90 samostojnih podjetnikov. Tu deluje 26 turističnih društev, Turistična

zveza Nova Gorica in Turistično informativni center. Večina prometa je narejenega v

prodaji tujih aranžmajev in organizaciji potovanj v tujino. (Strategija razvoja turizma v

MONG, 2001)

Goriška ravan ponuja veliko kulturnih zanimivosti:

� Nova Gorica (kulturni dom, Slovensko narodno gledališče, knjižnica Franceta

Bevka, muzej, spomenik Edvardu Rusjanu, železniška postaja, Trg Evrope,

igralnici in igralne salone, plavalni bazen, teniška igrišča,…)

� Kostanjevica (frančiščanski samostan, bogata knjižnica in grobnica kraljeve

rodbine Burboni)

� Sveta Gora (romarska pot, bazilika, Marianski muzej z zbirko eksponatov iz prve

svetovne vojne)

� Solkan (Vila Bartolomei, Solkanski most, Vojni muzej Solkan- Soška fronta

1915-1917, kajakaške proge)

� Trnovo (Spomenik in grobnica iz NOB)

48

� Rožna dolina (židovsko pokopališče)

� Gradovi in dvorci (Grad Rihemberk, Dvorec Vogrsko in Grad Kromberk)

� Vinske ceste (Dornberk, Prvačina, Branik, Volčja draga, Šempas)

� Trnovska in Banjška planota (zeliščni center Grgarske Ravne)

Naravne danosti Goriške regije so:

� Trnovski gozd,

� goro Sabotin,

� reko Sočo,

� naravni most Skozno nad Lijakom,

� veliko ledeno jamo v Paradani,

� gozd Panovec in

� Rafutski park.

Goriška ravan ima velike možnosti na področju športa in rekreacije:

� Pešpoti in pohodništvo (Sv. Gora, Preški vrh, Planinski dom in gostišče Kekec,

Škabrijel, Panovec, Kostanjevica, Sabotin, Pedrovo, Šumka, Lašček, Lokovec,

Trnovo, Čepovan, Lokve…)

� Kolesarjenje (Sabotin, Sv. Gora, Škabrijel, Vodice, Panovec…)

� tek (Panovec)

� plavanje (mestni bazen Nova Gorica)

� kajakaštvo po reki Soči

� padalstvo in zmajarstvo (vzletišče Lijak na nadmorski višini 581m)

� konjeništvo (Ozeljan, Ajševica, Prvačina, Banjšice)

� lov

� ribolov (Solkan – reka Soča in Renče – reka Vipava)

� nogomet (ND Gorica)

� bungee jumping iz mosta v Kanalu

� kotalkanje (Nova Gorica)

� plezalna stena (Lijak, Dolga njiva ob Soči,…)

� skatepark (Nova Gorica)

49

Goriška regija ima velik pomen tudi v kulinariki, saj se tu srečujejo vplivi iz kraške,

briške, vipavske, sosednje furlanske kakor tudi italijanske kuhinje.

Tradicija:

Tradicionalne kmečke domačije in osmice v okolici mesta so pravi naslov za vse, ki

uživajo v bogati primorski kuhinji. Vinska trta ima v spodnji Vipavski dolini bogato

zgodovino, kar potrjuje dejstvo, da imajo na tem območju širok izbor vin avtohtonih in

svetovno uveljavljenih sort. Podnebje tu omogoča odlično zorenje plodov vinske trte in

hkrati daje vinom tega vinorodnega okoliša svojevrsten značaj.

Prireditve:

Vinu in kulinariki tega prostora je namenjena posebna pozornost tudi na tradicionalnih

prireditvah: Festival vin v Šempasu, Praznik polente v Ozeljanu, Praznik breskev v

Prvačini in Praznik kostanja v Vitovljah.

4.2 TURISTIČNA PONUDBA V VIPAVSKI DOLINI

Vipavsko dolino od vzhoda proti zahodu oklepajo planote Nanosa, Hrušice in

Trnovskega gozda, na jugu pa jo od Krasa ločijo Vipavski griči.

Raznoliko naravno okolje z reko Vipavo, številni sakralni objekti, gradovi, tehnični

spomeniki, zgodovinski objekti in ostanki iz prve svetovne vojne so odlična podlaga za

sistematičen razvoj posameznih turističnih dejavnosti.

Osnovni koncept turističnega območja podeželja sloni na ponudbi turističnih kmetij.

Ob stalnem opuščanju kmetijstva in težavami v industrijski panogi se zdi, da je ravno

turistična dejavnost tista, ki bi bila lahko rešiteljica podeželja pred njegovim

demografskim, gospodarskim in okoljskim propadom.

Turizem na kmetijah je danes najpomembnejša dopolnilna dejavnost kmetij v

Zgornji Vipavski dolini. Glede na sodobne trende v turizmu je tržno zanimiv in

kakovosten turistični proizvod, ki temelji na privlačnosti naravne in kulturne dediščine

podeželja, gostoljubnosti, domačnosti, znanju podeželskih ljudi in individualnosti.

(Žvokelj, 2004) V Vipavski dolini deluje pet turističnih kmetij: Turistična kmetija »Na

50

hribu« na Slapu pri Vipavi, turistična kmetija »Abram« na Nanosu, turistična kmetija

»Birsa« na Brjah, turistična kmetija »Arkade« v Črničah in domačija na Sinjem vrhu.

Središče Vipavske doline je mesto Ajdovščina. Mesto se ponaša z bogato in

razgibano zgodovino:

� posebno atraktivna je vzhodna mestna veduta z restavriranim delom rimskega

obzidja (iz leta 270), stolpom (nekoč jih je bilo štirinajst) in v obzidje vključenimi

renesančnimi grajskimi arkadami, muzej z razstavljeno zbirko fosilov ter stare rimske

terme.

� Naselje Šturje s svojo edinstveno arhitekturo, kjer so hiše stisnjene okrog cerkve

sv.Jurija, jedro pa tvori trg, v katerega se stekajo ozke uličice ali »gase«.

� Pilonova galerija: v pritličju so na voljo razstave gostujočih umetnikov, v prvem

nadstropju, pa je na ogled postavljena Pilonova stalna zbirka. (www.ajdovscina.si)

Ima dobro organizirane športne dejavnosti:

� Športni center Police in letni bazen Police,

� Športni park Pale z igrišči za košarko, tenis in balinanje,

� Aeroklub Josip Križaj,

� Športna zveza Ajdovščina, jadralno padalstvo

Med naravnimi danostmi lahko omenim:

� Naravno Otliško okno,

� izvir Hublja,

� dvestoletna trta Dišečka na Colu,

� smrečje v Trnovskem gozdu,

� burja,

� fosili,

� jame in brezna…

Drugo največje mesto Vipavske doline je Vipava. Na vsakem koraku je čutiti pridih

zgodovine in naravnih danosti:

51

� mesto imenujejo tudi Vipavske Benetke, ker ima veliko mostov, saj reka Vipava

izvira na treh različnih krajih in naredi delto že na začetku svoje poti

� na vzpetini nad krajem so ruševine gradu, ki je bil v lasti oglejskega patriarha iz

12.stoletja

� v jedru naselja je Lanthierijev dvorec (l. 1762),

� na pokopališču je moč videti staroegipčanske sarkofage stare okrog 4500 let,

� vinska klet Agroind Vipava 1894,

� dvorec Zemono iz leta 1683,

� Marijina cerkev v Logu velja za najstarejšo (iz leta 1430) in največjo romarsko

cerkev na Primorskem.

Vasi, kot so npr. Šmarje in Goče, se odlikujejo po številnih »gankih« (balkonih),

zunanjih stopniščih in kamnitih portalih, znane pa so predvsem po tem, da je v vasi

Goče več kot 60 obokanih kleti, ali »velbanih hramov«. Vas Goče je zaščitena kot

kulturni spomenik. Vipavski križ sodi med zgodovinsko najbolj pomembne kraje tega

prostora. Tu je na ogled kapucinski samostan z bogato knjižnico ter obzidje za obrambo

pred Turki iz 15. stoletja.

Skozi dolino je speljana Vipavska vinska cesta, ki se lepo vključuje v turistično

ponudbo občine Ajdovščina. Ob tej cesti je 97 ponudnikov, katerim pomeni turizem

predvsem dopolnilno dejavnost, vendar pa na ta način prodajo večino svojih pridelkov.

(PRILOGA 2)

Prve podatke o vipavskih sortah vin imamo podane v »Vinoreji« Matije Vertovca iz

leta 1845. Poimensko navaja 18 belih »žlahtnih« sort in 16 belih »manj žlahtnih« ter 12

rdečih sort. V sodobnem času pa v Vipavski dolini sadijo in gojijo predvsem sorte:

rebula, malvazija, laški rizling, sauvignon, pinela, zelen, beli pinot, sivi pinot,

chardonay, merlot, barbera in cabernet sauvignon. (www.tic-ajdovscina.si)

52

Slika 7: Vipavska vinska pot

(Vir: http://www.ra-rod.si/stara/vvc/karta-naselja.htm.)

V občini Ajdovščina se že tradicionalno odvijajo razne športne in kulturne prireditve

ter izletniški pohodi: občinski praznik ob ustanovitvi Prve slovenske vlade, Colska

nedelja, Štrudlfest, Bolšja tržnica, »šagre« po okoliških vaseh, pohod na Čaven, Golake,

po Angelski gori, tekma za pokal Slovenije v 4-krosu, majski tek, rally Vipavska dolina,

kolesarska dirka kriterij slovenskih mest, kolesarska dirka na Predmejo …

Trenutno imamo v celotni Vipavski dolini največ možnosti na razvoju turistične

ponudbe v okvirjih 3E turizma. Slovenija in z njo Vipavska dolina ima visok delež

gozdnih površin (zelena dežela), z bogato biotsko raznovrstnostjo, z ekološko

ohranjenim podeželjem (čista dežela) in kulturno raznovrstnostjo, bogato ponudbo

podeželja. V tem referenčnem okolju je turistična ponudba slovenskega podeželja z vini

in kulinariko ter slovensko etnološko in etološko turistično ponudbo ena izmed

kakovostnih atrakcij slovenskega turizma.

53

4.3 NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI

Pomemben dejavnik turističnega prometa predstavljajo predvsem tiste nastanitvene

zmogljivosti, ki omogočajo neprekinjeno turistično poslovanje.

Tabela 3: Prenočitvene zmogljivosti v občinah Vipavske doline in Goriške ravni od

leta 1990 do 2009

1990 1995 2000 2005 2009

Št.

sob

Ležišča

skupaj

Št.

sob

Ležišča

skupaj

Št.

sob

Ležišča

skupaj

Št.

sob

Ležišča

skupaj

Št.

sob

Ležišča

skupaj

AJDOVŠČINA

Vrste objektov-

skupaj

63 146 55 120 52 145 47 93 56 119

Hoteli 63 146 55 120 41 84 38 74 36 75

Penzioni - - - - 7 19 9 19 9 19

Planinski domovi in

koče

- - - - 4 42 - - - -

Turisti čne kmetije

z nastanitvenimi

zmogljivostmi

- - - - - - - - 11 25

MIREN-

KOSTANJEVICA

Vrste objektov-

skupaj

- - - - - - 7 20 6 19

Gostišča - - - - - - 7 20 6 19

NOVA GORICA

Vrste objektov-

skupaj

39

1

808 29

7

573 33

0

632 28

8

541 53

7

1072

Hoteli 26

2

482 24

9

446 28

2

501 25

6

458 43

4

819

54

Prenočišča 29 59 34 81 23 62 12 23 5 9

Gostišča 57 131 9 20 17 35 13 26 9 20

Delavski počitniški

domovi

- - 5 26 5 26 5 26 5 26

Zasebne sobe 23 56 - - 3 8 - - 4 8

Kampi 20 80 - - - - - - 65 160


z nastanitvenimi

zmogljivostmi

- - - - - - - - 15 30

RENČE-

VOGRSKO

Vrste objektov-

skupaj

- - - - - - - - 38 77

Hoteli - - - - - - - - 23 46

Gostišča - - - - - - - - 13 26

Sobe - - - - - - - - 2 5

ŠEMPETER-

VRTOJBA

Vrste objektov-

skupaj

- - - - 42 73 42 78 42 78

Hoteli - - - - 42 73 42 78 42 78

VIPAVA

Vrste objektov-

skupaj

- - 6 40 19 73 15 68 9 24

Planinski domovi in

koče

- - 6 40 6 40 6 40 - -

Zasebne sobe - - - - 13 33 - - - -


z nastanitvenimi

zmogljivostmi

- - - - - - 9 28 9 24

(Vir: SURS, 2011.)

55

Tabela 4: Število prenočitev turistov v občinah Vipavske doline in Goriške ravni

od leta 1990 do leta 2009

Leto 1990 1995 2000 2005 2009

Ajdovščina DOMAČI 10920 2877 1986 1677 1321

TUJI 2396 4199 4962 2993 9561

Miren -

Kostanjevica

DOMAČI / / 62 370 91

TUJI / / 81 192 142

Nova Gorica DOMAČI 78968 15646 12958 8459 7615

TUJI 27615 61570 76686 85187 111971

Renče - Vogrsko DOMAČI / / / / 524

TUJI / / / / 5364

Šempeter -

Vrtojba

DOMAČI / / 2809 2202 2478

TUJI / / 12552 10903 9277

Vipava DOMAČI / 106 565 77 34

TUJI / 6 445 564 285

(Vir: SURS, 2011.)

56

5 IGRALNIŠTVO V SLOVENIJI

Igralniški zakon je vedno prilagojen glede na javne odzive na igre na srečo.

Slovensko ozemlje, je bilo del različnih političnih pristojnosti v svoji zgodovini, zato je

bilo tudi igralništvo različno urejeno. Igre na srečo so bile pogosto prepovedane, z nekaj

izjemami. Privilegije za igranje je imelo le plemstvo. Igre na srečo so bile pogosto

povezane z dejavnostmi prostega časa, kot so bila zdravilišča in letovišča. V času

Avstro-ogrske monarhije je bila Gorica kraj, kamor je Avstrijska smetana hodila v

igralne klube. Na splošno pa so bile igre na srečo prepovedane za celotno Avstro-ogrsko

monarhijo.

Igre na srečo so bile v Jugoslaviji prepovedane do sredine leta 1970. Razvoj turizma

je v 1960ih letih prinesel nekaj igralnic, ki pa so bile dostopne samo za tujce, predvsem

zato, ker je bila potrebna tuja valuta. Igre na srečo v igralnicah so bile strogo

prepovedane za državljane Jugoslavije, ker se zabava ni štela v skladu s socialistično

etiko. Še vedno pa ni jasno, ali je vlada želela zaščito lokalnih prebivalcev ali njihove

lastne moči. V Jugoslaviji so bili življenjski standardi slabi, zato so se organi

najverjetneje bali, da bi ljudje, če bi obiskovali casinoje postali muhasti in realizirani.

Igralnice so bile dovoljene samo v velikih turističnih krajih. Sprva so igralnice plačevale

nizke davke in so vse svoje dobičke vlagale v lokalne turistične infrastrukture. (Luin v

Eadington, 2009, 85)

Casinò Portorož ima na področju igralništva najdaljšo tradicijo v Sloveniji. Prvi

začetki segajo v leto 1913 v čas Avstro Ogrske monarhije, ko je bila ustanovljena

igralnica v Vili San Lorenzo, kjer danes stoji Grand Hotel Metropol. Že v samem

začetku je Casinò postal prostor pomembnih srečanj, bil je organizator družabnih

večerov, plesnih zabav, različnih predstav in športnih srečanj. Njegov namen je torej bil,

pospeševanje družabnega življenja letoviškega kraja. Na žalost je deloval le do leta

1915, ko je izbruhnila vojna.

V tem obdobju je bila splošna prepoved iger na srečo v vseh slovenskih regijah, ki so

bile pod avstrijsko oblastjo. Stave so bile potlačene. Licence za igre na srečo je bilo

mogoče pridobiti le v nekaterih turističnih destinacijah ali počitniških krajih. Na ta

57

način je vlada zagotovila igre na srečo le premožnim, ki so si lahko privoščili da

potujejo in bivajo v počitniških krajih. Casinoji so bili status za počitniški kraj. Gorica

je osvojila svoj sloves kot »avstrijska Nica«, predvsem zaradi velikega števila igralnic

in ne zaradi sredozemske obale, ker je nima. Drugi razlog za pridobitev statusa

igralniške destinacije je bilo verjetno tudi dejstvo, da je bila Gorica mejna občina, ki je

mejila na Beneško republiko. (Luin v Eadington, 2009, 89)

Nova Gorica kot mlado mesto, ki je zraslo po drugi svetovni vojni, gostu ne ponuja

takega motiva za obisk kot kulturnozgodovinsko bogata mesta. Ampak, ker je zrasla ob

neposredni bližini meje in je njena odprtost eden od dejavnikov, ki določajo rast in

razvoj mesta, je to pogoj za uspešen razvoj turizma. Nova Gorica je šele v osemdesetih

začela izgubljati podobo industrijskega mesta. Takrat se je ustanovilo podjetje Hit

(1983) in začeli so razmišljati o turistični dejavnosti. Odprtje prve igralnice je v mesto

privabilo več obiskovalcev, katerim so omogočili tudi bolj kakovostno gostinsko

ponudbo. Danes vse igralnice v Goriški regiji nudijo gostu še dodatno zabavo, od

sprostitve v wellness centrih, do izletov po oklici ter nudenja gurmanskih užitkov v

izbranih restavracijah in gostilnah. Iz lastnih izkušenj poznam ljudi, ki obiskujejo

igralnice, vendar svojega časa za kosilo ali večerjo ne želijo preživeti znotraj igralnice.

Radi preizkušajo različne ponudbe okoliških restavracij, odpravijo pa se tudi na daljše

vožnje, če je le prisotna dobra reklama neke gostilne. Nova Gorica je s tem postala tudi

cilj obiska, ne pa samo vmesna postaja na poti v druge kraje.

Bližina Italije (Italijani so nagnjeni k igranju iger na srečo bolj kot drugi Evropejci),

lahka dostopnost iz emitivnih trgov daje Goriški prednost pred ostalimi območji v

Sloveniji. Po odprtju Schengenskih meja, so igralnice pridobile še ene strastne igralce,

Kitajce, katerih je v sosednji Italiji tudi veliko.

V Portorožu, znanem zdraviliškem kraju, so pred prvo svetovno vojno ustanovili

društvo Casino des Etrangers, ki naj bi popestril družabno življenje in prispeval k

razvoju kopališkega turizma. Dosegli naj bi ga s stalnim vzdrževanjem lokala, kjer bi se

člani lahko dnevno shajali in imeli družabne večere s plesom, razstavami in športnimi

zabavami.

Po drugi svetovni vojni je jugoslovansko ministrstvo prepovedalo prirejanje iger na

srečo, če le-te niso bile namenjene v humanitarne in kulturno-prosvetne namene. S

58

slovenskim zakonom o igrah na srečo, ki je bil sprejet septembra 1965, naj bi

pospeševali turizem. Igranje je potekalo s tujo valuto, jugoslovanskim državljanom, pa

ni bilo dovoljeno sodelovati pri teh igrah.

Kraj je pridobil pravico do odprtja igralnice le, če je izpolnjeval pogoje, da je imel v

sodobnih gostinskih obratih vsaj tisoč ležišč, namenjenih za oddajanje turistov, v

zadnjih treh letih pred izdajo dovoljenja za odprtje igralnice pa je v kraju moralo

povprečno prenočiti vsaj dvesto tisoč tujih gostov letno. Tema meriloma sta takrat

ustrezala le Portorož in Bled. (po Čukovi, 1997, 126-130)

Igralniška ponudba v Sloveniji je skoraj v celoti namenjena tujemu trgu. Že

dosedanji razvoj in lociranost igralništva kaže, da ima ta vrsta turizma pri nas večje

možnosti na obmejnih območjih kot v notranjosti države, od tega pa pretežno ob

zahodni meji. Torej so najpomembnejša tržišča severovzhodne Italije, sledijo tržišča

južne Avstrije, zanemarljivo majhno pa je tržišče Slovenije in Hrvaške.

Zahodno območje realizira 88 %, severno 8 %, notranje pa 4 % vseh obiskov v

slovenskih igralnicah. (Luin, 1998)

Turistični zabaviščni igralniški produkt Slovenije ima zaradi obstoječih danosti, kot

je neposredna bližina bogatih trgov z nagnjenostjo k bogatemu, kakovostnemu in

temperamentnemu uživanju življenja, dobre poslovne tradicije, kakovostnega kadra,

dobre in realne osnove za uspešen razvoj. (Luin, 1998)

59

5.1 RAZVOJ IGRALNIŠTVA NA GORIŠKEM IN V VIPAVSKI DOLINI

Gorica je bila del Avstro-ogrskega imperija kar nekaj časa, in se je štela kot

pomembna turistična destinacija. Počitniški kompleks je obiskovalo plemstvo in

bogatejši ljudje iz severnih regij imperija. Običajno so ostali v Gorici nekaj mesecev.

Okolje se ponaša s prijetnimi geografskimi značilnostmi in blago klimo, ponuja

osvežujoč zrak, zdravilišča … Zdravili so se že, ko so se sprehajali po okoliških hribih

in izletih do obale, na ribolove, na Kras, vzdolž Vipave in doline Soče, kjer so imeli

različne tipične lokalne jedi in dobrote. Številni lovi so še dodatno bogatili izkušnje.

(Luin v Eadington, 2009, 88)

Gorica je bilo pomembno središče že v 18.stoletju. Leta 1795 je že deloval »Casino

dei Nobili«, kjer se je zabavala tedanja smetana, s plesi in igranjem. V igralnico je smel

stopiti le kdor je pripadal višjemu družbenemu sloju in je dopolnil 25 let. Leta 1837 se

je odprla še ena igralnica, »Casino di societa«. Družba je organizirala nepozabne

zabavne večere s plesi v Salonu de stabile, kasnejšem Teatro Vittoria. Casino te družbe

je deloval vse do leta 1858. Poleg omenjenih je v 19. stoletju delovala še igralnica

»Casino del Teatro«, ki je bila namenjena aristokratom. Bogati poslovneži in trgovci pa

so se družili v svoji igralnici »Casino dei Commercianti ed industrianti«. Goriška

pokrajina je s svojo milo klimo, zelenim okoljem in bližino morja privabljala avstrijske

plemiče in tako so jo poimenovali avstrijska Nica. (po Luinu, 2004, 43)

Sodobno igralništvo se je začelo leta 1982, ko je Nova Gorica dobila dovoljenje za

odprtje casinoja. Vendar pa tedaj ni imela potrebnih pogojev za odprtje, saj je moral

takrat turistični kraj izpolnjevati stroge pogoje in imeti najmanj 1000 turističnih ležišč

ter letno realizirati najmanj dvesto tisoč tujih nočitev. Tem merilom sta takrat ustrezala

le Portorož in Bled. Prišlo je do skupne naložbe casinoja iz Portoroža in hotelsko

gostinskega podjetja iz Nove Gorice. Tako je z »novim pristopom ameriškega tipa

igralništva«, leta 1984, nastopilo podjetje Gostinstvo Rožna Dolina ali današnji HIT.

Skupina Hit sodi med največje in najsodobnejše evropske ponudnike zabave. V

dvajsetih letih se je iz majhnega gostinskega podjetja s komaj 310 zaposlenimi, razvila

kompleksna igralniško-turistična skupina, predana gostom, njihovim željam in visoki

kakovosti ponudbe za preživljanje prostega časa. Danes zaposluje že okoli 2.200

60

delavcev. Svoje izzive išče predvsem v evropskem prostoru, kjer z inovativnim

pristopom zapolnjuje pomemben del trga igralništva, zabave in turizma. S svojim

poslovanjem je v nekaj letih prišel na prvo mesto med turističnimi podjetji. Bili so prvi,

ki so uvedli ameriški sistem igranja za širše množice. (Vergolini, 2003)

Kot je že bilo omenjeno, segajo začetki igralništva v Novi Gorici v leto 1984, ko se

je odprl »Roullete salon« v hotelu Park. Leta 1993 je podjetje HIT odprlo še igralnico

Perla, ki je danes eno največjih tovrstnih evropskih zabavišč.

Leta 2001 je začela nastajati skupina Hit, ki jo danes sestavljajo matična družba Hit,

d. d., Nova Gorica, in odvisne družbe Hit Alpinea, d.d., Casino Kobarid, d.d., Hit

Coloseum, d.o.o., Hit Montenegro, d.o.o. in Icit d.o.o. , ki so vodilne v Evropi po

inovativnosti in integriranem pristopu do zabaviščne ponudbe. (www.hit.si)

V svojih centrih in hotelih povezujejo zabavo, veliko izbiro iger na igralnih mizah in

avtomatih, vrhunske koncerte, prvovrstno kulinarično ponudbo, nastanitev ter druge

storitve, ki gostom omogočajo atraktivno in sproščeno preživljanje prostega časa.

Skupina HIT ponuja širok spekter turističnih storitev. Glavna dejavnost podjetja je

igralniško- zabaviščna dejavnost, ki jo dopolnjujejo ostale turistične storitve. Pod

korporacijsko znamko Hit Universe of Fun so združene vse dejavnosti skupine Hit, ki

gostom zagotavljajo kakovostno preživljanje prostega časa.

Hit ponuja igralniške storitve po vsej Sloveniji kot tudi v tujini:

� Casino in hotel Perla, Nova Gorica

� Casino in hotel Park, Nova Gorica

� Casino in hotel Korona, Kranjska Gora

� Casino in kabaret Aurora, Kobarid

� Casino Fontana, Rogaška Slatina

� Casino Mond, Šentilj

� Igralni salon Drive-In, Vrtojba

� Casino in hotel Kristal, Umag

� Coloseum Club, Casino in Entertainment, Sarajevo

� Resort in casino Maestral, Črna Gora

61

Tabela 5: Spisek HIT-ovih igralnic in hotelov

HIT-ov hotel Sobe Apartmaji Igralne

mize

Igralni

avtomati

Perla, Casino in Hotel, Nova

Gorica

225

4

87

1138

Park, Casino in Hotel, Nova

Gorica

78

4

25

789

Hotel Lipa, Šempeter pri

Gorici

41

1

Hotel Sabotin, Solkan

63

5

Korona, Casino in Hotel,

Kranjska Gora

25

23

380

Hotel Larix, Kranjska Gora

118

Grand hotel Prisank,

Kranjska Gora

110

Apartmaji Vitranc,

Kranjska Gora

Hotel Alpina, Kranjska

Gora

99

6

Hotel Špik, Kranjska Gora

60

Hotel Kompas, Kranjska

Gora

149

5

Hotel Kanin, Bovec

125

Maestral, Resort and

Casino, Črna Gora

180

18

130


62

Igralniški in zabaviščni centri s hoteli so se nato razvili še v Lipici, na Bledu, v

Kranjski Gori, Čatežu, na Otočcu, v Rogaški Slatini, Kobaridu, Ljubljani in Mariboru.

V Sloveniji vrata odpirajo še številni igralni saloni z igralnimi avtomati in zabavnimi

programi, ki tako bogatijo ponudbo turističnih krajev.

Ostali igralni saloni v Vipavski dolini:

� Casino Drive- In, Vrtojba;

� Igralni salon Princess, Nova Gorica;

� Igralni salon Fortuna, Rožna dolina;

� Igralni salon Jolly, Ajševica;

� Igralni salon Paquito, Volčja draga;

� Igralni salon Venco, Neblo v Goriških Brdih;

� igralni salon Castra v Ajdovščini.

63

Slika 8: Prikaz igralniških zabaviščnih krajev v Sloveniji, igralnic ter igralnih

salonov na Goriški ravni in v Vipavski dolini ter HIT-ovih igralnic.


64

5.2 TEMATSKE OBLIKE IGRALNIŠTVA

Ciljni potrošnik slovenskega turističnega produkta igre in zabave, prihaja k nam

pretežno iz drugih ekonomij. Ob igralniških troši tudi za neigralniške turistične storitve

in s tem, z akumulacijo ustvarjeno v drugih ekonomskih okoljih, pospešuje razvoj

lokalnega turističnega podjetništva.

V igralnico ne zahajajo samo igralci temveč tudi njihovi spremljevalci, prijatelji,

katerih namen ni samo igranje, ampak tudi druženje, zabava. Ti gostje potrebujejo

dodatne storitve, med katerimi so na primer, prireditve, zabavni programi, kulinarika,

izleti, sprostitveni programi, wellness. Cilj vsake igralnice je privabiti čim večje število

gostov ter čim večja potrošnja le-teh. Dodatna ponudba lahko zadrži stalnega gosta, ter

pripelje novega.

Luin (Turistične novice, 2004) pravi, da je igralniški gost specifičen gost. Njegova

glavna namera je igra in tej nameri so velikokrat podrejene tudi ostale potrebe. Ker se

želi čim bolj posvečati igri mu za gastronomske obrede ne preostane veliko časa.

Vendar pa ciljna skupina igralniških gostov ni tako enovita, veliko jih je takih, ki so

nagnjeni k uživanju življenja in veliko dajo na zadostitev gurmanskih užitkov. Tak gost

pričakuje visoko kvaliteto storitev, domiselnost, predvsem pa storitve in proizvode, ki

jih je navajen. Občutljiv je na visoko ceno dodatnih storitev, saj bi mu to okrnilo vsoto,

namenjeno za igro.

Igralništvo je povezano z ostalo ponudbo prostega časa. Luin pravi, da globalno

razlikujemo dva koncepta vključevanja casino ponudbe v turistične storitve:

1. Casino kot dopolnilo celovitega sklopa že dobro razvite turistične ponudbe nekega

turističnega območja.

2. Casino ponudba kot osrednji, ciljni turistični proizvod, okrog katerega se zgradi

grozd raznovrstne turistične ponudbe. Od gostinske, zabaviščne, kongresne,

športne (fitness, razni pohodi, športna tekmovanja…), do kulturne (dogodki na

prostem, koncerti…) in podobno.

65

Večina igralnic ima v svoji ponudbi reden program zabave, poleg zabavnega

programa popestrijo gostom obisk še z odličnimi restavracijami, bari, slaščičarnami,

vedno bolj pa se nove igralnice poslužujejo tudi tematske ureditve objekta, kar je tudi

pomemben način zabavanja gostov.

Tako je igralniška promocija, za katero so porabljena precejšnja sredstva, istočasno

tudi promocija drugih turističnih produktov in tako neposredno pospešuje tudi ostalo

turistično porabo.

5.3 OBISK IGRALNIC

Igralništvo predstavlja pomemben del slovenske turistične potrošnje. V letu 2008 je

realiziralo nad pet milijonov obiskov in ustvarilo nad štiristo milijonov neposrednih

igralniških prihodkov. Pomembno je, da sedemdeset odstotkov igralniške potrošnje

predstavlja »izvoz« ali tuji igralci. Delež tega »igralniškega izvoza« se v zadnjih letih

zmanjšuje, pospešeno pa se povečuje delež in obseg domačih obiskovalcev. Od tega

realizirajo igralni saloni nad dve tretjini vseh domačih obiskov. Pomembna značilnost

slovenskega igralništva je tudi ta, da 95 % obiskov ustvarijo dnevni obiskovalci.

Danes deluje v Sloveniji 12 igralnic in 33 igralnih salonov. V Portorožu, Lipici, na

Bledu, v Novi Gorici, Rogaški Slatini, Kranjski Gori, na Otočcu, v Mariboru in

Ljubljani.

66

Slika 9: Prikaz gibanja števila obiskovalcev v igralnicah in igralnih salonih v

obdobju 2001 do 2006.

(Vir: UNPIS v Zagoršek et al, 2007, Sl. 4–5.)

Slika 10: Prikaz mesečnega gibanja obiskovalcev igralnic in igralnih salonov na

območju Goriške v obdobju 1.1.2000 do 1.5.2007.

(Vir: UNPIS v Zagoršek et al, 2007, Sl. 4–5.)

67

Tabela 6: Podatki o slovenskem igralništvu za leto 2007.

2007 Casinoji Igralni saloni Skupaj

1. Delujoče igralnice 13 36 49

2. Število obiskovalcev 2.302.000 2.529.000 4.830.000

2.1. Tuji obiskovalci 1.966.000 1.347.000 3.313.000

2.2. Domači obiskovalci 336.000 1.182.000 1.518.000

3. Prihodek od iger (v €) 227.953.789 127.845.538 355.799.327

4. Davek od iger (v €) 41.102.664 23.012.197 64.114.861

5. Koncesijska4 dajatev (v €) 31.934.032 25.572.241 57.506.273

6. Skupaj davek in koncesnina 73.036.696 48.584.438 121.621.134

(Vir: TZS, Luin.)

Tabela 7: Podatki o slovenskem igralništvu za leto 2008.

2008 Casinoji Igralni saloni Skupaj

1. Delujoče igralnice 12 33 45

2. Število obiskovalcev 2.384.445 2.745.292 5.129.737

2.1. Tuji obiskovalci 1.994.794 1.655.645 3.650.439

2.2. Domači obiskovalci 389.651 1.089.647 1.479.298

3. Prihodek od iger (v €) 204.241.277 135.956.214 340.197.491

4. Davek od iger (v €) 36.893.968 24.472.119 61.366.087

5. Koncesijska dajtev (v €) 26.899.928 27.189.984 54.089.612

6. Skupaj davek in koncesnina 63.793.896 51.662.103 115.455.999

(Vir: TZS, Luin.)

4 V Sloveniji obstajata dve vrsti koncesij za posebne igre na srečo, Tip A za igralnice in Tip B za igralne

salone. Za Tip A ni nobenih omejitev glede števila igralnih miz in igralnih avtomatov v igralnicah. Za Tip

B pa velja, da ne dovoljuje igralnih miz ter omejuje število igralnih avtomatov na 200 igralnih mest v

posameznem igralnem salonu. Za Tip B se plačuje koncesijski davek v višini 20 % od mesečne bruto

realizacije. Za Tip A, pa se plačuje koncesijski davek ločeno posebej za doseženo mesečno bruto

realizacijo od igralnih miz v višini 5 %, od igralnih avtomatov pa po progresivni lestvici od 5 % do 20 %.

(Luin, 2005)

68

Države z velikim notranjim trgom, kjer pretežno igra domače prebivalstvo, se

običajno odločajo za visoke stopnje obdavčitve, da na ta način omejujejo preveliko

ponudbo in s tem tudi preveliko igralniško potrošnjo domače populacije. Manjše države

in tiste, ki želijo spodbuditi razvoj turizma, se odločajo za koncept turističnega

izvoznega igralništva in zato davčno manj obremenijo to dejavnost. S tem igralniškim

družbam omogočijo vlaganja tudi v druge turistične in zabaviščne atrakcije, ki same po

sebi ne nosijo posebnih dobičkov vendar kot grozd atrakcij omogočajo veliko turistično

in igralniško potrošnjo. Za države kot je Slovenija prinaša taka usmeritev večje

makroekonomske koristi kot usmeritev v visoke davke in v domačo potrošnjo. Slovenija

se je v svoji igralniški in tudi v turistični strategiji načelno opredelila, da bo razvijala

predvsem turistično izvozno igralniško ponudbo.

Podjetje HIT npr. ponuja še druge turistične produkte, ki nadgrajujejo osnovno

igralniško ponudbo. Le ti so: igralniško-zabaviščni produkt, gastronomska ponudba

(nenehno izobraževanje kadra, poudarek je na kakovosti), športni turizem (kajakaški

center na Soči, jadralno padalstvo na Trnovski planoti, igrišče za golf), kongresni

turizem (v igralnici in hotelu Perla sta na voljo dvorani s 100 in 220 sedeži), wellness (v

Perli so na voljo tajska masaža, svetovanje o zdravi prehrani in dobrem počutju) in

kulturno-zgodovinski turizem.

V svojih letih delovanja je poleg obveznih dajatev v proračun občine, prispeval tudi

dodatna sredstva, ki so šla za sponzorstva (nogomet in ostali športni dogodki, koncerti

na prostem, kulturne prireditve), donacije, krasitev in urejanje okolja.

5.4 KONKURENCA SLOVENSKIM IGRALNICAM

Konkurenca turističnemu igralniškemu produktu Slovenije je predvsem igralniška

ponudba sosednjih držav, Italije, Avstrije, delno tudi Hrvaške, ter internetno igralništvo.

Slovensko igralništvo je v začetku 90-ih let postalo po vsebini in obsegu dovolj

močan konkurent zahodni in severni konkurenci. Da bi slovensko igralništvo ostalo

konkurenčno tujemu, potrebuje možnosti za razvojne naložbe.

69

Casino Avstrija ima veliko finančno in politično podporo za širitev po svetu, zato je

pristal med največjimi in po svetu najbolj razširjenimi prireditelji iger na srečo. Sočasno

na Avstrijskem območju posluje dvanajst igralnic s poenotenim konceptom vodenja,

trženja in razvoja. Pretežni del gostov avstrijskih igralnic so domačini, manjši del pa

predstavljajo gostje iz sosednjih držav in turisti.

Italija predstavlja za slovensko igralništvo največje tržišče. Ta konkurenca je iz leta v

leto večja. Čeprav imajo povprečno kakovost storitev, imajo zaradi k igram in uživanju

nagnjenega trga zelo velik promet. Poslujejo predvsem z domačimi gosti.

Na zahodnem delu, je šok slovenskim igralnicam postala igralnica v Benetkah. Prišlo

je do liberalizacije igralništva v okviru gostinskih lokalov ter povečanja igralnice.

Posledično je to za Slovenijo pomenilo izpad občasnih gostov, saj jim je časa za vožnjo

do Slovenije zdaj škoda. Očiten je vzpon e-igralnic in športnih stav. Hit se še vedno

boji, da bo prišlo do ustanavljanja novih igralnic na območju Furlanije Julijske krajine

in Veneta.

Kot je bilo že omenjeno, imajo slovenske igralnice predvsem dnevne goste, med

katerimi prevladujejo tujci. Postavlja se vprašanje, kako te goste obdržati oziroma jih

zadržati dlje časa? S širšim okoljem bi morala igralniška podjetja zasnovati ponudbo, ki

bi goste zadržala več dni. Tu pa pride na vrsto turistična ponudba.

Prav tako se konkurenca razvija v obliki igralnih salonov. Saloni se razvijajo na

območjih, kjer že delujejo igralnice in s tem izkoriščajo uveljavljenost lokacij. Velika

konkurenca igralništvu so tudi loterijske igre. S svojim sistemom loterijskih terminalov

in hitrimi srečkami, prireditvami igre bingo vedno bolj vstopajo na področje casinojskih

prirediteljev.

5.4.1 Internet

Tudi izjemen in nenadzorovan razvoj elektronskega igralništva, ki omogoča dostop

do iger na srečo prek domačega računalnika, nedvomno vpliva in bo vplival na obisk

casinojev. Internet je medij prihodnosti, ponuja ogromne tržne možnosti in daje trženju

nove dimenzije. Internet omogoča nastajanje virtualnih igralnic in posega v globalni trg.

Dostopno je vsakomur, kjerkoli in kadarkoli.

70

Internetne igre na srečo se hitro razvijajo v veliko tržno nišo na svetovnem trgu iger

na srečo. Internetni hazarderji predstavljajo nove ciljne trge. Veliko načrtovalcev meni,

da internet ne more zamenjati evforičnega ozračja, ki ga lahko igralec občuti v casinoju,

vendar pa se ne da predvideti, kako se bo sodobna generacija, ki je čedalje bolj odvisna

od računalnika, odzvala na to. Dejstvo je, da bi se lahko proizvajalo relativno poceni, bil

bi nov vir prihodkov in razširitev celotnega trga iger na srečo z vidika potrošnikov in

organizacij. To je nova oblika konkurence in se lahko šteje kot izdelek podaljšane linije.

Skupaj s proizvodi kot je hotel, avtomati, bi lahko postal druga pogosto opravljena

storitev v skupni ponudbi hotel-casino. (Dandurand v Eadington, 1999)

Dejstvo je, da se bodo morale igralnice vedno bolj truditi, da bodo v svoje prostore

vabile množice gostov in sledile specifičnim željam posameznikov.

5.5 POVEZANOST IGRALNIŠTVA IN TURIZMA

Igralništvo predstavlja pomemben del turistične potrošnje in ponudbe.

Iz strani slovenskega turizma je najpomembnejše, da je bila sprejeta opredelitev, da

je produkt igre in zabave sestavni del celostne turistične ponudbe Slovenije, da je

igralniška ponudba pretežno usmerjena na goste iz tujih tržišč ter, da se pretežni del

koncesijske dajatve usmeri v razvoj in promocijo turizma, tako na lokalni kot na državni

ravni.

Evropsko igralništvo izhaja iz svojih bogatih tradicij, ki so dosegle svoj vrhunec

razvoja v obdobju "belle epoque". V ponudbi iger je prevladovala igralniška klasika za

vešče in bolj elitne igralce. Ponudba je bila locirana pretežno v mondenih turističnih in

termalnih središčih kot dopolnilo osnovne turistične vsebine kraja. (Karlsbad, Baden)

Pravi simbol tradicionalnega evropskega igralništva je postal Casino Monte Carlo.

Po drugi svetovni vojni se je življenje toliko spremenilo, da je to začelo odločilno

vplivati tudi na dogajanja v igralništvu tako na strani povpraševanja kot ponudbe.

Interesni krog igralcev se je razširil iz višjih v srednje sloje, ponudba iger se je čedalje

bolj avtomatizirala, s tem pa omogočala igranje tudi manj vešči populaciji. Casino je

čedalje bolj postajal igralniško-zabaviščni spektakel. Začetek pravega turističnega

71

igralništva je gradnja prvega tematskega casinoja Ceasar Palace v Las Vegasu. Ti

premiki so bili izraziti predvsem v ZDA.

5.6 KORISTI OD IGRALNIŠTVA

Skupne koristi od igralništva lahko razdelimo v dve kategoriji: zasebne in družbene

koristi.

Zasebne koristi igralništva predstavljajo koristi, ki jih je deležen posameznik (kot na

primer dobiček od igre na srečo; plača zaposlenih, ki je višja od povprečne plače v drugi

dejavnosti, ipd.), družbenih koristi pa je deležna celotna družba (npr. ekonomski razvoj,

ki pomeni povečanje dohodka in blaginje in vodi do višje koristnosti vseh članov v

družbi). (Prašnikar, 2005)

Igralništvo ima na okolje različne vplive. Pozitivni učinki na ekonomsko okolje so

odpiranje novih delovnih mest, investicije v razvoj infrastrukture, razvoj turizma, priliv

tuje akumulacije in dodatni davki. Negativni učinki pa so povečano trošenje, nižanje

prihrankov in nižanje produktivnih investicij. Pozitivni učinki pri socialnem okolju so

sprostitev, zabava, druženje, negativni pa predvsem zasvojenosti z igrami na srečo.

Pojem ekološko okolje, pa se nanaša na naravne, kulturne in socialne privlačnosti za

turizem. (Mihalič, 2006, 13-14)

� Ekonomski razvoj

Eden od poglavitnih argumentov za spodbujanje razvoja igralništva je trditev, da

igralništvo spodbuja ekonomski razvoj. Ekonomski razvoj pomeni povečanje dohodka

in blaginje, ki vodi v višje koristnosti vseh članov v družbi. Ko igralnice obiskujejo

večinoma domačini oziroma lokalni prebivalci, govorimo o redistribuciji dohodka in ne

o ustvarjanju vrednosti. Če pa igralnice obiskujejo večinoma tujci (prebivalstvo iz tujine

ali drugih regij), pa lahko govorimo o ekonomskem razvoju, ker gre v tem primeru za

neto priliv denarja iz tujine ali drugih regij.

72

� Zmanjšanje brezposelnosti

Na kratek rok razvoj igralništva poveča število zaposlenih, na dolgi rok pa bi se v

lokalni skupnosti verjetno tako ali tako razvile druge gospodarske dejavnosti, ki bi

zaposlovale prebivalce lokalne skupnosti. O ekonomskem razvoju lokalne skupnosti

lahko govorimo le, če igralnice izplačujejo večje dohodke in se zaradi tega poveča

blaginja zaposlenih.

Deloma zaradi neugodnih urnikov, deloma zaradi razmeroma visoke donosnosti in

likvidnosti veljajo igralnice za delodajalce, ki dobro plačujejo svoje zaposlene.

� Koristi zaradi bližine igralnice

Koristi zaradi bližine se največkrat pojasnjujejo za primer, ko se na nekem

relevantnem območju uvede prva igralnica. Koristi so pri tem na strani posameznika, ki

ima željo igrati. Raziskave kažejo, da imajo povprečni obiskovalci (kamor ne štejemo

odvisnikov od iger na srečo) največje koristi od igralnic, ki so postavljene v njihovi

neposredni bližini, torej v krogu do 50 km od kraja prebivališča. Ameriške raziskave

kažejo, da take igralnice igralci v povprečju obiščejo tri do štirikrat letno.

� Druge koristi

Med drugimi koristmi, ki jih igralništvo prinaša lokalni skupnosti zasledimo

promocijo lokalne skupnosti (posebej v primeru izvozno usmerjenega igralništva),

povečevanje cen nepremičnin, povečevanje kakovosti življenja prebivalstva (zaradi

večjih plač zaposlenih, koristi bližine ipd.). Kot potencialne koristi igralništva avtorji

navajajo tudi povečanje prihodkov od turizma, vendar je ta učinek prisoten le v krajih,

kjer turizem predhodno ni bil razvit, v turističnih krajih pa gre v večini primerov le za

redistributivni učinek (denar, ki ga isti turisti porabijo v igralnici, gre na račun

zmanjšane porabe za ostalo turistično ponudbo v kraju).

Pozitivni učinki se kažejo tudi v dodatni ponudbi, ki jo igralnice in igralni saloni

poleg osnovnih storitev ponujajo gostom. Sem vključujemo gostinske storitve, hotelska

ležišča, bazene, savne, wellness, športno- rekreacijske možnosti, kongresne dvorane,

zabavne programe s koncerti ter ostale kulturne prireditve. Kot primer kulturnega

73

dogodka na Goriškem sta »Poletna« in »Zimska plaža« na katerem se predstavijo

domači in tuji glasbeniki, katerega glavni sponzor je podjetje HIT iz Nove Gorice.

Vendar pa po drugi strani igralništvo prinaša s seboj tudi negativne učinke, ki se

izražajo predvsem v družbenem okolju in na vplivih na lokalno prebivalstvo. K

negativnim vplivom bi lahko prištevali povečanje števila odvisnikov od iger na srečo,

kar posledično pomeni povečanje števila bankrotov, kriminala, goljufije, pa tudi razpad

družin in nenazadnje povečano število samomorov. (Prašnikar, 2005)

Učinek igralništva na naravno okolje utegne biti tako pozitiven kot tudi negativen.

Kot dejavnost namreč redko nastopa povsem samostojno. Veliko pogosteje omogoča

razvoj bližnje okolice v smeri turizma ter krajinske urejenosti. Tipičen primer je najbolj

znano igralniško zabavišče Las Vegas. Brez igralništva bi na tem mestu danes lahko

uspevalo le kmetijstvo in živinoreja.

Po drugi strani povzroča večjo infrastrukturno obremenitev okolja in zahteva večje

ali manjše posege v ureditev okolja. Ob tem ne smemo zanemariti niti vidika

onesnaževanja, ki ga prinašajo turisti, ki obiskujejo igralnice in igralne salone ter

svetlobnega onesnaževanja, ki ga povzročajo številni svetlobni reklamni napisi.

(www.ius-software.si)

Leta 2001 je Mestna občina Nova Gorica naročila projekt »Strategija razvoja turizma

v Mestni občini Nova Gorica«, katerega je pripravila Turistica- Visoka šola za turizem

iz Portoroža pod vodstvom mag. Tomija Brezovca in mag. Dušana Luina. Opravili so

anketo med prebivalci občine Nova Gorica. Rezultati ankete so pokazali, da imajo

pozitiven odnos do turizma in v njem vidijo prihodnost ter dodaten zaslužek in večjo

možnost zaposlitve. Kot največji problem so navedli parkiranje, preobremenjenost cest

in nočni hrup. Obenem si želijo razvoj igralništva izven mesta, saj v tem vidijo rešitev

problemov parkiranja in prometa ter zmanjšanje hrupa v nočnem času. (Strategija

razvoja turizma v Mestni občini Nova Gorica, 2001)

74

6 MOŽNOSTI RAZVOJA IGRALNIŠTVA NA GORIŠKEM IN V

VIPAVSKI DOLINI – MNENJA REZIDENTOV

Na podlagi anketnih vprašalnikov sem želela ugotoviti, kakšno je stališče prebivalcev

občine Ajdovščina do igralnice, ki v mestu deluje, in kakšen je njihov odnos do turizma

ter njegove ponudbe v mestu in okolici.

Anketa je bila izvedena med občani Ajdovščine. Potekala je v obdobju, od 10. aprila

2009 do 15. maja 2009. Izbrala sem pisno metodo anketiranja, saj sem želela, da bi se

anketiranec počutil popolnoma anonimnega ob morebitnem neznanju na temo, o kateri

je potekala beseda. Obenem pa s svojo prisotnostjo nisem želela vplivati na odgovore,

da bodo le-ti bolj pristni.

Anketa je sestavljena iz 22 vprašanj odprtega in zaprtega tipa, 4 vprašanja pa so

merjena na petstopenjski lestvici od 1–5, kjer 1 pomeni »sploh se ne strinjam«, 2

pomeni »se ne strinjam«, 3 pomeni »sem neopredeljen«, 4 pomeni » se strinjam« in 5

pomeni »popolnoma se strinjam«.

Razdeljena je na dva sklopa. V prvi sklop sem vključila 11 vprašanj na temo

igralništva, v tretji pa 6 vprašanj o turizmu.

Anketiranih je bilo sto občanov Ajdovščine, med temi 54 žensk in 46 moških.

6.1 CILJI IN NAMEN RAZISKAVE

Turizem vpliva tako na naravno kot tudi na socialno okolje. Odnos prebivalstva do

turizma je pomemben dejavnik, saj vpliva na njegov dolgoročen razvoj. Neupoštevanje

potreb in želja prebivalstva lahko nosi negativne posledice pri načrtovanju turističnega

razvoja.

S pomočjo raziskave med prebivalci občine Ajdovščina sem želela preveriti, kakšno

je mnenje širše javnosti o igralnici, ki deluje v mestu, ali podpirajo nadaljnji razvoj

igralništva v mestu in kakšen je njihov odnos do turizma in turistov samih.

75

Cilji, ki sem jih želela doseči s to raziskavo:

1. spoznati kakšno je splošno mnenje prebivalcev o igralništvu in turizmu in ali

podpirajo njun nadaljnji razvoj.

2. želela sem se seznaniti, kako gledajo na trenutno turistično ponudbo v mestu in

okolici, kaj bi turistu ponudili oziroma pokazali in kaj bi bilo potrebno še

urediti/zgraditi, da bi bil kraj še bolj privlačen za turiste, ki ga prečkajo.

76

6.2 ANALIZA ANKETNIH VPRAŠANJ

1. Spol anketirancev

(Vir: lastna raziskava, 2009.)

Vseh anketiranih je bilo točno sto. Na anketna vprašanja je odgovarjalo 54 žensk in 46

moških.

2. Bivališče anketirancev


77

3. Starost anketirancev


Starostne skupine sem omejila na tiste stare manj kot 20 let, v kateri je bilo dvanajst

odstotkov anketiranih. Od 21 do 30 let je bilo skupno sedemindvajset odstotkov

anketiranih, sedem odstotkov jih je bilo v skupini od 31 do 40 let, trideset odstotkov pa

v skupini od 41 do 50 let. Skupina nad 50 let šteje štiriindvajset članov (24 odstotkov).

4. Zaposlitveni status anketirancev


78

Zaposlitvena struktura anketirancev kaže, da je 19 odstotkov dijakov oziroma

študentov, 67 odstotkov je zaposlenih, nezaposleni predsatvljajo 4 odstotke, upokojenci

pa 10 odstotkov.

5. Izobrazba anketirancev


Noben od anketiranih nima nedokončane osnovne šole. 14 odstotkov predstavljajo

anketiranci s končano osnovno šolo in poklicno izobrazbo. Več kot polovica

ankentirancev, 58 odstotkov, ima končano srednjo šolo. S končano višjo oziroma visoko

ali več, pa je 14 odstotkov anketiranih.

79

IGRALNIŠTVO:

6. Na kaj najprej pomislite ob besedi igralništvo, casino…?


Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Največ anketiranih je odgovorilo, da

ob besedi igralništvo najprej pomislijo na igre na srečo. Teh je bilo 67 odstotkov.

Igralništvo kot panoga v turizmu ima le deset odstotkov. Sledijo ji hazard in Italijani z 8

odstotki ter igralništvo kot zabava s 7 odstotki.

80

7. Ali ste že bili v igralnici Gold Club v Ajdovščini?


Od stotih anketiranih je komaj 32 ljudi že obiskalo domačo igralnico, kar 68 pa še ne.

Na osnovi teh rezultatov lahko potrdim svojo prvo hipotezo, da večina prebivalcev še ni

bila v igralnici v mestu.

8. Ali mislite, da je za občino dobro, da v njej deluje igralnica?


81

69 anketirancev je mnenja, da je za občino dobro, da v njej deluje igralnica. Menim, da

je temu tako, saj je igralnica prinesla nova delovna mesta, okolica, kjer stoji igralnica je

bolj urejena kot prej, z njo prihaja vse več turistov, kateri ne trošijo svojega denarja le v

igralnici ampak tudi drugje. 7 ljudi se s tem ne strinja. 21 ljudi pa je bilo neodločenih.

9. Ali menite, da igralništvo v Sloveniji pripomore k boljši prepoznavnosti v svetu?


47 anketiranih meni, da igralništvo pripomore k boljši prepoznavnosti Slovenije v svetu.

Tesno za njimi so tisti, ki menijo, da igralništvo ne igra bistvene vloge pri

prepoznavnosti. Tako je odgovorilo 44 anketiranih. 8 ljudi je neopredeljenih.

82

10. Ali menite, da je igralništvo pomemben vir prihodka v občini Ajdovščina?


40 anketirancev meni, da je igralništvo pomemben vir prihodka v občini, le en odstotek

manj pa jih meni, da ni pomemben vir prihodka. 21 odstotkov je neopredeljenih.

83

11. Katere so za vas glavne prednosti delovanja igralnice v našem kraju?

Prosim vas, da naslednje možnosti označite na lestvici od 1 do 5. (»5« - popolnoma

se strinjam, »4« - se strinjam, »3« - sem neopredeljen, »2« - se ne strinjam, »1« -

sploh se ne strinjam)


V tem vprašanju so si bili anketirani najbolj enotni, oziroma so se večinoma strinjali z

vsemi trditvami. Prebivalci se najbolj strinjajo s trditvijo, da igralnica prispeva k

dodatnim zaposlitvenim mestom, teh je kar 85 ostotkov, več kot polovica prebivalstva

(64 odstotkov) pa je takih, ki se strinja ali popolnoma strinja, da je večja tudi možnost

zaslužka.

Skoraj 60 odstotkov (57 anketiranih) se strinja tudi, da je zaradi igralnice več sredstev v

občinskem proračunu.

56 anketiranih se strinja ali popolnoma strinja, da je igralni salon prinesel sprostitev in

zabavo v mesto. Menim, da je glavni razlog za obisk igralnice tudi njena dodatna

ponudba, prireditve, koncerti in gastronomska ponudba. Drugi razlog je radovednost ob

odpretju nečesa novega v mestu.

Edini učinek, ki je bil najmanj opazen pri vprašanih je bil ta, da je zaradi igralnice tudi

prepoznavnost kraja boljša. Neopredeljenih in tistih, ki se s tem ne strinjajo je bilo pri

tej trditvi 61 odstotkov, le 39 pa tistih, ki se s to trditvijo strinjajo. Dejstvo je, da en

84

majhen igralni salon še ne naredi kraja prepoznavnega, je pa občutiti povečanje turistov,

predvsem Italijanov, ki zahajajo v salon.

12. Katere so za vas glavne slabosti delovanja igralnice v kraju?





Anketirani so najbolj enotni pri trditvi, da je glavna slabost igralnice ta, da leži v centru

mesta, saj onemogoča parkiranje lokalnemu prebivalstvu. Igralni salon se nahaja tik ob

zdravstvenem domu, največji banki v mestu, ter manjšem trgovskem centru, kjer

parkirnih mest že tako ni veliko. S to trditvijo se strinja ali popolnoma strinja 60

odstotkov vprašanih.

Pri trditvi, da so v občini zaradi delovanja igralnice višje cene storitev, je 83 odstotkov

anketiranih odgovorilo, da se s tem ne strinjajo oziroma so neopredeljeni.

Hrup igralnice ne moti 58 odstotkov anketirancev. Menim, da je odstotek tak, zaradi

majhnosti in intimnosti lokala.

49 vprašanih pa nima nič proti tujim gostom. Nasprotno, občani si želijo več turistov v

domačem kraju, kar bo prikazano v nadaljevanju.

85

Iz slike lahko vidimo, da je en izmed negativnih vplivov, ki ga igralništvo povzroča,

povečanje zasvojenosti. S tem se je strinjalo 48 anketiranih.

13. Kako bi, po vašem mnenju, igralništvo pripomoglo pri razvoju turizma?





Večina anketiranih se je z navedenimi trditvami bolj ali manj strinjala. Največ, 89

anketiranih, se je strinjalo s trditvijo, da igralništvo pripomore k razvoju turizma z

novimi delovnimi mesti ter z vlaganjem v nove investicije. Že prej je bilo navedeno, da

se je z rastjo družbe HIT, povečevalo tudi njeno vlaganje, tako v nove investicije

(restavracije, hoteli …), kot tudi v kulturne in športne dogodke.

54 odstotkov jih meni, da bi bila, s pomočjo igralništva v turizmu, večja tudi

prepoznavnost kraja.

43 odstotkov anketiranih se strinja ali popolnoma strinja, da igralništvo pripomore k

boljši urejenosti kraja. Igralnice po vsem svetu imajo svoje okolice urejene in že na prvi

pogled privlačijo turista.

86

14. Ali bi si želeli imeti več igralnic in igralnih salonov v Ajdovščini?


Pri tem vprašanju, sem želela ugotoviti, kakšno je stališče lokalnega prebivalstva do

igralništva. Kar 73 anketiranih je odgovorilo, da si v svojem kraju ne želi imeti več

igralnih salonov in igralnic. Z »da« je odgovorilo le 16 anketiranih. Na podlagi teh

rezultatov lahko potrdim svojo prvo hipotezo, v kateri sem napisala, da si večina

prebivalcev niti ne želi, da bi mesto postalo znano po igralništvu, torej, da si ne želi več

igralnic.

15. Kakšen vpliv ima po vašem mnenju igralništvo na okolje?


87

62 anketiranih meni, da igralništvo nima niti pozitivnega niti negativnega vpliva na

okolje. 20 jih je odgovorilo, da ima negativen, 18 pa pozitiven vpliv. Rezultati kažejo,

da prebivalci ne čutijo, da bi imelo igralništvo poseben vpliv na okolje, zato moje druge

hipoteze na osnovi tega ne morem potrditi.

16. Ali se vam zdi lokacija igralnice primerna?


Skoraj polovica anketiranih, 44, meni, da je lokacija igralnice primerna, 37 vprašanih pa

meni, da bi se morala igralnica razvijati izven mestnega jedra. Sama menim, da je za

take vrste objektov bolje, da se razvijajo na obrobju mest, ker je s tem manj prometa v

centrih, manj hrupa in več prostih parkirnih mest.

88

TURIZEM:

17. Prosim, da ocenite naslednje trditve s števili od 1 do 5 (»5« - popolnoma se

strinjam, »4« - se strinjam, »3« - sem neopredeljen, »2« - se ne strinjam, »1« - sploh

se ne strinjam).


45 odstotkov vprašanih se strinja s tem, da turizem ohranja in spodbuja zaščito lokalne

kulture. Anketiranci se najbolj strinjajo s trditvijo, da ima turizem več pozitivnih kot

negativnih lastnosti. S to trditvijo se strinja ali popolnoma strinja 76 ljudi. Pozitivne

lastnosti turizma so več delovnih mest, ohranja mesto »živo«, ga dela prepoznavnega,

razvija infrastrukturo…

30 odstotkov vprašanih se ni opredelilo, ali je turizem razlog za izboljšanje kakovosti

naravnega okolja. Le en odstotek več se s to trditvijo strinja.

S trditvijo, da turizem povečuje hrup, gnečo in promet, se je strinjala in popolnoma

strinjala večina anketiranih (65 odstotkov).

Več kot polovica vprašanih je odgovorila, da turizem povečuje onesnaževanje (51

odstotkov). Več turistov pomeni tudi več prometa in več odpadkov.

Velika večina anketiranih se je strinjala, da turizem povečuje število delovnih mest, teh

je bilo kar 86 odstotkov.

89

18. Ali ste zadovoljni s turističnimi uslugami v občini Ajdovščina?


Kar polovica anketiranih ni zadovoljna s turističnimi uslugami v svojem mestu. Le 22

anketiranih je s tem zadovoljnih.

Svojo tretjo hipotezo lahko potrdim, saj kar polovica anketiranih ni zadovoljna s

turističnimi uslugami v svojem kraju. Občina Ajdovščina ima turistu mnogo za

ponuditi. Premore veliko naravnih lepot in ima bogato zgodovinsko in kulturno

dediščino. Menim pa, da primanjkuje oglaševanja za mesto in okolico, največ v okviru

tega naredi Turistično informacijski center.

90

19. Kaj je po vašem mnenju vredno ogleda v Vipavski dolini? Naštejte nekaj

primerov.

Vprašanje je bilo odprtega tipa in naštetih je bilo kar nekaj znamenitosti, ki bi po

mnenju anketiranih lahko privabile in privlačile turiste. Navedla bom primere, ki so

bili napisani, in pri vsakem napisala, koliko navedb je bilo danih za posamezen

primer.

Izvir Hublja 69 navedb

Ostanki rimskega obzidja- Castra 58 navedb

Zemono 41 navedb

Vipavski Križ 35 navedb

Izvir reke Vipave 27 navedb

Kraj Vipava 18 navedb

Pilonova galerija 17 navedb

Stare fužine ob reki Hubelj 15 navedb

Naravno okno na Otlici 13 navedb

Vipavska vinska klet 12 navedb

Mesto Ajdovščina 10 navedb

Vinske ceste 10 navedb

Pot po robu- gora Gora 9 navedb

Učna pot ob reki Hubelj 8 navedb

Domači vinski hrami 8 navedb

Dvorana prve slovenske vlade 6 navedb

Nanos 5 navedb

Staro mestno jedro Ajdovščine 5 navedb

- 4 navedbe: sarkofagi v Vipavi, muzej s fosili in stare okoliške vasi.

- 3 navedbe: Trnovski gozd, ostanki rimskih toplic, razvaline gradov in cerkva, gora

Čaven, vas Goče, Sinji vrh, razvaline gradu nad Vipavo, športni park Police,

vinogradi, vinogradništvo, kmečki turizem in sadjarstvo.

- 2 navedbi: cerkev v Logu, plaz Slano blato, narava in pohodništvo.

91

- 1 navedba: vipavski muzej, Lanthierjev dvorec v Vipavi, kraj Vrtovin, razstava

domače obrti, tržnica, letališče, mestni bazen, cerkev Sv. Antona, padalstvo, gora

Kovk ter Sv. Martin nad Brjami.

Ni presenetljivo dejstvo, da je največ navedb (69) dobil »izvir reke Hubelj«. Voda vre

na dan iz številnih bolj ali manj dostopnih lukenj kraškega podzemlja. Izvir je posebno

slikovit ob visoki vodi, ki v mogočnih slapovih pada iz višje ležečih bruhalnikov.

Takoj za izvirom, si je po mnenju anketirancev, vredno ogledati rimsko obzidje

Castrum ad Fluvium Frigidum (utrdbo ob mrzli reki). Ta je imel kar 58 navedb. Med

vsemi slovenskimi kraji, ki so dediči rimskih mest, je le še v Ajdovščini skoraj v celoti

ohranjeno strnjeno rimsko obzidje s 14 stolpi.

Na tretje mesto so anketiranci uvrstili dvorec Zemono, kateri stoji na griču obdan z

vinogradi, zahodno od mesta Vipava. Ta je dobil 41 navedb.

20. Kako vidite tuje goste, kakšen je vaš odnos do njih?


72 prebivalcev občine Ajdovščina ima pozitiven odnos do turistov, le en prebivalec je

odgovoril, da ima negativen odnos. 27 ljudi, pa je neopredeljenih. Prav tako lahko

potrdim četrto hipotezo, v kateri sem predpostavila, da imajo občani dober odnos do

turistov.

92

21. Bi si želeli več turistov v svojem kraju, občini?


Več turistov v svojem kraju bi imelo kar 68 odstotkov anketiranih in le 7 odstotkov si

tega ne bi želelo. Peto hipotezo na podlagi teh dobljenih rezultatov potrdim, saj si

prebivalci občine Ajdovščina želijo imeti več turistov v svojem kraju. Menim, da so

občani odprti in gostoljubni ljudje. Zavedajo se, da imajo veliko za ponuditi in pokazati,

vendar ena igralnica ne pripelje dovolj turistov. Le-ta gosti večinoma Italijane, za katere

vemo, da so znani po tem, da so strastni gurmani. Mogoče bi se moralo v prihodnosti

delati tudi kaj na tem področju, saj trenutno občina pri tem nima dosti za ponuditi.

Še vedno pa menim, da bi boljše oglaševanje pripomoglo k boljši prepoznavnosti kraja

in njegove okolice.

93

22. Kaj bi, po vašem mnenju, bilo potrebno urediti/zgraditi, da bi v naš kraj

prihajalo več turistov?

Vprašanje je bilo odprtega tipa in anketirani so podali svoje predloge. Navedla bom

primere, ki so bili napisani in pri vsakemu napisala koliko navedb je bilo danih za

posamezen primer.

Boljše oglaševanje mesta in njegove okolice 23 navedb

Izboljšati kulinarično ponudbo- predvsem z domačo

hrano

22 navedb

Novi in cenovno ugodni spalni objekti 21 navedb

Projekt »Piramida« 7 navedb

Urediti obstoječe turistične objekte 7 navedb

Več zabave na prostem 7 navedb

Urediti kolesarske steze po mestu 7 navedb

Več kulturnih dogodkov 6 navedb

Wellness center 6 navedb

Zabaviščni park 6 navedb

Novi kulturni dom 5 navedb

Nakupovalni center 5 navedb

Youth hostel 5 navedb

Izboljšati infrastrukturo 5 navedb

- Štiri navedbe: obnoviti stari mlin ob reki Hubelj, ki je za večino krajanov sramota

Ajdovščini, ter urediti kamp, da bo še bolj privlačen za goste. Pri tem velja poudariti,

da bi bilo ponudbo mestnega bazena, ki leži v neposredni bližini kampa, potrebno

povečati, saj je bazen v višku sezone prenatrpan.

- Tri navedbe: prepoved vožnje in parkiranja v centru mesta, rekreativni športi,

prireditveni prostori, katerih mesto trenutno nima, pohodništvo, oživiti zgodovino.

- Dve navedbi: razširiti ponudbo letališča, urediti sprehajališče ob reki Hubelj, bolj

učinkovite turistične agencije.

- Ena navedba: kampi za padalce, urediti športna igrišča, urediti kopališča naravnih

voda, adrenalinski park, več parkirišč.

94

Po pričakovanjih je na prvem mestu prednjačil odgovor, da je potrebno urediti boljše

oglaševanje občine. Tako bi mesto in njegova okolica dobila več turistov, postalo bi

živahnejše, odpirali bi se novi lokali in s tem bi se zmanjševala brezposelnost in večal bi

se življenjski standard prebivalstva.

Na drugem mestu, je z 22 navedbami, odgovor, da je potrebno izboljšati kulinarično

ponudbo. Dejstvo je, da občina na tem področju lahko ponudi bore malo. V samem

mestu Ajdovščina so 4 picerije in ena gostilna. Povpraševanje je po domači kuhinji, za

to pa se mora turist odpeljati malo dlje, ven iz mesta.

Na tretjem mestu je odgovor, da bi morali zgraditi nove in cenovno ugodne spalne

objekte. Mesto Ajdovščina je po dolgih letih, ko je v kraju domoval le en hotel, dobilo

novi mladinski center s 50 ležišči.

Hostel se nahaja na obrobju mesta, sredi narave in obdan z mnogimi zanimivimi

športnimi površinami, in že na prvi pogled pripoveduje zgodbe o dediščini naše dežele.

Tu, sredi čudovitega prepleta kulturne in naravne dediščine, je prostor za srečevanja

tradicionalnega in modnega, športnega in družabnega, umetniškega in ustvarjalnega.

(http://www.hostel-ajdovscina.si/slo/)

95

7 ZAKLJU ČEK

Za globalni turistični trg je značilna velika gospodarska rast, večje zaposlovanje,

višanje bruto domačega proizvoda ter večanje finančnih investicij v turistične objekte.

Prav tako velja za globalno igralniško industrijo, ko se zaradi vse večjega števila gostov,

ter splošne težnje po ohranjanju naravne in kulturne dediščine pred množičnim

turizmom vlaga ogromna finančna sredstva v igralniško-zabaviščne komplekse.

V preteklosti se je igre na srečo obravnavalo kot preživljanje prostega časa, danes pa

jo je treba vedno bolj obravnavati kot gospodarsko dejavnost. Slovenske regije so šle

skozi različne faze igralniških predpisov in zakonov. Na srečo je danes, po mnenju

mnogih, popolnoma sprejemljiva, sproščujoča in lagodna dejavnost. Ljudje sami

izberejo svojo zabavo v skladu z njihovimi interesi in užitki. Danes k gospodarski

dejavnosti ne prispeva le elita, temveč tudi ostali družbeni razredi, kar se razlikuje s

stanjem v preteklosti. Te dejavnosti vplivajo na življenjski prostor na različne načine,

saj so tudi motivi mnogih uporabnikov različni.

Tudi pri turizmu ne gre več za sprostitev, dopust. Izkušnje, zabava, raziskovanje so

postali gibalo svetovne turistične industrije. (Gosar v Eadington, 2009, 203)

Luin (2009, 112) meni, da je zelo pomembno, da imajo strokovnjaki v turistični

industriji pozitivno stališče do tujih naložb v turizmu. Saj so takšne naložbe dobrodošle,

ker prinašajo svež kapital in zaposlovanje domače delovne sile. Več neposrednih tujih

naložb bi bilo v Sloveniji več kot dobrodošlih.

Na Goriški ravni je igralniški turizem najbolj razvit. Ta turizem spodbuja razvoj

ostale turistične ponudbe v bližnji in širši okolici. Če si v prihodnosti želimo več

turistov in s tem posledično več prihodkov iz turizma, bi bilo nujno potrebno razvijati

dodatno ponudbo, ki bi obiskovalcem in turistom zagotavljala tehten razlog za obisk in

morda celo daljše počitnice v naših krajih. Ugodna naravna lega Vipavske doline in

Goriške ravni z milo klimo omogoča obiskovalcem dostop in ponudbo posameznih

turističnih proizvodov čez celo leto. Ti posamezni turistični proizvodi bi se morali

združiti v trženje celostnega turističnega proizvoda v obeh dolinah. Za popolno

turistično ponudbo je pomembno sodelovanje tako s podeželjem kot z ostalimi

96

sosednjimi občinami. Turist bo v prvi vrsti najprej vprašal po turističnem kraju v celoti.

Ko bo izbral določen kraj svojih počitnic, bo izbral tudi dejavnosti, s katerimi se bo

ukvarjal in kamor bo trošil svoja sredstva. Obenem turist zahteva tudi urejeno okolje, s

privlačnimi zanimivostmi ter prijaznimi in gostoljubnimi prebivalci.

Anketa, izvedena med prebivalci občine Ajdovščina, je dala kar nekaj presenetljivih

odgovorov. Prebivalci občine imajo pozitiven odnos do turizma in podpirajo nadaljnji

razvoj le-tega, medtem ko imajo do igralništva bolj negativen odnos in si v svojem

mestu ne želijo večjega števila igralnic ter igralnih salonov. Povzamem lahko, da razvoj

turizma v občini Ajdovščina v nobenem primeru ni in ne bo odvisen od igralništva. Z

igralnico se je sicer povečal promet v hotelu, saj ta privablja več italijanskih gostov, ki

obiskujejo igralnico, vendar bi za ostalo turistično ponudbo bilo potrebno iskati sredstva

drugje.

Dejstvo, da prebivalstvo turistično ponudbo ocenjuje kot slabo razvito, me ni

presenetilo, saj bi za boljšo razpoznavnost kraja morali še marsikaj urediti. Ob tem naj

omenim samo oglaševanje in reklamo kraja, ki sta bolj ali manj slaba.

Večina prebivalcev občine Ajdovščina še ni obiskala igralnice. Glavni razlog tistih,

ki so igralnico obiskali pa ni igra na srečo, ampak zgolj razvedrilo in zabava.

Med pozitivnimi vplivi turizma na kulturno okolje se pogosto omenja, da je turizem

lahko sredstvo za ohranjanje kulture. Prebivalci menijo, da turizem ohranja in spodbuja

zaščito lokalne kulture v občini. Kar se tiče pozitivnega vpliva turizma na ekonomsko in

socialno okolje, se med pomembnejšimi vplivi omenja zmanjšanje brezposelnosti,

boljšo infrastrukturo in urejeno okolje.

O vplivu turizma na naravno okolje imajo anketiranci različna mnenja. Za en glas

več je tistih, ki se strinjajo, da turizem izboljšuje kakovost naravnega okolja. Strinjajo

se, da razvoj turizma vpliva na povečanje hrupa, gneče in prometa.

Polovica anketiranih se strinja, da ima turizem več pozitivnih kot negativnih učinkov

na civilno družbo v občini.

Vipavska dolina in Goriška ravan premoreta kar nekaj prednosti, imata veliko

naravnih lepot in raznolikost pokrajine, ter bogato zgodovinsko in kulturno dediščino.

Dolini imata ugoden geografski položaj, prednost pa je tudi bližina meje z Italijo. Dobro

97

je razvito pohodništvo, urejene so gozdne, učne in sprehajalne poti. Dolini sta znani tudi

po ekstremnih oblikah rekreacije, kot sta jadralno padalstvo in zmajarstvo. Lepo je

razvita tudi vinska kultura, saj je veliko naselij vključenih v vinsko cesto.

Premoreta tradicionalni gostoljubni pristop k turizmu, pri tem pa je treba priznati, da

je tudi kar nekaj pomanjkljivosti. Turistična ponudba je neprepoznavna in osredotočena

le na pomembnejše dogodke. Potrebno bi bilo urediti boljše oglaševanje in promocijo

doline, razviti infrastrukturo in obnoviti turistične objekte. Turistične organizacije bi se

morale povezati med seboj in delovati enotno, poleg tega, pa bi se moral povečati

interes vlaganja v turizem s strani drugih gospodarskih dejavnosti in občine.

Cilji, ki bi jih morali uresničiti, da bi obe dolini postali znani turistični destinaciji

(Suban, 1998):

- povečati število prenočitvenih kapacitet in izboljšanje že obstoječih kapacitet,

- ohranjati domačnost, izvirnost, etnološke posebnosti,

- povečati ponudbo aktivnih počitnic,

- poudariti in dobro označiti naravne in kulturne znamenitosti,

- podaljšati turistično sezono,

- razviti celovito ponudbo podeželskega turizma,

- uskladiti medsebojne cilje in koordinirati aktivnosti turističnih dejavnosti z

ostalimi dejavnostmi (gospodarstvo, razvoj infrastrukture, politične aktivnosti in

podobno) …

Nekateri cilji so se že uresničili in se še uresničujejo. Turistični informativni centri se

trudijo, da je turistična ponudba razporejena čez celo leto, prireditve so v vseh letnih

časih. Obenem se večajo tudi prenočitvene kapacitete na turističnih kmetijah, v

Ajdovščini so zgradili nov mladinski hostel s 50 ležišči. Prav tako ima pomembno

priložnost za razvoj turizma Vipavska vinska cesta, ki predstavlja svojo bogato

vinogradniško tradicijo in pestro ponudbo vin. Svojo ponudbo vina povezuje s ponudbo

domače hrane, kulturno dediščino in bogato zgodovino ter predstavlja vezni člen med

vsemi ponudniki turističnih storitev.

Kot je že bilo omenjeno, turizem je tako za državo, kot za regijo pomembna razvojna

priložnost, ki jo je treba izkoristiti.

98

8 SEZNAM LITERATURE IN VIROV

Bégout, B. (2003): Zeropolis. The experience of Las Vegas. London, Reaktion

Books Ltd.

Bieger, T. (2000): Management von Destinationen und Tourismusorganisationen.

Wien, R. Oldenbourg, 74.

Brezovec, T., Luin, D. (2001): Strategija razvoja turizma v Mestni občini Nova

Gorica.

Conti, D., Batagelj, Z., Matelič, U. (2006): Vplivi nove igralniške investicije na

družbeno in ekonomsko okolje. Raziskava o odnosu do načrtovanega HIT- HET

megacentra. Ljubljana, CATI.

Čuk, A. (1997): Turizem in igralništvo. V: Skupina avtorjev: Zbornik Primorske- 50

let. Koper, ČZD d.o.o., 126-132.

Deželak, T. (2002): Projekt iger na srečo na internetu. Diplomska naloga.

Dunstan, R. (1997): Gambling in California, Gambling in the United States.

California Research Bureau.

Eadington R., W., Doyle M., R. (2009): Integrated Resort Casinos: Implications for

Economic Growth and Social Impacts. University of Nevada: Institute for the Study of

Gambling and Commercial Gaming, Reno, Nevada, USA, 310.

Eadington R., W., Cornelius, A., J. (1999): The business of gaming: Economic and

Management Issues. University of Nevada: Institute for the Study of Gambling and

Commercial Gaming, Reno, Nevada, USA, 468.

Eadington R., W. (2000): The business of Gaming – Trends 2000. Institute for the

Study of Gambling and Commercial Gaming, Reno. University of Nevada.

Eadington R., W. (2001): Igralnice in turizem v 21. Stoletju. Primorska srečanja,

XXV, št. 247. Nova Gorica, 729-732.

Florjančič J., Jesenko, J. (1997): Management v turizmu. Kranj, Moderna

organizacija, 330.

Hitova brošura (2007): Nov izziv- Azijski gostje. Priporočila za boljše

komuniciranje. Hit, d.d., Nova Gorica.

99

Kovač, B. s sodelavci (2002): Strategija slovenskega turizma 2002 – 2006.

Ministrstvo za gospodarstvo, Vlada republike Slovenije.

Korošec, A. (2007): Primerjalna analiza med igralniško destinacijo Monte Carlo in

Nova Gorica. Diplomska naloga.

Luin, D. (1998): Gostinstvo- del igralniško zabaviščnega turističnega proizvoda.

Turistične novice, V, 98/3. Ljubljana, 38-39.

Luin, D. (1998): Igralništvo pomemben del slovenske turistične ponudbe. Turistične

novice, V, 98/2. Ljubljana, 40-42.

Luin, D. (2004): Večstoletna tradicija igralništva na Goriškem. Turistične novice, XI,

4/5. Ljubljana, 43.

Luin, D. (2005): Igralništvo in strategija slovenskega turizma. Turistične novice, XII,

4/5. Ljubljana, 13- 17.

Luin, D. (2009): Igralništvo in igralniški turizem. Študijsko gradivo Turistice.

Mihalič, T. (1995): Poslovanje turističnih podjetij. Ljubljana. Ekonomska fakulteta.

Mihalič, T. (2006): Trajnostni turizem. Ljubljana. Ekonomska fakulteta.

Nemec, B., Luin, D. (2001): Slovenija- Alpeadrialand.com. Prihodnost turizma,

igralništva in zabave. Primorska srečanja, XXV, 247. Nova Gorica, 733-736.

Pelengić, D. (2006): Širše zunanje okolje mega zabavišča. Specialistično delo.

Ljubljana, Ekonomska fakulteta.

Planina, J. (1997): Ekonomika turizma. Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 156-157.

Planina, J., Mihalič, T. (2002): Ekonomika turizma. Ljubljana, Ekonomska fakulteta,

170.

Prašnikar, J., Pahor, M., Kneževič, L. (2005): Analiza vpliva igralniške dejavnosti na

gospodarsko in družbeno okolje v občini Nova Gorica. Ljubljana, Ekonomska fakulteta.

Radić, J. (2007): Implementacija satelitskih računov za turizem (TSA) v Sloveniji.

Ljubljana, Ministrstvo za gospodarstvo.

Rebek M. (2006): Razvoj turizma v Vipavski dolini. Diplomska naloga.

Suban I., Kline M., Ažbe P. (1998): Tržni načrt za Vipavsko vinsko cesto.

Ajdovščina, str.26.

SURS- Statistični letopis Republike Slovenije

Tkalčič, M. (1998): Dopolnilne turistične dejavnosti. Študijsko gradivo Turistice.

100

Vergolini, J. (2003): Vpliv igralniške dejavnosti na prebivalce Nove Gorice.

Diplomska naloga.

Zagoršek, H., Jaklič, M., Zorič, J., (2007): Analiza in usmeritve glede primarnega

obsega ponudbe klasičnih in posebnih iger na srečo v Sloveniji. Ljubljana. Študija,

Inštitut za kriminologijo, Pravna fakulteta.

Žvokelj, G. (2004): Turizem in regionalni razvoj Zgornje Vipavske doline.

Diplomska naloga.

INTERNETNI VIRI:

• Globalizacijski vpliv na igralništvo (2009-11): Vpliv globalizacije na igralniški

turizem. http://globalizacija.wordpress.com

• Gunčar, B. (2009-12): Alarm za igralništvo. http://www.finance.si/218377/Alarm-za-

igralni%B9tvo

• Casino Direktorij Slovenija (2010-10): Igralništvo v EU.

http://www.citadella.net/slovenija/clanki/igralnistvo-slovenija.htm

• HIT, d.d. (2010-04): Stavite na zabavo. http://www.hit.si

• MC Ajdovščina (2011-09): Mladinski center in hotel Ajdovščina. http://www.hostel-

ajdovscina.si/slo/

• IUS INFO (2010-06): Igre na srečo. http://www.ius-

software.si/DnevneVsebine/Kolumna.aspx?Id=10373

• Kranjec, S. (2009-06): Dnevni gostje igralnicam več ne zadostujejo.

http://www.finance.si/17724/Dnevni-gostje-igralnicam-ve%E8-ne-zadostujejo

• I Feel Slovenia (2009-10): Smaragdna pot.

http://www.slovenia.info/?smaragdna_pot=0&lng=1

• Revija Joker (2009-12): Las Vegas.

http://www.joker.si/article.php?rubrika=1&articleid=683&page=12

• Revija Playboy (2009-12): 7 hiš sreče. http://www.playboy.si/branje/clanki/7-his-

srece/

• Turistično informacijski center, Ajdovščina (2009-11): Naša dežela. www.tic-

ajdovscina.si

101

• Turistična zveza Slovenije (2010-04): Problematika in razvojni izzivi igralniške

dejavnosti v Sloveniji. http://www.turisticna-zveza.si/aktualno/328-1.pdf

• FUDŠ, Fakulteta za uporabne družbene študije (2011-04): Raziskave in razprave

http://www.fuds.si/media/pdf/zaloznistvo/RRl3s1.pdf

• Casinos Austria International (2011-04): Oasis Hotel Casino Resort

http://casinosaustriainternational.com/operations/oasis_hotel_casino_resort

• The independent (2011-04): Philippines aims to strike gambling gold

http://www.independent.co.uk/travel/news-and-advice/philippines-aims-to-strike-

gambling-gold-2053187.html

• Nika Media (2011-04): Sun City v živo

http://www.nikamedia.si/goran/afrika.html#SUN_CITY_-

_MESTO_ZABAVE_IN_SPROSTITVE

• Blackjack forum online (2011-04): Casinos and blackjack in South America

http://www.blackjackforumonline.com/content/BlackjackinSouthAmerica.htm

• Casinos in Australia Hotel and Accommodation (2011-05): List of casinos in

Australia http://www.conradtreasury.com.au/tag/casinos-in-australia/

• World casino directory (2011-09): Casino guide and gambling forums

http://www.worldcasinodirectory.com

102

9 SEZNAM SLIK IN TABEL

9.1 SEZNAM SLIK

SLIKA 1: IGRALNIŠTVO V EVROPI .................................................................................... 23

SLIKA 2: IGRALNIŠTVO V ZDA ........................................................................................ 34

SLIKA 3: IGRALNIŠTVO V AZIJI ........................................................................................ 39

SLIKA 4: IGRALNIŠTVO V AFRIKI ..................................................................................... 42

SLIKA 5: IGRALNIŠTVO V SREDNJI IN JUŽNI AMERIKI ...................................................... 44

SLIKA 6: IGRALNIŠTVO V AVSTRALIJI .............................................................................. 45

SLIKA 7: VIPAVSKA VINSKA POT...................................................................................... 52

SLIKA 8: PRIKAZ IGRALNIŠKIH ZABAVIŠ ČNIH KRAJEV V SLOVENIJI, IGRALNIC TER

IGRALNIH SALONOV NA GORIŠKI RAVNI IN V VIPAVSKI DOLINI TER HIT-OVIH

IGRALNIC. ................................................................................................................ 63

SLIKA 9: PRIKAZ GIBANJA ŠTEVILA OBISKOVALCEV V IGRALNICAH IN IGRALNIH SAL ONIH V

OBDOBJU 2001 DO 2006. .......................................................................................... 66

SLIKA 10: PRIKAZ MESEČNEGA GIBANJA OBISKOVALCEV IGRALNIC IN IGRALNIH SALONOV

NA OBMOČJU GORIŠKE V OBDOBJU 1.1.2000 DO 1.5.2007. ...................................... 66

9.2 SEZNAM TABEL

TABELA 1: ZNAČILNOSTI OBISKOVALCEV LAS VEGASA IN ATLANTIC CITY-JA ............... 29

TABELA 2: VZORCI PORABE OBISKOVALCEV LAS VEGASA TER OBISKOVALCEV ATLANTIC

CITY-JA ................................................................................................................... 31

TABELA 3: PRENOČITVENE ZMOGLJIVOSTI V OBČINAH VIPAVSKE DOLINE IN GORIŠKE

RAVNI OD LETA 1990 DO 2009 ................................................................................. 53

TABELA 4: ŠTEVILO PRENOČITEV TURISTOV V OBČINAH VIPAVSKE DOLINE IN GORIŠKE

RAVNI OD LETA 1990 DO LETA 2009 ........................................................................ 55

103

TABELA 5: SPISEK HIT-OVIH IGRALNIC IN HOTELOV ....................................................... 61

TABELA 6: PODATKI O SLOVENSKEM IGRALNIŠTVU ZA LETO 2007. ................................. 67

TABELA 7: PODATKI O SLOVENSKEM IGRALNIŠTVU ZA LETO 2008. ................................. 67

104

10 PRILOGE

10.1 PRILOGA 1: Anketni vprašalnik

ANKETA

Sem Tjaša Bratina, študentka Geografije kontaktnih prostorov, na Fakulteti za

humanistične študije. V diplomski nalogi z naslovom »Igralništvo kot predmet

prostočasne ponudbe na Primorskem« želim opraviti anketo med prebivalci Ajdovščine

in njene bližnje okolice na to temo. Prvi sklop ankete se navezuje na igralništvo, drugi

sklop pa na turizem. Anketa je namenjena le za potrebe diplomske naloge in je

popolnoma anonimna.

Za Vašo pripravljenost k sodelovanju pri anketi se Vam najlepše zahvaljujem!

DEMOGRAFSKI PODATKI:

1. Spol: M Ž

2. Bivališče:

a) V mestu

b) V okolici mesta

3. Starost:

a) Manj kot 20

b) Od 21 do 30 let

c) Od 31 do 40 let

d) Od 41 do 50 let

e) Nad 50 let

105

4. Zaposlitveni status:

a) Dijak/ študent

b) Zaposlen

c) Nezaposlen

d) Upokojenec

5. Izobrazba:

a) Nedokončana osnovna šola

b) Osnovna šola

c) Poklicna

d) Srednja

e) Višja, visoka ali več

IGRALNIŠTVO:

6. Na kaj najprej pomislite ob besedi igralništvo, casino…?

a) Panoga v turizmu

b) Nezakoniti posli

c) Hazard

d) Igre na srečo

e) Zabava

f) Italijani

7. Ali ste že bili v igralnici Gold Club v Ajdovščini?

a) Da

b) Ne

8. Ali mislite, da je za občino dobro, da v njej deluje igralnica?

a) Da

b) Ne

c) Ne vem

106

d) Drugo

9. Ali menite, da igralništvo v Sloveniji pripomore k boljši prepoznavnosti v

svetu?

a) Da

b) Ne

c) Ne vem

d) Drugo

10. Ali menite, da je igralništvo pomemben vir prihodka v občini Ajdovščina?

a) Da

b) Ne

c) Ne vem

d) Drugo

11. Katere so za vas glavne prednosti delovanja igralnice v našem kraju?




Možnost zaslužka 1 2 3 4 5

Dodatna zaposlitvena mesta 1 2 3 4 5

Sprostitev in zabava 1 2 3 4 5

Boljša prepoznavnost kraja 1 2 3 4 5

Večji razvoj in vlaganje v dodatno turistično in storitveno

ponudbo

1 2 3 4 5

Več sredstev v občinskem proračunu 1 2 3 4 5

Drugo

107

12. Katere so za vas glavne slabosti delovanja igralnice v kraju?




Hrup 1 2 3 4 5

Tuji gostje 1 2 3 4 5

Premalo parkirnih mest 1 2 3 4 5

Preveč prometa 1 2 3 4 5

Višje cene storitev v občini 1 2 3 4 5

Povečanje zasvojenosti 1 2 3 4 5

Povečanje kaznivih dejanj (kriminal, prostitucija…) 1 2 3 4 5

Drugo

13. Kako bi, po vašem mnenju, igralništvo pripomoglo pri razvoju turizma?




Več turistov 1 2 3 4 5

Nova delovna mesta 1 2 3 4 5

Vlaganja v nove investicije (hoteli, restavracije…) 1 2 3 4 5

Več tujega kapitala 1 2 3 4 5

Večja prepoznavnost kraja širše 1 2 3 4 5

Več družabnih dogodkov 1 2 3 4 5

Lepša urejenost kraja 1 2 3 4 5

Drugo

14. Ali bi si želeli imeti več igralnic in igralnih salonov v Ajdovščini?

a) Da

b) Ne

c) Ne vem

108

Prosim, če lahko na kratko utemeljite vaš odgovor, ki ste ga navedli zgoraj.

15. Kakšen vpliv ima po vašem mnenju igralništvo na okolje?

a) Pozitiven

b) Negativen

c) Niti eno niti drugo

Prosim, če lahko na kratko utemeljite vaš odgovor, ki ste ga navedli zgoraj.

16. Ali se vam zdi lokacija igralnice primerna?

a) Da

b) Ne

c) Ne vem

Zakaj?

109

TURIZEM:

17. Prosim, da ocenite naslednje trditve s števili od 1 do 5. (»5« - popolnoma se

strinjam, »4« - se strinjam, »3« - sem neopredeljen, »2« - se ne strinjam, »1« -


Turizem ohranja in spodbuja zaščito lokalne kulture 1 2 3 4 5

Turizem povečuje življenjsko raven in standard prebivalstva 1 2 3 4 5

Turizem povečuje število delovnih mest 1 2 3 4 5

Turizem izboljšuje kakovost naravnega okolja 1 2 3 4 5

Turizem povečuje onesnaževanje 1 2 3 4 5

Turizem povečuje hrup, gnečo, promet… 1 2 3 4 5

Turizem ima na splošno več pozitivnih kot negativnih lastnosti 1 2 3 4 5

18. Ali ste zadovoljni s turističnimi uslugami v občini Ajdovščina?

a) Da

b) Ne

c) Ne vem

19. Kaj je po vašem mnenju vredno ogleda v Vipavski dolini? Naštejte nekaj

primerov.

20. Kako vidite tuje goste, kakšen je vaš odnos do njih?

a) Pozitiven

b) Negativen

c) Niti eno niti drugo

110

21. Bi si želeli več turistov v svojem kraju, občini?

a) Da

b) Ne

c) Ne vem

Prosim če lahko na kratko utemeljite vaš odgovor zgoraj.

22. Kaj bi, po vašem mnenju, bilo potrebno urediti/zgraditi, da bi v naš kraj

prihajalo več turistov?

111

10.2 PRILOGA 2: Tabela s ponudniki na Vipavski vinski cesti

Ponudniki Ponudba

Agroind Vipava 1894

Vinarska cesta 5, 5271

Vipava vino

Vinarstvo Andlovec Gradišče 18, 5271 Vipava vino

Turistična kmetija Arkade Črniče 91, 5262 Črniče

turistična kmetija: odprta in

ustekleničena vina, hrana

Kmetija Fajdiga AVE Lože 35, 5271 Vipava ustekleničena vina

Vinogradništvo in kletarstvo

AVIN Gradišče 39, 5271 Vipava

odprta in ustekleničena vina,

hrana

Kmetija Bandelj Zavino 21, 5295 Branik odprta vina

Vinarija Batagelj Vrtovin 22, 5262 Črniče vino

Kmetija Benčina Lože 18, 5271 Vipava odprta vina

Kmečki turizem Birsa Brje 18a, 5263 Dobravlje

turistična kmetija: odprta in

ustekleničena vina, hrana


Bizjak Erzelj 31, 5271 Vipava odprta vina

Družina Blagonja Zavino 25a, 5295 Branik vino

Domačija Božič

Planina 32, 5270

Ajdovščina vino

Božičev hram

Planina 77, 5270

Ajdovščina vino

Kmetija Curk Vrhpolje 31, 5271 Vipava odprta vina

Kmetija Čehovin Brje 76b, 5263 Dobravlje


degustacije

Klet Čehovin Gabrje 92, 6222 Štanjel vino

Jože Černigoj

Lokavec 76b, 5270

Ajdovščina vino, osmica

Kmetija Črv, sadje in vino

Velike Žablje 46, 5263

Dobravlje odprta vina, hrana, osmica

112

Kmetija Fabčič Podraga 52, 5272 Podnanos vino

Vinarstvo in kletarstvo Fabčič

Orehovica 2a, 5272

Podnanos vino

Fajdigov hram Goče 4a, 5271 Vipava odprta vina, voden ogled vasi

Kmetija Ferjančič Goče 9, 5271 Vipava vino

Vinski hram Ferjančič Erzelj 18, 5271 Vipava vino

Kmetija Ferjančič

Planina 62, 5270

Ajdovščina


degustacije

Fortunatov hram

Planina 77, 5270

Ajdovščina


degustacije


Furlan Brje 90, 5263 Dobravlje vino

Kmetija Furlan Zavino 33, 5295 Branik


degustacije

Furlan: Kmetija V malnu Slap 63, 5271 Vipava

odprta vina, hrana, piknik

prostor

Kmetija Furlan Goče 20, 5271 Vipava vino

Furlanov hram Zavino 19, 5295 Branik


hrana

Kmetija Furlan Podraga 84, 5272 Podnanos vino

Grofova klet Šmarje 14, 5295 Branik vino

Vino Jamšek Manče 5, 5271 Vipava odprta vina

Kmetija Jejčič Šmarje 48b, 5295 Branik vino

Vinogradništvo in vinarstvo

Kandus Vrtovin 30, 5262 Črniče


hrana

Vina Kavčič Brje 84, 5263 Dobravlje odprta in ustekleničena vina

Domačija Kobal Budanje 7a, 5271 Vipava odprta in ustekleničena vina

Pri Kobolovih, Štefan Kobal

Planina 33a, 5270

Ajdovščina vino

Kodrič Ivan Brje 65, 5263 Dobravlje vino, sadje

Vinska klet Koron Brje 73a, 5263 Dobravlje vino, sadje

113

Kmetija Kos Gabrje 7, 6222 Štanjel vino

Kmečki turizem Kosovel Črniče 46, 5262 Črniče vino, hrana

Vina Krapež Vrhpolje 95, 5271 Vipava ustekleničena vina

Lavrenčič: Kmetija Sutor

Podraga 30, 31, 5272

Podnanos vino

Lemut: Tilia vinska klet Potoče 41, 5263 Dobravlje vino

Vina Ličen Brje 104, 5263 Dobravlje odprta in stekleničena vina

Lipetova kmetija Ustje 46, 5270 Ajdovščina vino

Kmetija Lozej Podraga 58, 5272 Podnanos domač sir, vino, osmica


Makovec - Mansus Brje 79, 5263 Dobravlje

odprta in ustekleničena vina, v

vinoteki degustacije s

prigrizkom

Hram Franja Marca

Planina 73, 5270

Ajdovščina odprta vina

Kmetija Martina Marca

Planina 82, 5270

Ajdovščina vino

Družina Marc Slap 83a, 5271 Vipava vino


Viktro Marc

Planina 19, 5270

Ajdovščina vino

Mežnarjeva kmetija Vrhpolje 26, 5271 Vipava vino

Vinarstvo in kletarstvo Miška Erzelj 22, 5271 Vipava vino

Vina Monvi Duplje 31, 5271 Vipava vino

Vina Moser

Orehovica 43, 5272

Podnanos odprta vina, hrana

Franko Mrevlje

Vipavski križ 1, 5270

Ajdovščina vino, osmica, vino


Mrmolja Selo 28e, 5261 Črniče vino

Družina Nabergoj Lozice 29, 5272 Podnanos vino

Turistična kmetija Na hribu Slap 93, 5271 Vipava

turistična kmetija: odprta vina,

hrana, prenočišča

114

Kmetija Na rovni Slap 15, 5271 Vipava vino

Pasji rep

Orehovica 11a, 5272

odnanos ustekleničena vina


Pečenko Brje 32, 5263 Dobravlje vino

Kletarstvo Petrič

Planina 56a, 5270

Ajdovščina vino

Kmetija Karla Petriča

Planina 40, 5270

Ajdovščina vino

Kmetija Pipan

Dolenje 28, 5270

Ajdovščina odprta in ustekleničena vina

Vina Poljšak Gradišče 39a, 5271 Vipava


sadje, hrana

Vinska klet Plahuta

IV. Prekomorske 74, 5270

Ajdovščina

odprta vina in ustekleničena

rdeča arhivska vina

Poljšakova kmetija V brajdi Šmarje 28a, 5295 Branik vino


Potočnik

Orehovica 24, 5272

Podnanos vino

Vino Povh Goče 15, 5271 Vipava vino

Kmetija Pregeljc Slap 52, 5271 Vipava vino

Turistična kmetija Rehar Lože 9, 5271 Vipava vino, hrana

Sadjarstvo in vinarstvo

Rijavec Batuje 40, 5262 Črniče vino

Kmetija Rodnič Slap 48, 5271 Vipava vino


Rosa

Podnanos 43, 5272

Podnanos odprta vina, hrana

Gostišče Rustja Skrilje 91c, 5263 Dobravlje

gostišče, hrana in vina

Vipavskega vinorodnega

okoliša

Kmetija pri Petrovih Slejko

Velike Žablje 15, 5263

Dobravlje vino

115

Družina Stibilj Ustje 37b, 5270 Ajdovščina vino

Vina Škrlj Vrhpolje 1, 5271 Vipava vino

Vinska klet Štokelj Planina 9, 5270 Ajdovščina odprta in ustekleničena vina

Vino Štrukelj Selo 2a, 5261 Črniče vino

Kmetija Tomažič Vrhpolje 77, 5271 Vipava vino

Trbižanova kmetija Planina 8, 5270 Ajdovščina vino

Vinarstvo in kletarstvo Trošt Podbreg 18, 5272 Podnanos vino

Kmetija Trošt Slap 72, 5271 Vipava vino

Kmetija Uršič Slap 76a, 5271 Vipava vino

Sadjarstvo in vinogradništvo

Ušaj Črniče 56, 5262 Črniče ustekleničena vina, hrana

Pridelava in prodaja vina

Vidmar Ustje 42, 5270 Ajdovščina vino

Trsničarstvo VITIS Budanje 5j, 5271 Vipava vino

Kmetija Volk Erzelj 6, 5271 Vipava vino

Kmetija Volk Jože in Dušan Erzelj 11, 5271 Vipava odprta in ustekleničena vina

Vinska klet Žorž Slap 13, 5271 Vipava vino

Kmetija Žvokelj Vrhpolje 7, 5271 Vipava odprta in ustekleničena vina

Kmetija Žvokelj Ustje 20, 5270 Ajdovščina vino

(Vir: http://www.ra-rod.si/stara/vvc/vvc-ponudniki.htm.)

116

10.3 PRILOGA 3: Seznam mest z igralnicami v Evropi

Kot je že bilo omenjeno, ima največ igralnic v Evropi Francija, kateri sledijo še

Velika Britanija, Češka republika, Estonija in Nemčija. Ker je veliko število teh igralnic

težko prikazati na sliki, je tu seznam mest, kjer so le-te locirane.

Belgija: Knokke-Heist, Ostende, Namur, Spa, Dinant, Bruselj

Češka: Znojmo, Teplice, Plzen, Praga, Rozvadov, Brno, Kubice, Češke Budejovice,

Cheb, Chvalovice, Dolni dvorišče, Folmava, Karlovy Vary

Danska: Aalborg, Aarhus, Kopenhagen, Helsingor, Odense, Vejle

Nemčija : Aachen, Bad Bentheim, Bad Ems, Baden-Baden, Bad Durkheim, Bad

Harzburg, Bad Homburg, Bad Neuenahr-Ahrweiler, Bad Oeynhousen, Bad Pyrmont,

Bad Wildungen, Bad Zwischenahn, Bayern, Berlin, Borkum, Bremen, Chemnitz,

Cottbus, Dortmund, Dresden, Duisburg, Erfurt, Flensburg, Frankfurt, Gorlitz

Estonija: Elva, Haapsalu, Parnu, Tartu, Kohtla–Jarve, Talin, Narva, Rakvere, Valga,

Viljandi

Grčija : Corfu, Loutraki, Parnes, Gyor, Port Rio, Rhodes, Sithonia, Syros, Solun, Xanthi

Španija: Barcelona, Arona, Benalmodena, Bilboa, Boecillo, Calvia (Mallorca), Ceuta,

Girona, Gran Canaria Island, Ibiza, La Coruna, La Vila Joiosa, Lanzarote, Las Palmas,

Madrid, Malaga, Melilla, Menorca, Murcia, Pontevedra, puerto de la Cruz, Puerto de

Santa Maria, Puzol, Salamanca, San Roque, San Sebastian, Santa Cruz de Tenerife,

Santandar, Zaragoza

Francija : Agon-Coutainville, Aix-en-Provence, Aix-les-Bains, Ajaccio, Alet-les-Bains,

Allegre les Fumades, Allevard les Bains, Alvignac, Amneville, Andernos les Bains,

Annecy, Annemasse, Antibes, Arcachon, Argeles-Gazost, Arzon, Aude, Bandol,

Barbazan, Beaulieu-sur-Mer, Benodet, Biarritz, Biscarosse, Bordeaux-Lac, Boubon

L'Archambault, Neveste les Bains, Cabourg, Cagnes sur Mer, Calais, Cannes, Cap

d'Agde, Capbreton, Capvern les Bains, Carnac, Carry le Rouet, Cassis, Castera

Verduzan, Cauterets, Cavalarie sur Mer, Cayeux sur Mer,Challes les Eaux, Chamonix,

ChÃ¢tel-guyon, Chatelaillon, Chaudes-Aigues, Cherbourg, Contrexeville, Dax,

Deauville , Dieppe, Dinard, Divonne-les-Bains, Font-Romeu Forges-les-

Eaux,Granville, Grasse, Gruissan, Hauteville Lompens, Hendaye, Hossegor, Houlgate

117

La Baule, La Bourboule, La Ciotat, La Faute sur Mer, La Grande Motte, La Roche

Posay, La Rochelle La Tour de Salvagny, Lacanau, Lacaune-les-Bains, Lamalou-les

Bains, Le Barcares, Le Boulou, Le Grau du Roi, Le Havre, Le Touquet, Les Sables

d'Olonne, Lons le Saunier, Luc sur Mer, Luxeuil-les-Bains, Luz Saint Sauveur, Lyon,

Mandelieu la Napoule, Menton, Mimizan Plage, Mont-Dore, Montrond-les-Bains, Nice,

Niederbronn les Bains, Ouistreham, Palavas-les-Flots, Paris, Pau, Perros-Guirec,

Pleneuf Val Andre, Plombieres les Bains, Plouescat, Pornic, Pornichet, Pougues les

Eaux, Quiberon, Roscoff, Royan, Royat , Saint Brevin, Saint Jean de Luz, Saint Jean de

Monts, Saint-Amand-les-Eaux, Saint-Aubin sur Mer, Saint-Cyprien, Saint-Galmier,

Saint-Gervais-les-Bains, Saint-Gilles-Croix-de-Vic, Saint-Julien-en-Genevois, Saint-

Malo, Saint-Martin d'Uriage, Saint-Nectaire, Saint-Pair sur Mer, Saint-Paul-les-Dax,

Saint-Quay-Portrieux, Saint-Raphael, Sainte Maxime, Sete, Soulac sur Mer, Toulouse,

Trouville-sur-Mer, Valras-Plage, Vals les Bains, Vernet les Bains, Veulettes sur Mer,

Vichy, Villard-de-Lans, Villers-sur-Mer, Vittel, Yport.

Irska : Dublin, Dundalk, Stephens Green

Italija : Campione d'Italia, Saint Vincent, San Remo, Benetke

Ciper: Catalkoy, Famgusta, Gazimagusa, Girne, Keryneia, Kyrenia, Lapethos, Meydani,

Nikozija, Serif

Latvija : Daugavpils, Jelgava, Jurmala, Riga, Valmeira, Ventspils

Litva : Kaunas, Klaipeda, Palanga, Vilnius

Luksemburg: Mondorf-les-Bains

Madžarska: Budimpešta, Gyor, Sopron, Kecskemet

Malta : Portomaso, Saint Paul's Bay, Silema, St Julians, Vittoriosa

Nizozemska: Alkmaar, Almere-Haven, Amsterdam, Apeldoorn, Arnhem, Assen, Axel,

Bergen op Zoom, Boxmeer, Breda, Brunssum, Castricum, Coevorden, Den Bosch, Den

Haag, Dordrecht, Emmeloord, Enschede, Geldrop, Geleen, Gilze, Groningen, Halmond,

Harderwijk, Heerenveen, Heerlen, Hilvarenbeek, Hoofddorp, Hoogezand, Ijmuiden, Joure,

Kaatsheuvel, Kerkrade, Leeuwarden, Lelystad, Maarrssen, Maastricht, Meijel, Meppel,

Nijmegen, Oss, Rhenen, Roermond, Roosendaal, Rotterdam, Rozenburg, Sassenheim,

Schiedam, Sittard, Sneek, Tegelen, Tilburg, Uden, Utrecht, Valkenburg, Veendam, Venlo,

Venray, Weert, Winterswijk, Zandvoort

118

Avstrija : Bad Gastein, Baden, Bregenz, Ebreichsdorf, Graz, Innsbruck, Kitzbuehel,

Linz, Reizlern, Seefeld, Velden, Dunaj, Wals-Seizenheim

Poljska: Gdansk, Gdynia, Gorzow, Katowice, Krakov, Lodz, Poznan, Rzeszow,

Slubice, Sopot, Szczecin, Varšava, Wroclaw

Portugalska: Chaves, Espinho, Estoril, Figueira da Foz, Funchal, Lizbona, Monte

Gordo, Portimao, Povoa de Varzim, Quarteira, Troia

Slovenija: Bled, Brežice, Grosuplje, Kranjska Gora, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica,

Otočec, Portorož, Rogaška Slatina, Sežana

Slovaška: Bratislava, Kežmarok, Kosice, Piestany, Zilina

Finska: Espoo, Hameenlinna, Helsinki, Jarvenpaa, Joensuu, Jyvaskyla, Kokkola,

Kouvola, Kuopio, Lahti, Lappeenranta, Mikkeli, Oulu, Pori, Rovaniemi, Salo,

Seinajoki, Tampere, Torni, Turku, Vaasa, Vantaa

Švedska: Goteborg, Malm, Stockholm, Sundsvall, Taby

Anglija : London, Southampton, Birmingham, Manchester, Bristol, Leeds, Liverpool,

Blackpool, Brighton, Coventry, Leicester, Luton, Nottingham, Portsmouth, Sheffield,

Bournemouth, Bradford, Derby, Northampton, Plymouth, Salford, Walsall,

Wolverhampton, Birkenhead, Bolton, Dudley, Hove, Hull, Lowestoft, Margate,

Newcastle, Southport, Torquay

Bolgarija : Sofija, Varna

Hrvaška: Buje, Opatija, Plovanija, Pula, Rijeka, Split, Umag, Varaždin, Vinkovci,

Zagreb

Makedonija: Bitola, Dojran, Gevgelija, Ohrid, Skopje

Romunija: Bukarešta, Galati, Sinaia, Timisoara

Tur čija : Kyrenia

Albanija : Drač, Tirana

Andora: /

Belorusija: Minsk

Bosna in Hercegovina: Sarajevo

Lihtenštajn : /

Moldavija : Kišinjev

Monako: Monte Carlo

San Marino : /

119

Srbija : Beograd

Črna gora: Budva, Sveti Štefan

Kosovo: Priština

Vatikan : /

Ukrajina : Dniepropetrovsk, Donetsk, Ilichovsk, Harkov, Kijev, Lviv, Odessa, Poltava,

Zaporozhye

Švica: Bad Ragaz, Baden, Basel, Bern, Courrendlin, Crans-Montana, Davos-Platz,

Granges-Paccot, Interlaken, Locarno, Lugano, Luzern, Mendrisio, Meyrin, Montreux,

Pfaffikon, Schaffhausen, St.Gallen, St.Moritz

Islandija : /

Norveška: Drammen, Oslo

(Vir: http://www.worldcasinodirectory.com.)

Documents

igralništvo kot predmet prostočasne ponudbe na goriškem in v