HRPELJE-KOZINA · Spoštovane osnovnošolke in osnovnošolci! Prispeli ste do zaključka šolskega leta. Ponosni bodite na svojo boga-to in mnogokrat odlično prehojeno

JULIJ/AVGUST 2019 | AKTUALNO | 1

HRPELJE-KOZINAjulij/avgust 2019 | številka 6 | letnik XXI

OBČINA HRPELJE - KOZINA

Spoštovane osnovnošolke in osnovnošolci!Prispeli ste do zaključka šolskega leta. Ponosni bodite na svojo boga-to in mnogokrat odlično prehojeno pot, na svoje uspehe, tako pri pou-ku, v športu in kulturi kot tudi pri vseh drugih dejavnostih. Učenkam in učencem čestitamo ob doseženih uspehih v tem šolskem letu, še pose-bej tistim, katerih spričevalo izkazu-je odlično delo.

V torek smo praznovali dan dr-žavnosti, ki je slovenski državni praznik in ga praznujemo 25. juni-ja. Ta dan je v Sloveniji dela prost dan in takrat obeležujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaraci-ja o neodvisnosti Slovenije in Te-meljna ustavna listina o samostoj-nosti in neodvisnosti Slovenije. Deklaracija o neodvisnosti je doku-ment, ki ga je slovenski parlament sprejel 25. junija 1991 in skupaj z ustavnim zakonom za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostoj-nosti in neodvisnosti Slovenije ter več zakoni, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federa-cije na svojem ozemlju, predstavlja temelj slovenske državnosti. Slove-nija je takrat priznala obstoječe meje Slovenije kot državne meje, zagoto-vila varstvo človekovih pravic vsem državljanom, pripadnikom manjšin pa tudi posebno varstvo, kot sledi iz meddržavnih pogodb.

Bogastvo našega naroda ni zgolj v blagostanju in materialnih dobrinah, temveč zlasti v naši slovenski besedi in kulturi, ki jo že tisočletja gojimo na tem prelepem koščku zemlje. Čestitamo vam ob dnevu državno-sti!

Dragi šolarji, dopustniki!Spet so tu počitnice. Čas slepečih sončnih zahodov, čas zlatih žitnih polj in rdečega maka, čas tekanja, skakanja, plavanja v morju in leža-nja na travi …Naj vam dnevi minevajo ob dejav-nostih, za katere je bilo med letom bolj malo časa ali pa čas ni bil pra-vi. Naj vas ob večerih spremlja zvok čričkov in drugih čudes narave. Pre-živite brezskrbne dni s tistimi, ki jih imate najraje. Pazite nase in imejte se neskončno lepo.

In da boste vedeli, kaj je treba med počitnicami početi, smo si malce “sposodili” pesem Ferija Lainščka:

KAJ MORAŠ MED POČITNICAMI STORITIŠolske skrbi in stvarimoraš v predal zakleniti,da ti ne morejo počitnic greniti,a tudi ne pobegniti.Nato moraš počitnicamnatančno dneve preštetiin vsak dan moraš nekajhoteti, želeti, početi.

Cenjeni novopečeni srednješolci!Prišli ste do konca ene izmed poti, ki vodi do križišča, ki vas vabi v različ-ne smeri. Verjamemo, da ste izbrali pravo pot. Pot, ki vas bo popeljala do izpolnitve želja, na različne kon-ce sveta. Ne pozabite, od kod priha-jate in kje je vaš dom. Mi bomo vaše dosežke skrbno spremljali še naprej. Veselili se jih bomo, ker vemo, da so to sanje naših otrok. Vam namenja-mo Kreslinovo pesem:

Dolga, dolga je cesta od mesta do mesta. Dolga, dolga je reka od človeka do človeka. Polna lukenj in hrepenenja, tolmunov, želja in ihtenja, dolga, kot je lahko le noč, dolga je ta pot od nekje do nekoč.Pelji me, v svet odpelji, da vprašanje izvem. Pelji me, domov pripelji, da odgovor povem, o tej cesti, o tej reki …(Vlado Kreslin) Tudi vam želimo prijetne in spro-ščene počitnice, veliko igre, zabave in oddiha v krogu najdražjih. Vrnite se v šolo polni elana, energije in vo-lje do novega šolskega leta, novega začetka, novih izzivov in uspehov, ko bomo skupaj stopili dalje ter star-šem in prijateljem naše šole ponov-no pokazali, kaj zmoremo, kakšni smo in koliko veljamo – pokazali, da smo vedno boljši.Srečno, sproščeno in polno novih doživetij vam želimo županja Občine Hrpelje - Kozina z občinsko upravo

Fotografije na zunanjih straneh glasila urejata Andrej Petrovič in Andrej Gustinčič.Foto na naslovnici: Andrej Gustinčič

IZ V

SE

BIN

E

3 AKTUALNO

14 MED LJUDMI

30 ŠPORT

35 MLADARIJE

41 ZA VSAKEGA NEKAJ

63 NAPOVEDNIK

Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017, [email protected]

Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, 05 / 6800 150, [email protected]

Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina

Število izvodov: 2140

Odgovorna urednica: Ester Mihalič

Uredniški odbor: Nives Mahne Čehovin, Helena Godina, Martina Poles, Andrej Bolčič, Andreja Tomažič Hrvatin, Vasja Valenčič

Lektorica: Nives Mahne Čehovin

Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper

Foto: Arhiv občine, kar ni posebej navedeno.


6. redna seja Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina Na 6. redni seji občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina dne 20. 6. 2019 so bili sprejeti naslednji sklepi:

1) Potrjeni so bili zapisnik in sklepi 5. redne seje z dne 15. 5. 2019 ter zapisnik 1. dopisne seje z dne 29. 5. 2019.

2) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina soglaša z imenovanjem Aleša Vodičarja, stanujočega v Sežani, za direktorja Območne razvoje agencije ORA Krasa in Brkinov za mandat petih let.

3) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina se je seznanil z naslednjimi letnimi poročili za leto 2018:

•Letno poročilo ZGRS – Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana

•Letno poročilo Vrtca Sežana,•Letno poročilo gospodarske družbe Kraški vodovod

Sežana d.o.o. za leto 2018,•Poročilo o socialno varstvenih programih za leto 2018

Centra za socialno delo Južna Primorska, enota Sežana.

4) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je dal Zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana soglasje k razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki iz leta 2018 v višini 30.234,42 EUR za namen posodobitve opreme.

5) Sklep o potrditvi sistemizacije in potrditvi predlaganega števila in vrste oddelkov Vrtca Sežana:

•Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina sprejeme pregled števila vpisanih otrok in izda soglasje k predlaganemu številu in vrsti oddelkov v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Vrtec Sežana (v nadaljevanju: Vrtec Sežana) na območju Občine Hrpelje - Kozina za šolsko leto 2019/2020. Izdal je tudi soglasje k predlagani sistematizaciji delovnih mest in številu zaposlenih v Vrtcu Sežana za šolsko leto 2019/2020.

•V primeru, da se v Vrtcu Sežana na območju Občine Hrpelje - Kozina med letom pojavi potreba po spremembi vrste oddelka zaradi starostne strukture vpisanih otrok in da ta sprememba ne vpliva na število zaposlenih v javnem zavodu, Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina pooblašča županjo, da odloči o izdaji soglasja za spremembo vrste oddelka.

•V primeru, da število vpisanih otrok v posameznem oddelku Vrtca Sežana na območju Občine Hrpelje - Kozina presega normativ iz prvega odstavka 17. člena Zakona o vrtcih, Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina soglaša, da lahko Vrtec Sežana uporabi fleksibilni normativ, ki dovoljuje v vsakem oddelku še enega ali dva otroka več, kot je najvišje dovoljeno število.

•Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina pooblašča županjo Občine Hrpelje - Kozina, da lahko v skladu s potrebami in ob izpolnitvi minimalnih normativov za odprtje posamezne vrste oddelka izda soglasje k odprtju dodatnih oddelkov in dodatnih zaposlitev.

•Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina pooblašča županjo Občine Hrpelje - Kozina, da lahko med letom izda soglasje k znižanju cen programov (cenika), saj je ob morebitni spremembi vrste oddelka med šolskim letom vključenost otrok večja (iz heterogenih in kombiniranih v homogene oddelke) in je zaradi tega strošek dela na otroka nižji.

•Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina pooblašča županjo Občine Hrpelje - Kozina, da izda soglasje k zvišanju cen programov, če je ta predlog za zvišanje cene do 3 %.

•V času šolskih počitnic se enota v Materiji začasno zapre. V tem času se otroci iz Materije vključijo v enoto Hrpelje.

•V času praznikov, dan pred praznikom in dan po prazniku (ko so tako imenovani »mostovi«), se otroci združijo, in sicer iz enote Materija v Hrpelje.

•Pri sprejemu otrok v enoto Vrtca Sežana na območju Občine Hrpelje - Kozina imajo prednost otroci s stalnim prebivališčem v Občini Hrpelje - Kozina, nato otroci s stalnim prebivališčem v eni izmed občin soustanoviteljic Vrtca Sežana in šele nato otroci iz ostalih občin.

6) Glede oblikovanja cene oskrbe s pitno vodo in cene odvajanja in oblikovanja cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda in storitev, povezanih z nepretočnimi in obstoječimi greznicami ter MKČN, je bil sprejet naslednji sklep:

1.Potrjen je bil Elaborat o oblikovanju cene oskrbe s pitno vodo v Občini Hrpelje - Kozina in Elaborat o oblikovanju cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda in storitev, povezanih z nepretočnimi in obstoječimi greznicami ter MKČN v Občini Hrpelje - Kozina, ki ju je izdelal izvajalec občinske gospodarske javne službe Kraški vodovod Sežana d.o.o. v marcu 2019.

V predlogu povišanja cen za storitve odvajanja, čiščenja in greznic se predlaga občinskemu svetu Občine Hrpelje - Kozina, da v letu 2019 sprejme in potrdi povišanje cen, in sicer 30-odstotno povišanje v letu 2019 in 70-odstotno povišanje v letu 2020.

2.Potrjena cena storitve javne službe oskrbe prebivalcev s pitno vodo in omrežnina za priključek na osnovni vodomer DN≤20 s faktorjem 1 znaša brez DDV:

Vodarina 1,1900 €/m3

Omrežnina za vodo 7,3144 €/mesec

AKTUALNO

4 | AKTUALNO | JULIJ/AVGUST 2019

Potrjena cena storitve javnih služb odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in storitev, povezanih z nepretočnimi in obstoječimi greznicami ter MKČN v Občini Hrpelje - Kozina in omrežnina za priključek na osnovi vodomer DN≤20 s faktorjem 1 znaša brez DDV:

Odvajanje komunalnih odpadnih voda 0,3835 EUR/m3

Omrežnina za odvajanje komunalnih voda

6,8909 EUR/mesec

Čiščenje komunalnih odpadnih voda 0,3282 EUR/m3

Omrežnina za čiščenje komunalnih odpadnih voda

2,0559 EUR/mesec

Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN

0,4538 EUR/m3

Omrežnina za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN

0,4790 EUR/mesec

Občina Hrpelje - Kozina subvencionira omrežnino zgoraj omenjenih javnih služb (samo za gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti) v višini 50 % izračunane cene omrežnine v delu, ki predstavlja uporabo gospodarske javne infrastrukture. Omrežnina za greznice se ne subvencionira. Subvencionira se 25 % cene storitve, povezane z greznicami in MKČN (male komunalne čistilne naprave).

3.Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi novih cen oskrbe s pitno vodo in potrditev cen storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter storitev, povezanih z nepretočnimi in obstoječimi greznicami ter MKČN v Občini Hrpelje - Kozina št: 355-2/2015-5 z dne 10. 12. 2015.

4.2. točka in 3. točka tega sklepa začneta veljati z dnem 1. 7. 2019.

5.Z dnem 1. 1. 2020 veljajo spodaj prikazane cene:

Potrjena cena storitve javne službe oskrbe prebivalcev s pitno vodo in omrežnina za priključek na osnovni vodomer DN≤20 s faktorjem 1 znaša brez DDV:

Vodarina 1,1900 €/m3

Omrežnina za vodo 7,3144 €/mesec

Potrjena cena storitve javnih služb odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in storitev, povezanih z nepretočnimi in obstoječimi greznicami ter MKČN v Občini Hrpelje - Kozina in omrežnina za priključek na osnovi vodomer DN≤20 s faktorjem 1 znaša brez DDV:

Odvajanje komunalnih odpadnih voda 0,5043 EUR/m3

Omrežnina za odvajanje komunalnih voda

6,8909 EUR/mesec

Čiščenje komunalnih odpadnih voda 0,4785 EUR/m3

Omrežnina za čiščenje komunalnih odpadnih voda

2,0559 EUR/mesec

Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN

0,7171 EUR/m3

Omrežnina za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN

0,4790 EUR/mesec

Občina Hrpelje - Kozina subvencionira omrežnino zgoraj omenjenih javnih služb (samo za gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti) v višini 50 % izračunane cene omrežnine v delu, ki predstavlja uporabo gospodarske javne infrastrukture. Omrežnina za greznice se ne subvencionira. Subvencionira se 25 % cene storitve, povezane z greznicami in MKČN (male komunalne čistilne naprave).

6.5. točka tega sklepa začne veljati z dnem 1. 1. 2020

7) Občinski svet se je seznanil s:

•Poročilom o delu MIR za Občino Hrpelje - Kozina ter oceno stanja varnosti na območju občine in Poročilom o varnostnih razmerah na območju Policijske postaje Kozina za leto 2018.

•Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na podlagi Poročila o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Občin Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana za Občino Hrpelje - Kozina za leto 2018 ter Poročila o varnostnih razmerah na območju Policijske postaje Kozina za leto 2018 ocenjuje, da je izvajanje občinskega programa varnosti potekalo v skladu s programskimi izhodišči in smernicami.

8) Sprejeli so sklep o potrditvi lokacijske preveritve – individualna odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev za rastlinjake na parc. št. 2825 k. o. Brezovica:

1. členObčinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel sklep o potrditvi lokacijske preveritve v EUP B-143 – odstopanje od prostorsko izvedbenih pogojev, določenih z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 2/2018, v nadaljevanju Odlok o OPN) na zemljišču parc. št. 2825 k. o. Brezovica, s katerim se dopusti naslednje individualno odstopanje od veljavnih PIP:

• Dovoli se individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, določenih v Odloku o OPN –


Priloga 2 (Tabela dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov po posameznih namenskih rabah prostora) za proizvode-prefabrikate, kjer je pri posebnih pogojih – velikosti in številu objektov določeno, da se proizvod-prefabrikat na en EUP postavi 200 m2. Za obravnavano zemljišče parc. št. 2825 k. o. Brezovica se dovoli gradnja več rastlinjakov brez omejitve velikosti objektov.

2. členIndividualno odstopanje se nanaša na nameravano gradnjo rastlinjakov okvirnih tlorisnih gabaritov:

•rastlinjak A: BTP 1.160 m2, max. tlorisne dimenzije 10 m x 116 m,

•rastlinjak B: BTP 238 m2, max. tlorisne dimenzije 7 m x 34 m,

•rastlinjak C: BTP 140 m2, max. tlorisne dimenzije 7 m x 20 m,

•višina vseh rastlinjakov znaša maksimalno 4,30 m;

s pripadajočo zunanjo ureditvijo na zemljišču parc. št. 2825 k. o. Brezovica.

3. členSklep preneha veljati dve leti po izdaji, če investitor ne vloži popolne vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja ali predodločbe ali s potekom veljavnosti na njegovi podlagi izdane predodločbe ali gradbenega dovoljenja.

4. členTa sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.

9) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je soglašal s predlogom županje, da se priznanje ZLATA PLAKETA OBČINE HRPELJE - KOZINA podeli občanu Jožetu Žižku, stanujočemu v Hrpeljah, kot priznanje za velike uspehe in izjemne dosežke, ki pomembno prispevajo k ugledu in razvoju občine ter blagostanju občanov.

10) Za potrebe novogradnje nestanovanjske stavbe – skladiščno-industrijskega objekta na zemljiščih parc. št. 254/88 in 254/43 k. o. Hrpelje (2560) se delno oprosti plačilo komunalnega prispevka v višini 50 odstotkov.

Ester Renko, občinska uprava

Župani iz Avstrije na obisku pri nasKar 50 županov iz Avstrije (Štajerske in Gornje Avstrije) je 12. junija obiskalo tudi naše kraje. K nam jih je povabilo podjetje Vahta, ki je v Kulturnem domu Hrpelje izvedlo predstavitveno predavanje. Župani so si namreč pogledali primer dober prakse širokopasovnega omrežja. Ogled je potekal v okviru projekta Rune – www.ruralnetwork.eu. Županja Saša Likavec Svetelšek je obisk izkoristila za predstavitev naše občine in vabilo v naše kraje.Občinska uprava

Omejitev tranzitnega tovornega prometa na cesti Krvavi Potok – StarodZ junijem je začela prepoved za tran-zitni promet tovornjakov, težjih od se-dem ton in pol, na cestah do sedem-najstih mejnih prehodov s Hrvaško. Preusmerili so jih na avtoceste. Po dolgem času, po raznoraznih po-govorih in pobudah županje na pri-stojnih ministrstvih ter številnih pro-testih in osebnih angažiranjih ljudi, ki jim prometno obremenjena cesta vsak dan greni življenje, je ministrstvo za infrastrukturo končno prisluhnilo in vendarle našlo rešitev za razbremeni-tev prometa na tej glavni državni cesti G1-7.Občinska uprava


Južno-primorske občine o skupni vodni oskrbiŽupanja Saša Likavec Svetelšek se je skupaj z ostalimi župani kraško-brkinskih občin pridru-žila kolegom županom obalnih občin pri točki o vodni oskrbi. V Slovenski Istri nimajo dovolj vode, pri nas pa imamo bistveno več vodnih vi-rov, ki pa so potrebni obnove.

Na prvem tovrstnem sestanku na koprski me-stni občini, ki je bil 11. junija, ni še prišlo do konkretnejših pogovorov, bo pa prva aktivnost pismo državi in zahteva državi, da sproži po-stopke za začetek ureditve vodnega vira. Občinska uprava

Denar za deficitarne pokliceDijaki, ki bodo v šolskem letu 2019/20 obisko-vali prvi letnik srednjega poklicnega izobraže-vanja, lahko do 20. 9. oddajo vlogo za pridobi-tev štipendije za deficitarne poklice. Podeljenih bo 1000 štipendij v višini 100 EUR mesečno v celotnem obdobju izobraževanja.

V naboru poklicev so: kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, in-štalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin, orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slašči-čar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, klepar-kro-vec, izvajalec suho montažne gradnje, tesar, sli-kopleskar – črkoslikar, pečar, gozdar, dimnikar in steklar ter dvojezični izobraževalni program ekonomski tehnik v italijanskem jeziku. Prejemanje štipendije ne vpliva na višino otro-škega dodatka, prav tako ne vpliva na višino plačila dohodnine. Dijak lahko istočasno pre-jema tudi državno ali zoisovo štipendijo, ni pa štipendija združljiva s kadrovsko štipendijo. Če bodo na skladu prejeli več vlog, kot je na vo-ljo denarja, bodo vloge razvrščali glede na višjo povprečno oceno v zaključnem razredu osnov-ne šole.

Vloga se vloži na naslov Javnega štipendijske-ga, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, Dunajska 20, 1000 Ljubljana, s pripisom: »za 273. JR ŠDP«. Več na: http://www.sklad-kadri.siSTA

Vzdrževalna dela na igrišču z umetno travo v HrpeljahV okviru tokratnih del je bil na igrišče dodan dodatni granulat, zamenjani pa so bili tudi najbolj uničeni deli podlage. Zima, ob-raba in objestnost posameznikov so naredili tudi nekaj škode na ostali spremljajoči infrastrukturi, zato so bili sanirani goli in za-menjane mreže. Naj igrišče služi svojemu namenu – obilo špor-tnih užitkov!Občinska uprava

Rekreacijski park Žaga …… je bogatejši za novo pridobitev: sodobno mobilno stranišče. Že večkrat je bila izražena želja, da se na tem mestu uredijo tudi sanitarije, saj ob parku ni javnega stranišča. Občina se je odločila za modernejšo in sodobnejšo izvedbo podjetja Kakis. Gre za eko-loško stranišče, ki delujejo po načelu kompostnih stranišč, kjer ni dodane nobene kemikalije ali vode. Celotna organska snov se predela v gnojilo ali biomaso za ogrevanje. Prednost teh sanitar-nih enot je sodobna arhitekturna zasnova, prilagojena posame-zniku – brez vonja in brez odpadkov. Naj dobro služi in predvsem: ohranjajmo ga urejenega.Občinska uprava


Izolska bolnišnica v zadnjih letih vztrajno izvaja program posodablja-nja infrastrukture in opreme. Konec maja so namenu predali pridobitve v skupni vrednosti 3,8 milijona evrov, glavnino z lastnimi prihranki. Gre za kabinet za kardiološko rehabilita-cijo, nov endoskopski center, gama kamero s CT in prostorom zanjo ter novo lekarno. Za lekarno je država prispevala skoraj pol milijona evrov. Kabinet za kardiološko rehabilitaci-jo so uredili potem, ko jim je ZZZS odobrila dodatni program dela za rehabilitacijo bolnikov po infark-tu in tistim s srčnim popuščanjem. Nova gama kamera je najsodobnej-ša, s CT aparatom z zelo nizko dozo sevanja in občutno zmogljivejša. Je

pomemben del opreme za nuklearno medicino, kardiološke in ortopedske preiskave, odkrivanje rakavih zasev-kov na kosteh ter prikritih vnetjih po posegih na okostju. Pomembna novost lekarne je, da bo pripravljala med drugim tudi citostatike, kar bo rakavim bolnikom prihranilo pot v Ljubljano. Bolnica s posodabljanjem še nadaljuje, že v letošnjem letu je predviden pogon že zgrajenega he-liporta, urejanje novih prostorov za hemodializo ter urejanje novih dveh pediatričnih ambulant ob urgentnem centru. Predvidena je tudi posodobi-tev informacijskega sistema v bolnici.Povzeto po članku v Primorskih no-vicah, 28. 5. 2019, avtorice Jasne ArkoFoto: Tomaž Primožič

Posodabljanje v Splošni bolnišnici Izola

Usmerjevalni odbor ELENA28. maja 2019 je v Novi Gorici po-tekala seja usmerjevalnega odbora ELENA. Gre za projekt, čigar na-men in cilj sta priprava in pospe-ševanje financiranja za investicije v trajnostno energijo na območju primorskih občin. Tehnična pomoč EIB ELENA je bila odobrena v višini 2.250.000 € za realizacijo vsaj 45 mio € inve-sticijskih projektov in vključuje 23 sodelujočih občin: Nova Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica, Ajdovščina, Koper, Hrpelje - Kozina, Zagor-je, Kobarid, Šempeter - Vrtojba, Postojna, Sežana, Bovec, Cerkno, Izola, Trbovlje, Renče - Vogrsko, Logatec, Miren - Kostanjevica, Pivka, Brda, Log - Dragomer, Di-vača, Kanal ob Soči. Višina so-financiranja priprave projektov znaša 90 %, torej 2.025.000 €, 10 % oziroma 225.000 € pa sofinancirajo v projekt vključene občine.Največ projektov se planira na področju celovitih prenov jav-nih stavb v lasti sodelujočih ob-čin, vključeni pa so tudi projekti izgradnje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire, pre-nove javne razsvetljave, trajnostne mobilnosti ter izboljšave delovanja komunalnih sistemov z energet-skega vidika. Prijava sovpada z na-črti Slovenije glede prenove javnih stavb ter sofinanciranja sistemov daljinskega ogrevanja na OVE, kakor izhaja tudi iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike.SID banka je partnerica v projektu kot članica skupine EIB in vstopna točka za naložbe EIAH (Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe).Projekt nadzoruje in usmerja upravni odbor, ki ga je v začetku sestavljalo 23 občin, danes pa je vanj vključenih že 26 občin ter 7 drugih javnih institucij. Ožji upravni odbor pa je sestavljen iz 5 članov in ga od 1. 1. 2019 vodi županja Občine Hrpelje - Kozina Saša Likavec Svetelšek.Agencija Golea


Stiki s tujimi novinarji in predstavniki turističnih agencij se krepijoKras in Brkini sta vse bolj priljubljena kot turi-stična točka ne zgolj za posamezne obiskovalce in organizirane skupine, marveč tudi za novi-narske in ostale študijske obiske. Že v spomla-danskem času nas je obiskalo kar nekaj zani-mivih in pomembnih novinarjev, urednikov in blogerjev iz različnih koncev Evrope. V maju je bila pomembna novinarska tura čeških, slova-ških in madžarskih novinarjev ter blogerjev, ki so se na Krasu in v Brkinih zadržali štiri dni, o čemer smo v glasilu že pisali, junija pa še študij-ski obisk avstrijskih, nemških in italijanskih no-vinarjev. Te smo imeli v občini Hrpelje - Kozina za krajši čas – zahvaljujemo se gostilni Žigante za gostoljubje!Uspešna je bila tudi junijska gourmet tura, ki se je je udeležilo šest tujih novinarjev in urednikov.Urban Grmek Masič

Brkini v oddaji Dobro jutro Ponovno smo se odzvali povabilu gospe Marije Merljak in sode-lovali pri snemanju posebne oddaje Dobro jutro – tokrat o spre-gledani lepoti, naših Brkinih.V sodelovanju z občinami, ki si Brkine delijo (Hrpelje - Kozina, Divača, Ilirska Bistrica in Pivka), smo pripravili zanimivo odda-jo o Brkinih in Brkincih, ki se je odvila 14. 6. 2019.Na čudovito petkovo jutro smo se zbrali v Suhorju, kjer je Vaško društvo Suhorje prikazalo izredno pestro ponudbo tradicional-nih suhorskih jedi in starih običajev. Predstavili so se brkinski ponudniki iz vseh občin – od turističnih kmetij do izdeloval-cev medu, brinjevca, slivovca in mlečnih izdelkov ter kolesarji in planinci …). Predstavniki vseh štirih občin pa so ob koncu oddaje gledalce povabili v Brkine, na številne poletne prireditve, na kolesarjenje ali samo na oddih.Ogled oddaje: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174621590 (od 13:28)Občinska uprava

Javni razpis za subvencioniranje nakupa in vgradnje

MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV Predmet javnega razpisa je subvencioniranje dela stroškov nakupa in vgradnje malih komu-nalnih čistilnih naprav s kapaciteto do 50 popu-lacijskih enot za odvajanje in čiščenje komunal-ne odpadne vode v Občini Hrpelje - Kozina.Skrajni rok za oddajo vlog je 30. 9. 2019 do 12.00 ure. Več informacij dobite na internetni strani obči-ne: www.hrpelje-kozina.si/razpisi/ ali v spreje-mni pisarni občine v času uradnih ur.Občinska uprava

Konec junija je komisija v akciji »Moja občina, lepa in urejena« izvedla prvi terenski ogled. Našli smo kar nekaj kmečkih vrtov, ki so bili v tem času še lepo urejeni in zeleni. Za balkone pa je še prezgodaj, zato smo se odločili, da gremo v drugi polovici julija še enkrat na teren. Tako še vedno velja vabilo, da se prijavite ali prijavite koga na našo akcijo! Več na spletni strani: hrpelje-ko-zina.si Ester Mihalič

Moja občina, lepa in urejena


Brkini v oddaji Dobro jutro

Obisk predstavnikov občine Žabalj iz SrbijeV torek, 21. 5. 2019, nas je obiskalo 15 predstavnikov različnih institucij iz Srbije (Občine Žabalj), na čelu z njihovim županom Čedomirjem Božićem.Udeleženci so iz Občine Žabalj prišli v Slovenijo z željo po nabiranju novih znanj o dobrih praksah, ki se na različnih področjih izvajajo po Sloveniji. S tem bodo lahko obogatili svoje izkušnje in znanje ter pridobili ideje za razvoj novih projektov v svoji regiji.Srečanje je potekalo v Hrpeljah, na sedežu občine, kjer jih je najprej pozdravila in sprejela podžupanja Irena Stropnik. Sledil je formalni del, kjer je Aleš Furlanič, v. d. direktorja Območje razvojne agencije (ORA) Krasa in Brkinov, le-to predstavil in goste hkrati seznanil z delom agencije. V nadaljevanju je koordinatorka projektov Maja Colja predstavila še delovanje Lokalne akcijske skupine (LAS) Krasa in Brkinov.V sklopu animacijskega dela LAS je predstavila oba javna poziva, ki sta bila objavljena v okviru LAS, ter projekte, ki so v fazi izvajanja. Navedla je razlike in posebnosti črpanja sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Predstavila je tudi Strategijo lokalnega razvoja (SLR) LAS Krasa in Brkinov za programsko obdobje 2014–2020 ter navedla ukrepe, skozi katere se bodo cilji tudi uresničevali.Po končanih predstavitvah so udeleženci aktivno postavljali vprašanja. Glede na to, da so bili med gosti tudi predstavniki turističnega sektorja ter člani sveta socialnega in zdravstvenega varstva v njihovi občini, je razprava nanesla tudi na ti dve področji. Zanimalo jih je še, od kod so se finančna sredstva za projekte črpala pred vstopom v Evropsko unijo. Na to vprašanje je odgovoril Aleš Furlanič, medtem ko je Maja Colja odgovorila na vprašanje glede vključevanja ranljivih skupin.Po zaključenem uradnem delu so se udeleženci na povabilo gospoda Franca Jelušiča odpravili na njegovo turistično kmetijo pri Filetu v Slope, kjer so dogodek sklenili s kosilom in druženjem. Udeleženci izleta so naslednje dni nadaljevali z obiskovanjem raznih krajev in seznanjanjem z dobrimi praksami po Sloveniji.ORA

Fotoutrinek gradnje 2. tiraOb gradnji 2. tira železni-ške proge med Divačo in Koprom bo obnovljen tudi viadukt Nasirec na nekda-nji železniški povezavi med Trstom in Kozino, ki je bil zgrajen leta 1887. Po via-duktu bo potekal transport

materiala, izkopanega iz predorov T1 in T2, po kon-cu gradnje pa bo po njem spet potekala kolesarska pot po dolini Glinščice. Zdaj je za kolesarje in pešce urejen obvoz. Vir: FB 2 tir


GRADNJA PROGE V SLOVENIJI NI RAVNO POGOST DOGODEK

Trenutno največji infrastrukturni projekt v Sloveniji, drugi tir med Divačo in Koprom, bo potekal tudi skozi hrpeljsko-kozinsko občino. Infrastrukturno je takšna gradnja velik dogodek za Slovenijo, saj so bile po 2. svetovni vojni v naši državi zgrajene le štiri železniške povezave, med njimi tudi sedanji stari tir do Kopra leta 1967. Večina železniške infrastrukture je bila namreč zgrajena že v časih, ko so Sloveniji vladali Habsburžani, in to infrastrukturo Slovenija zadnja leta, predvsem po izgradnji avtocestnega križa, tudi obsežno posodablja. Od osamosvojitve so v Sloveniji leta 2001 dogradili progo od Puconcev do Hodoša v Prekmurju, ki je Slovenijo železniško povezala z Madžarsko. In tudi za transport po tej progi je pomemben tudi drugi tir, po katerem bo na slovensko železniško omrežje prvič zapeljala večina tovora, natovorjenega v Luki Koper. O tem, kako je potekalo načrtovanje novega tira do Kopra, da ga je načrtovalo skoraj 200 strokovnjakov in še o mnogočem, je na spletni strani družbe 2TDK www.drugitir.si v intervjuju govoril Edmund Škerbec iz SŽ - Projektivnega podjetja. Škerbec je eden glavnih načrtovalcev trase drugega tira med Divačo in Koprom in odgovorni vodja izdelave projektne dokumentacije.

Gospod Škerbec, je drugi tir res infrastrukturni megaprojekt, kot se je začelo v zadnjem času poudarjati v javnosti?Vsekakor je drugi tir velik projekt, tudi zahteven zaradi dolžine proge (27,1 km), pa tudi zaradi dejstva, da

bo ta potekala po zahtevnem terenu, skozi 8 predorov, kar je 75 % proge, in čez dva večja viadukta. Ali je izraz megaprojekt ustrezen, bi težko strokovno argumentiral. Izraz sicer postaja domač v medijih, v strokovni javnosti pa malo manj. Dejstvo pa je, da gradnja nove proge v Sloveniji ni ravno pogost dogodek. Če se ozremo v čas po 2. svetovni vojni, so bile zgrajene samo štiri nove proge: leta 1948 približno 7 km proge Sežana–Dutovlje, 14,3 km proge državna meja–Imeno–Stranje leta 1960, 31 km Prešnica–Koper leta 1967, gre za progo ob kateri se bo gradil drugi tir, in proga Puconci–Hodoš–državna meja leta 2001, ki je dolga okrog 25 km. Večinoma so se na železniškem omrežju v Sloveniji izvajale obnove, rekonstrukcije in nadgradnje obstoječih prog in železniških postaj.

Glede na to, da se že več kot 20 let poklicno ukvarjate s projektiranjem železniške infrastrukture in jo tudi odlično poznate, bi bilo zanimivo vedeti, katero progo v Evropi lahko po vašem mnenju primerjamo z drugim tirom?V državah Evropske unije je bilo v zadnjih nekaj desetletjih zgrajeno kar nekaj novih prog. Predvsem je to značilno za večje države, ki imajo že tako precej razvito železniško omrežje. Gre za projekte novih prog, ki so dolge po nekaj 100 kilometrov in zgrajene za visoke hitrosti, 250 km/h in več. Ker je novo načrtovana proga med Divačo in Koprom dokaj specifična, je zato težko najti povsem primerljivo gradnjo nove proge v tujini. Morda so najbolj primerljivi projekti gradnje daljših predorov oziroma proge, kjer je pretežni del trase v predorih. Tak projekt je gradnja novega predora pod Semmeringom, ki je dolg 27,3 km, ali pa nova železnica med Gradcem in Celovcem, ki je sicer dolga 127 km, dolžina najdaljšega predora pa je 33 kilometrov.

Če se vrneva nazaj za 23 let, v leto 1996, ko je vam, SŽ - Projektivnemu podjetju Ljubljana, in Austria Rail Engineering takratno Ministrstvo za promet in zveze naročilo izdelavo študije upravičenosti z naslovom Povečanje kapacitet enotirne proge Divača–Koper. Kaj je bila osnovna

ugotovitev te študije in kaj zaključki?Podrobno smo obravnavali ukrepe za povečanje kapacitete obstoječe enotirne proge Divača–Koper. Analizirali smo organizacijsko-tehnične vidike optimizacije, dodatne gradbene ukrepe za povečanje dolžine postajnih tirov in gradnje dodatnih tirov na obstoječih postajah med Divačo in Koprom ter ukrepe z vidika napajanja električne vleke vlakov. Ravno tako smo izdelali napovedi rasti pretovora v Luki Koper (pesimistični, realistični in optimistični scenariji) in delež tovora, ki se bo prepeljal po železnici.Osnovna ugotovitev prvega dela študije je bila, da se z določenimi ukrepi sicer lahko poveča prepustnost (kapaciteta) obstoječe enotirne proge, vendar pa dolgoročno gledano, glede na prognoze, samo z dodatnimi ukrepi na enotirni progi ni mogoče zagotoviti kapacitete, ki bi bila potrebna glede na napovedi pretovora in transporta iz Luke Koper.Tako smo se v drugem delu študije posvetili iskanju variant trase drugega tira proge Divača–Koper in obdelali več variant v koridorju obstoječe proge, od povsem vzporednega poteka, do potekov z višjimi hitrostnimi parametri in blažjim vzdolžnim nagibom. V končnem poročilu te študije je bilo predstavljenih 7 variant in predlagana ena za nadaljevanje postopkov umeščanja v prostor.

Temu je sledil idejni projekt za drugi tir, ki je bil izdelan leta 2001, do začetka leta 2005 so trajali različni postopki, javne obravnave, preveritve …, za tem uredba o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir, se pravi sprejem izbrane trase in njeno umeščanja v prostor. Gre za dolgotrajen postopek, ki je, predvidevam, postavljal načrtovalcem oz. projektantom trase kar nekaj vprašanj? Kateri izzivi so bili postavljeni pred vas?V času od izdelave prej omenjene študije pa do izdelave idejnega projekta je bilo treba poiskati še dodatne variante trase. Dejstvo je, da so se vse v študiji obdelane variante pokazale za neprimerne z okoljskega vidika. Njihov potek v koridorju obstoječe proge, prečkanje območja kraškega roba, potek po vodovarstvenih območjih, tangiranje in prečkanje območij z naravnimi


vrednotami in kulturno dediščino je bilo z vidika vplivov na okolje nesprejemljivo, zato je bilo nujno najti drugačen potek trase. Rešitev se je pokazala v iskanju t. i. direktnih variant, ki bi po najkrajši poti, z vzdolžnim nagibom omejenim na 17 ‰, povezale postajo Koper tovorna s postajo Divača in tako premostile višinsko razliko cca. 430 metrov nadmorske višine. Tako so se razvile variante z oznakami I/1, I/2 in I/3. Slednja je bila na osnovi primerjalne študije variant in po prvem krogu predstavitev v lokalnih skupnostih tudi predlagana kot najbolj primerna in je bila osnova za izdelavo idejnega projekta trase v letu 2001. Projektna naloga za izdelavo idejnega projekta je predvidevala načrtovanje enotirne proge, ki bi jo bilo mogoče dolgoročno nadgraditi v dvotirno. Idejni projekt je tako postal osnovna strokovna podlaga za izdelavo državnega lokacijskega načrta (DLN). V nadaljevanju so tako ves februar 2005 tekle zakonsko definirane aktivnosti in postopki umeščanja izbrane trase v prostor, ki so se zaključili s sprejetjem Uredbe o DLN za drugi tir železniške proge Divača–Koper.

Koliko variant je bilo preučenih pred odločitvijo o izbiri?Če pri tem štejemo le variante, ki so bile kasneje uradno predstavljene v zaključnih poročilih ter izdelanih strokovnih podlagah, brez vseh drugih delovnih variant, je bilo do sprejetja uredbe o DLN predstavljenih 10 variant. Kasneje se je v različnih fazah ponovnega preverjanja ustreznosti izbire variante, ki so bile posledica postopkov pridobivanja evropskih sredstev za financiranje projekta, preučilo še 7 variant, ki so bile modifikacija oziroma kombinacija že prej obdelanih ali pa tudi povsem nove. Skupaj torej 17.

Zakaj je bila nazadnje in po katerih kriterijih sprejeta odločitev za traso, za katero je pridobljeno gradbeno dovoljenje, in kdo je o tem odločal?Postopek izbire trase zahteva več iteracij in usklajevanj z vsemi sodelujočimi. Ekipa projektantov različnih strok pripravlja tehnične rešitve skladno z usmeritvami naročnika oziroma njegovega inženirja, ki so skladne z veljavnimi predpisi s tega področja. Najprej se pripravijo rešitve na nižji stopnji, ki so obdelane v več variantah in se nato primerjajo z različnih vidikov. Primerjajo se ustreznost gradbenih rešitev, prometno-tehnološka ustreznost,

ocenjujejo se vplivi na okolje posameznih variant, seveda pa tudi ocena velikosti investicije po posameznih variantah. Na ta način se v določeni fazi definira ožji izbor variant ali pa celo določi najbolj primerna. V postopek so vključeni tudi z zakoni določeni nosilci urejanja prostora. To so različne institucije, ki skrbijo za tako ali drugače varovana območja, varstvene pasove drugih infrastrukturnih objektov, lokalne skupnosti …, in vse te podajo smernice na strokovne podlage. V nadaljevanju postopka načrtovanja se na višjih nivojih obdelave izbrane variante ali skupine variant upoštevajo vse smernice oziroma projektni pogoji vseh vpletenih v postopek umeščanja v prostor. Preko javnih razgrnitev projektnih rešitev se vključijo tudi lokalne skupnosti, ki na te rešitve podajo svoja mnenja in pripombe.Ko se izdela dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, morajo biti v projektnih rešitvah upoštevani vsi pogoji ali smernice nosilcev urejanja prostora. To se dokaže s pridobljenimi soglasji in mnenji. Ta soglasja in mnenja so eden od obveznih pogojev, na osnovi katerih se pridobi gradbeno dovoljenje, ki ga za infrastrukturne objekte državnega pomena izdaja Ministrstvo za okolje in prostor.

Drži podatek, da je pri projektiranju drugega tira sodelovalo več kot 100 strokovnjakov z različnih področij, da je v bistvu šlo za sinergijo in celostni oz. multidisciplinarni pristop?Bolj kot je faza projektne obdelave podrobna, več projektantov je udeleženih v procesu izdelave dokumentacije. Pri večjih in kompleksnejših projektih, kot je projekt drugi tir proge Divača–Koper, je za fazo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) sodelovalo tudi več projektivnih podjetij, kar velja tudi za fazo idejnega projekta. PGD dokumentacijo je tako izdelovalo kar 8 podjetij, ki so imela status partnerja v skupnem nastopu, in vsaj še enkrat toliko podjetij, ki so imela status podizvajalca. Tako so gradbene načrte predorov izdelovala tri podjetja, ki so specializirana za take načrte in so imela tudi reference za ta dela predvsem iz avtocestnega programa (Elea iC, IRGO in Geoportal). Načrte elektro-strojne opreme je izdelalo podjetje IBE, načrte cest pa podjetja Lineal. Del načrtov premostitvenih objektov, viadukt Gabrovico in mostova z galerijo, ki premoščata dolino Glinščice, so

izdelali v projektnem Biroju Ponting, vodenje in koordinacijo del na geološko geomehanskih, hidrogeoloških in krasoslovnih raziskavah pa so vodili v podjetju GI ZRMK. Celoten konzorcij projektantov je vodilo naše podjetje SŽ - Projektivno podjetje Ljubljana d.d., ki je projektiralo tudi traso železniške proge z vsemi železniškimi podsistemi (zgornji in spodnji ustroj, vozne mreže …) in tudi viadukt Vinjan. Tako je pri izdelavi projektne dokumentacije za drugi tir sodelovalo med 150 in 200 inženirjev, tehnikov, magistrov in tudi doktorjev znanosti. Glede strokovnih profilov je bilo na projektu največ gradbenih inženirjev, saj predstavljajo načrti gradbenih konstrukcij tudi največji delež načrtov v projektu. Gradbenikom sledijo elektroinženirji, ki so načrtovali električno vozno mrežo ter njeno napajanje z energijo, signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave ter vse potrebne elektroinštalacije v predorih, ki so nujne za njihovo varno obratovanje. Na projektu so sodelovali tudi arhitekti, ki so oblikovali portalne konstrukcije predorov in energetske objekte (trafo postaje), krajinski arhitekti, ki so izdelali ustrezne načrte zasaditev območja nove proge, strojni inženirji, ki so obdelali načrte strojnih naprav v predorih (prezračevanje in požarna voda). V geološko geomehanske, hidrogeološke in krasoslovne raziskave in izdelavo ustreznih poročil je bil vključen cel niz uglednih strokovnjakov s tega področja, ki delujejo v podjetjih, ki so specializirana za to področje (Geoinženiring, Geološki zavod Slovenije, ZAG, Institut za raziskovanje krasa ZRC SAZU …).

Drugi tir je t. i. predorska proga, ker je na 27,1 km proge 8 predorov oz. skupaj je kar 75 % proge pod zemljo, lahko pa tudi rečemo, da je t. i. gorska proga, saj bo morala premagati približno 433 metrov višinske razlike med postajo Koper tovorna in Divačo. Je bil to dodatni izziv za projektante? Zahteven relief in pestra geološka sestava sta vsekakor predstavljala največji izziv projektantom. Zahtevna geomorfologija je tudi eden ključnih faktorjev, ki vplivajo na ceno gradnje po kilometru kateregakoli infrastrukturnega objekta.

Ker bo 75 % proge zgrajene predvsem v občutljivem kraškem podzemlju, bo to še dodatno povečalo zahtevnost projekta tako za projektante kot izvajalce, saj gre tu za ohranjanje naravne dediščine?


Območno obrtno-podjetniška zbornica Sežana je 13. junija 2019 gostila državnega sekretarja za malo gospodarstvo, gospoda Franca Vesela. Srečanja sta se udeležila tudi županja Občine Hrpelje - Kozina in župan Občine Komen ter predstavniki Občine Sežana, kar je pripomoglo, da je bil državni sekretar seznanjen z različnimi izzivi, ne zgolj iz podjetništva.

Z njim se je v konstruktiven pogovor podala Janja Novoselc. Med zahtevami obrti in podjetništva, ki jih je že

krovna organizacija podala Vladi RS, so nekatere, ki smo jih želeli tudi na Krasu posebej izpostaviti, in sicer davčna politika in način plačevanja DDV. Predvsem se zatika pri primerih, ko podjetje nekomu izstavi račun, prejemnik tega računa ne poravna, država pa od izdajatelja računa pobere DDV. Ne glede na to, ali ga je izdajatelj poravnal ali ne, podjetnik davek poravna. Državnega sekretarja smo povprašali, ali si lahko na tem področju obetamo drugačen način poračunavanja davka, ko je račun poravnan, na kar smo dobili pritrdilni odgovor.

Večina naravnih vrednosti in kulturne dediščine ter zavarovanega območja Natura 2000 se sicer nahaja na površju, s potekom trase v predoru se jim uspešno izognemo. Je pa seveda na delu proge od Kraškega roba pa do Divače teren s specifičnimi kraškimi pojavi, ki so v veliki meri tudi v podzemlju. Glede na dolgoletno sodelovanje (v vseh fazah projektiranja) s strokovnjaki Instituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU smo projektanti uspeli izdelati ustrezne projektne rešitve za prečkanje predorov skozi območja različnih tipov kraških pojavov. Izdelane so bile najboljše možne prognoze lokacij teh pojavov in njihovo število. Na ta način smo tudi relativno dobro ocenili gradbene stroške, povezane s tem, prav tako pa so bile optimirane vse rešitve zaščite podzemne vode in definirani protokoli v primeru odkrivanja večjih kraških pojavov za njihovo dokumentiranje in nadaljnjo možnost preučevanja.

Predvidena hitrost na progi je 160 km/h za potniške vlake in 120 km/h

za tovorne vlake. Od česa bo dejansko odvisna hitrost vlakov?Cilj, da se nove železniške proge v Sloveniji gradijo za hitrost 160 km/h in da se za tako hitrost po možnosti nadgradijo obstoječe proge, je bil zapisan že v krovnem dokumentu s področja ciljev načrtovanja železniške infrastrukture, v Nacionalnem programu razvoja železniške infrastrukture, ki ga je sprejel Državni zbor RS leta 1996. Na ta način bi javni potniški promet po železnici lahko konkuriral potniškemu prometu po cestnem omrežju.Hitrost 160 km/h lahko dosegajo potniški vlaki s klasičnimi vagonskimi kompozicijami, ki jih vleče lokomotiva tipa 541, in vlaki tipa Pendolino. Take hitrosti bodo dosegale tudi nove elektromotorne garniture (EMG), ki so jih v lanskem in letošnjem letu naročile SŽ. Obstoječe EMG tipa 312 (Siemens Desiro) pa lahko dosegajo najvišjo hitrost 140 km/h.Tovorni vlaki seveda vozijo z nižjimi hitrostmi. Na hitrost vpliva predvsem sama masa vlaka (vagonskega niza)

in tip lokomotive. Novejše lokomotive tipa 541 imajo večjo moč in dosegajo višje hitrosti kot pa starejše lokomotive tipa 363. Z novimi lokomotivami bodo hitrosti tovornih vlakov praviloma v razponu med 70 in 100 km/h. S posebnimi tovornimi vagoni pa je mogoče doseči tudi hitrosti tovornih vlakov do 120 km/h.

In še za konec: ali bo drugi tir varna proga?Proga bo vsekakor varna, saj smo načr-tovalci upoštevali vse najnovejše stan-darde in predpise s področja varnosti. Projektne rešitve so bile preverjene tako s strani revidentov, kakor tudi s strani t. i. priglašenih organov, ki preverjajo, ali je projektna dokumentacija skladna s teh-ničnimi specifikacijami za interoperabil-nost posameznih podsistemov železniške infrastrukture. Med njimi je seveda tudi varnost v železniških predorih.Pogovarjal se je Martin Tomažin, 2TDK, odnosi z javnostjo

POGOVOR Z DRŽAVNIM SEKRETARJEM RS ZA MALO GOSPODARSTVO


V občinah Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana imamo registriranih blizu 5.000 poslovnih subjektov, od katerih skoraj 90 % spada med mikro podjetja. Predlog uvedbe znižane stopnje davka od odhodkov pravnih oseb za mala (mikro) podjetja po vzoru nekaterih evropskih držav, s čimer bi okrepili stabilnost in rast malega gospodarstva tudi mikro subjektom, je zato več kot dobrodošel. Žal pa predlog trenutno pri Vladi RS nima zelene luči. Vlada temu predlogu namreč (še) ni naklonjena. Županja Saša Likavec Svetelšek je pri tem izpostavila problem, ki ga imajo občine pri urejanju obrtno industrijskih con in sekretarja zaprosila za pomoč. Pristojno ministrstvo bi občinam lahko stopilo naproti s primernimi načini sofinanciranja komunalnega opremljanja OIC in potrebnih dostopnih poti.

Slovenija je mlada država, kjer prevladujejo družinska podjetja, ki pa so trenutno v obdobju, ko prve generacije predajajo lastništvo drugim, izjemoma tudi tretjim generacijam, pri čemer se srečujejo z izzivi glede prenosa. Tu ne govorimo zgolj o lastniškem prenosu materialnih dobrin. Govorimo tudi o znanju, odnosu in čustvih, s katerimi se srečujejo vpleteni. Državnega sekretarja smo povprašali, ali lahko mladi prevzemniki podjetij pričakujejo kakršnokoli obliko državne subvencije, kot so jo prejeli mladi prevzemniki, ki želijo nadaljevati kmetijsko dejavnost. Podjetništvo sicer nima tako dolge tradicije kot kmetijstvo, a prav v zadnjih letih se zaradi menjave generacij v družinskih podjetjih dogajajo spremembe, njihova stopnja preživetja pa je relativno nizka. Preživi jih namreč le 23 %. Podali smo primer družinske orodjarne in sirarne. Državni sekretar Franc Vesel nam je odgovoril, da se na tem področju ureja subvencija s pomočjo vavčerjev.

Glede na to, da živimo na obmejnem območju, se nismo mogli izogniti vprašanju, povezanim s poslovanjem v Italiji na enotnem evropskem trgu, katerega del je Slovenija že 15 let. Pri nas se glede poslovanja ne najde jasnih navodil, zato nas je zanimalo, kako sistemsko ponuditi podporo podjetjem pri čezmejnem opravljanju storitev. Kako lahko nadgradimo delovanje SPOT točk na obmejnih območjih? Izpostavljeno je bilo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, katerega delovanje podpira Urad vlade za zamejce, pa tudi Javna agencija SPIRIT. Podjetjem sicer nudijo osnovne poslovne informacije, vendar ne na način, kot ga na SPOT točkah nudijo podjetjem, ki niso rezidenti v Sloveniji, kar postavlja slovenske podjetnike v neenakovreden položaj. Po besedah državnega sekretarja in zagotovilu ministra za Gospodarski razvoj in tehnologijo RS bodo skušali zadevo urediti s »čezmejnimi SPOT točkami«.

OOZ Sežana si prizadeva k ohranjanju in promociji deficitarnih poklicev, zato nas je zanimal sistem štipendiranja, ki za potrebe tukajšnjih podjetnikov ni dovolj nadgrajen. Vsi se zavedamo, da rokodelstvo izumira. Gospoda Vesela smo povprašali o nadgradnji sistema poklicnega izobraževanja, ki bi bil bolj zanimiv za mlade, ko se odločajo za poklicno pot, in kako hkrati v to prenovo vključiti tudi obrtnike, podjetnike, pri katerih se izkazuje potreba za te iste kadre. Na drugi strani gre tudi za ohranjanje kakovosti storitev, ki jih bodo nekoč opravljali

mladi. Tu so tako mladi kot odrasli in nenazadnje tudi starejši s poklicno izobrazbo do 45. leta izvzeti iz sistema. Pri tem vprašanju smo vsi sodelujoči prišli do enakega zaključka: mlade je treba vzgajati že v vrtcu. Način izobraževanja je pomemben deležnik, ki vpliva na celotni otrokov razvoj in njegova dejanja. Šolstvo ni zanemarljiva dejavnost! Spodbude pa omogočiti na način, ki ga ponuja Unija na področju formalnega in neformalnega izobraževanje za nekvalificirane delavce.

Nikakor se nismo mogli izogniti pereči temi – turizem na Krasu. Turizem je integrirana dejavnost, ki posega na vsa področja gospodarskega in družbenega življenja. Razvoj turizma na območju Krasa ustvarja priložnosti, ki ugodno vplivajo na celoten gospodarski, socialni in prostorski razvoj države ter hkrati predstavlja pomembno poslovno priložnost. Turizem lahko postane ena izmed vodilnih panog na Krasu in s tem pripomore k doseganju razvojnih ciljev. Integrira pa se na tudi na državni ravni, saj vključuje raznovrstne dejavnosti, ki imajo za svoj razvoj idealne pogoje. Zanimalo nas je, kakšna je državna strategija razvoja turizma na Krasu? Je vse prepuščeno le lokalni politiki? Gospod Franc Vesel je odgovoril, da je strategija rasti slovenskega turizma usmerjena v butičnost destinacije. Natančneje je vizija opredeljena tako: Slovenija je zelena butična destinacija.

Za konec smo se dotaknili še prometa. Sekcija za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije sta seznanili Vlado RS z aktualno problematiko cestnega prevoza blaga in potnikov, ki trenutno hromijo delo in razvoj slovenskega cestnega transporta. Poleg tega je bil izpostavljen tudi problem pridobitve delovnih dovoljenj za voznike, za katere moraš v Sloveniji čakati dva meseca, v Nemčiji pa se ga dobi v petih dneh. Kje so vzroki za take razlike? Kako ta čas skrajšati? Avtoprevozniki izpostavljajo tudi problem pretočnosti prometa na mejnih prehodih in zahteva po ureditvi tranzitnega prometa v Sloveniji ter takojšnjo gradnjo vzhodne cevi predora Karavanke. Kdaj lahko avtoprevozniki pričakujejo začetek reševanja te problematike? Po besedah državnega sekretarja se tudi izzivi na tem področju urejajo.

Županja Občine Hrpelje - Kozina in župan Občine Komen sta opozorila tudi na perečo problematiko Vzhodne in Zahodne kohezijske statistične regije. Zahodna regija je z vidika države opredeljena kot bolj razvita od Vzhodne regije. Posledično prejme tudi manj sredstev kot pa Vzhodna regija. Glede na to, da so v Zahodni regiji tudi občine (npr. Komen), ki imajo stopnjo razvitosti nižjo od marsikatere občine v Vzhodni regiji, bi morala država sredstva prerazporediti glede na razvitost posamezne občine. Državni sekretar je njihovo pobudo vzel na znanje in obljubil, da se bo v čim krajšem možnem času sestal s pristojnim ministrom ter pobudo podal v reševanje.Klementina KrižmanFoto: arhiv OOZ Sežana

14 | MED LJUDMI | JULIJ/AVGUST 2019

Pol stoletja je šele začetek

PODJETJE KERN PRAZNOVALO 50 LETPol stoletja poslovanja, razvoja, inovativnosti in doseganja visoke stopnje zadovoljstva strank je rezultat, s katerim se lahko pohvali podjetje KERN d.o.o., ki posluje v sektorju orodjarske industrije.Glede na relativno mladost in velikost poslovnega okolja Slovenije, ni prav veliko podjetij, ki bi se lahko pohvalila s tako spoštljivim jubilejem. A KERN d.o.o., ki danes ve-lja za visokotehnološko razvojno, proizvodno in prodajno podjetje, je 7. junija 2019 s slavnostno prireditvijo zabele-žilo 50. obletnico obstoja. Ustanovitelj Vladimir Kern je svojo poslovno pot leta 1969 začel s proizvodnjo rezilnih pestičev v Izoli, in sicer v de-lavnici, ki je bila del stanovanjskega objekta. Slabi dve de-setletji pozneje je poslovanje podjetja prevzel sin Viljem Kern in ga zapeljal tudi v mednarodne vode.Uspešna proizvodnja in prodaja rezilnih pestičev je vodila v širitev asortimana in večanje števila zaposlenih, zato se je podjetje v devetdesetih letih preselilo v industrijsko cono Izola v lasten proizvodni objekt. Izdelki podjetja Kern so postajali čedalje bolj iskani doma in po svetu, zato se je

vodstvo podjetja odločilo za gradnjo nove tovarne, ki bi ponudila še več zmogljivosti in bila pripravljena na novo širitev obsega poslovanja. Leta 2007 je sledila selitev na lo-kacijo v Obrtno-industrijsko cono v Hrpeljah, kjer podje-tje posluje še danes. Dolgoletni razvoj in vlaganja so podjetju omogočila veliko razširitev proizvodnega in prodajnega programa, saj lah-ko danes strankam ponudi več kot 40 tisoč različnih delov za orodja za preoblikovanje pločevine, orodja za brizganje termoplastov ter tlačni liv neželeznih kovin.Podjetje sistematično in stalno vlaga tako v nove tehnolo-gije kot tudi v usposobljenost zaposlenih. Prisotno je na več evropskih tržiščih, pri čemer že okoli polovico pri-hodkov ustvari izven meja domovine oziroma domačega trga. S tem nenehno izboljšuje že sicer visoke standarde kakovosti in raven opravljenih storitev, obenem pa veliko pozornosti namenja tudi skrbi za varnost, dobre delovne pogoje zaposlenih ter okolje.Doris Vatovec, KERN d.o.o.

Predstavitve varovanja na daljavo »RDEČA TIPKA« in dnevnega centra RUJ v Občini Hrpelje - KozinaV letošnjem maju je Občina Hrpelje - Kozina v sodelovanju z izvajalcem socialnovarstvenih storitev varovanja na dalja-vo Rdeča tipka in Dnevnega centra Ruj ter Obalnim domom upokojencev Koper – Casa costiera del pensionato Capo-distria (v nadaljevanju ODU Koper) po svojih krajevnih skupnostih v Hrpeljah, Rodiku, Krvavem Potoku, Materiji, Klancu in Prešnici izvedla predavanja o varnem bivanju v domačem okolju ter predstavitve zgoraj omenjenih storitev.Izvajalci iz ODU Koper so s predavanji želeli čim večje število prebivalcev Občine Hrpelje - Kozina ozavestiti o tem, kako si urediti/prilagoditi bivalno okolje z namenom preprečevanja nesreč in padcev in si na ta način z majhnimi sprememba-mi zagotoviti varno okolje za čim daljše življenje doma. Za dodatno podporo varnemu in predvsem kakovostnejšemu bivanju v domačem okolju so na srečanjih podrobno pred-stavili tudi storitvi varovanja na daljavo – RDEČA TIPKA in storitev dnevnega varstva, ki se izvaja v Dnevnem centru Ruj v Hrpeljah. To sta storitvi, ki ju v Občini Hrpelje - Kozina iz-vaja ODU Koper in sta namenjeni starejšim od 65 let, bolnim in drugim invalidnim osebam, z namenom, da se jim zagoto-vi daljše in kakovostno bivanje v domačem okolju. Obe stori-tvi omogočata dvig lastne varnosti ter podarita občutek raz-bremenitve skrbi tako uporabnikom kot njihovim svojcem.Odzivi poslušalcev so bili različni, odvisni od njihovih la-

stnih izkušenj ob doživljanju starosti. Vprašanj je bilo veliko, predvsem o uporabi rdeče tipke, prilagajanju bivalnega oko-lja, o bolezni demence in tudi o tem, kako se soočati z njo.

Če so se vam ob branju prispevka porodila še kakšna vpra-šanja ali pa bi želeli več informacij o storitvah, ste lepo VA-BLJENI. Dosegljivi smo VAM na naslednje načine:• za informacije, brezplačno in neobvezno predstavitev na

domu ali vključitev v program varovanja na daljavo »Rde-ča tipka« pokličite na: 05/ 66 34 585 ali 051 357 429 oz. pišite na: [email protected].

• za storitev dnevnega varstva, ki poteka v Dnevnem cen-tru Ruj v Hrpeljah, pokličite na: 05/ 99 30 683 ali 041 665 495 oz. pišite na: [email protected].

Jana Hreščak in Urška Ličen

ME

D L

JUD

MI

JULIJ/AVGUST 2019 | MED LJUDMI | 15

IGRIVOST IN ZABAVA OB MREŽENJU PODJETNIC OBALNO-KRAŠKE REGIJEz namenom odpiranja novih poslovnih priložnosti

V četrtek, 6. junija 2019, je SPOT sveto-vanje Obalno-kraške regije organiziral dogodek »Mreženje podjetnic Obalno--kraške regije z namenom odpiranja novih poslovnih priložnosti«. Zasno-vali smo ga nekoliko drugače kot obi-čajno. Visoke pete so zamenjali špor-tni čevlji, pisarne in uradne prostore pa čudovita kraška narava. V dogodek smo namenoma vključili elemente pre-senečenja in udeleženkam nismo izdali čisto vseh podrobnosti, to pa zato, ker menimo, da se je treba ponovno nau-čiti improvizirati, se prepustiti in zau-pati. Rdeča nit druženja je bila igrivost, saj ne le otroci, ampak tudi odrasli se v igri najlažje sprostimo, povežemo, spoznamo, ustvarjamo in sodelujemo. Nekatere vsebine so udeleženke doži-vele skupaj, nekatere pa razdeljene po manjših skupinah. Gostiteljica dogod-ka je bila Karra iz Tomaja, ki se opisuje kot ustvarjalka izjemnih osebnih in po-sebnih doživetij na izviren in domiseln način.Podjetnice smo sprejeli v Lokvi, v Hiši Krasna, kjer so gostitelji na prekra-snem kraškem dvorišču poskrbeli za čudovito dobrodošlico. Po začetnem

spoznavanju in mreženju so podjetnice prisluhnile predavanju na temo Proak-tivnosti, ki ga je izvedla Vojka Žgavec Clemenz iz Karre. Po predavanju so se podjetnice, razvrščene v šest skupin, odpeljale vsaka na svojo lokacijo. Prva skupina se je udeležila kamnoseške delavnice pri kamnoseškem mojstru Jerneju Bortolatu, druga skupina je ustvarjala v keramičarski delavnici pri keramičarki Katji Prunk – Unikatna keramika, tretja skupina je obiskala naturopatsko delavnico in spoznavala avstralske cvetne esence pri Anji Sterle iz podjetja Suo Tempore, četrta skupina se je podala na odkrivanje Viktorijine skrivnosti, peta skupina se je preizku-sila v sobi pobega in dešifriranju Koso-velove enigme, šesta skupina pa se je na kulinarični delavnici pomerila v mar-meladnem kvizu Mmm Beatrice. Po opravljenih delavnicah so nas ude-leženke ob pomoči skrivnih namigov in sporočil, ki so jih prejele v kuvertah, odpeljale na naslednjo točko druženja, in sicer v Gostilno Tomaj, kjer sta nas lepo sprejela nova lastnika Žiga in Re-beka. Od tu nas je pot vodila v pisano kraško gmajno, kjer so udeleženke v

zrak spustile balone želja. Druženje smo zaključili ob kosilu na Kmetiji Škerlj, kjer smo si premierno ogledali virtualno predstavitev obalno-kraškega gospodarstva v 360° tehnologiji, ki smo jo pripravili na SPOT-u. Vsi, ki so sode-lovali pri izvedbi dogodka, so partnerji Karre, katere poslanstvo je med drugim tudi združevanje in povezovanje vr-hunskih kraških ustvarjalcev.Odzivi udeleženk na dogodek so po-trdili, da so tovrstna druženja zelo do-brodošla, spodbudna in dosegajo svoj namen. Razšli smo se z željo, da se na podobnem dogodku srečamo še kdaj. Doživetja tistega dne so bila res izje-mna, udeleženke pa so se skozi igrivost ob pozitivni energiji, smehu in dobri volji med sabo povezale, razvile nova spoznavanja in povezovanja, nove po-slovne priložnosti in osvojile nova zna-nja. Petra Weber, Spot svetovanje Obalno--kraške regijeFoto: Kristjan Stepančič


20 vrst svetlih in temnih piv ter vrsto piva pale ale. Občina je poskrbela za tehnično podporo ter za zabavo s klapo Semikanta in kasneje pod ve-čer z mlado skupino Majka. Prostor pri poslovnem centru Tuš je krasen za organizacijo take prireditve, zato se podjetju Godina in vsem, ki imajo svoje poslovne prostore v centru, za-hvaljujemo za soglasje in razumeva-nje. Hvala tudi gasilcem PGD Mate-rija za varstvo, Gašperju Lozarju s. p.

pa za redarstvo, ki je daleč preseglo te naloge, saj so pomagali pri vseh »te-žaških« zadevah. Hvala Tilnu Grku za vse prevoze in ostalo ter podjetju AH multimedija za dobro slišnost. Za hrano je poskrbela Gostilna Žigante. Marsikdo si je zaželel steklenih ko-zarcev. Nedvomno bomo razmišljali tudi v tej smeri za prihodnje leto!Ester Mihalič, občinska upravaFoto: Andrej PetrovičDan

mladosti …… so nam v Hrpeljah prav na nek-danji praznik »Dan mladosti«, 25. 5., pričarali Marjetka Popovski & prijatelji. To so bile pevke skupine Cvet v laseh ter nekateri člani sku-pine Ne me jugat. Skupina, ki je ka-sneje tudi dobro razgrela mladost prisotnih do poznih (pa ne pre-poznih) večernih ur. Maloštevilna publika je koncert skoraj v celoti prepela z nastopajočimi. Z nočjo pa se je plac pred Kulturnim domom v Hrpeljah pričel polniti. Tudi otroci so imeli na voljo delavnice, a so raje skakali po napihljivčku Tomažu. Hvala dekletom Društva prijateljev mladine za pomoč. Bar Malnar je skupaj z gostujočima mikropivo-varjema Naboj in 22brewing po-skrbel za gostinsko ponudbo. Prostor pred kulturnim domom se je ponovno izkazal kot krasen dru-žabni prostor, kot »uro zaključka« pa postavljamo polnoč, kar obisko-valci večinoma lepo sprejemajo. Ester Mihalič, občinska uprava

Ob dogodkih, ki jih organizira Občina Hrpelje – Kozina, so ve-dno dobrodošli vsi gostinci in drugi ponudniki, ki bi želeli s svo-jo ponudbo popestriti dogajanje!Info: [email protected], 05 6205374.

Skupaj z lokalnimi pivovarji Mahnič, Beerkinka, Kotar in Križman smo pod streho spravili še en Festival piva. Le-tos smo na vročo soboto, 15. junija, v goste povabili še Koprčanko, Naboj in 22brewery. Kdor je res želel degu-stirati, je tako lahko preizkusil več kot

3. FESTIVAL BRKINSKEGA PIVA


Društvo kmetic sežanske regije se je predstavilo na Dnevu Parka Škocjanskih jam »Belajtnga« 2019V nedeljo, 26. maja, se je na dan regijskega parka Škocjanske jame »Belajtnga«, kot vsako leto tudi letos predstavilo Društvo kmetic sežanske regije, ki združuje članice s celega območja UE Sežana. Organizatorji nadaljujejo tradicijo in tako so že trinajsto leto zapo-red zadnjo nedeljo v maju jamo odprli za obiskovalce. Najrazličnejši ponudniki se na stojnicah predstavijo s svojimi pri-delki in izdelki. Med njimi je bila tudi stojnica Društva proizvajalcev Kraškega brinjevca in Društva proizvajalcev Brkinskega slivovca, kjer je predsednik društva Franc Jelušič obiskovalcem ponudil kozarček geografsko zaščitenega Brkinskega slivovca ali Kraškega brinjevca.Za popestritev praznika pa so poskrbele tudi najbolj aktivne člani-ce društva kmetic, ki so za obiskovalce kuhale vampe, po domače imenovane »tripe«, in polento. Ob tem so ponudile še domače pe-civo, kruh in domačo češpovo marmelado.Poskrbele so tudi za pijačo: od različnih likerjev do sirupov in se-veda terana ptp. Za najmlajše pa so po domače, kar v ponvi, pri-pravljale »kokice«. Kmetice upajo, da na ta način obiskovalcem približajo oz. jih spo-mnijo na stare, že pozabljene običaje in jedi ter obljubljajo, da bodo drugo leto spet prišle, zato nasvidenje čez eno leto na Belajtngi!Milena Štolfa, KSS Sežana

Gardaland …… je uspel v vsej vročini in gneči novega da-tuma – 1. junija. Včasih nam uspe dobiti tak datum, da zaobidemo množice, letos pa nam je datum krojilo slabo vreme. A nihče se ni pri-toževal nad ničemer. Dva polna avtobusa nav-dušenih udeležencev sta bila v poznih večernih urah vračanja domov še zelo živahna. Občina tako že tradicionalno nadaljuje z organizacijo izleta v ta zabaviščni park, ki se ga mladi in dru-žine radi udeležujejo. Gardaland je bil tudi le-tos poln novosti in vsakdo je lahko našel nekaj zase. S ceno skupinske karte, ki je precej nižja od osnovne cene, ter z delom plačila prevoza, ki ga krije občina, je izlet tudi precej bolj prijazen do družinskega proračuna.Ester Mihalič

Rožni izlet v TrstSlovenski pregovor »V tretje gre rado« se je za letošnji rožni izlet v Trst potrdil – kar dvakrat smo namreč prestavili ogled vrtnic pri sv. Ivanu v Trstu, seveda zaradi dežja. V okviru akcije Moja občina, lepa in urejena, ki se letos spet odvija, se je komisija (v sestavi Danijel Ban, Jana Pečečnik in jaz) odločila, da po nekaj letnem premoru spet pova-

bi k nam veliko poznavalko in ljubiteljico vrtnic Bredo Bavdaž Čopi. Namesto predavanja v zaprtem prostoru, smo se odločili za »skok« do Trsta na ogled sedaj že velikega rožnega vrta, ki ima kar 50.000 različnih vrtnic. Kljub poznemu datumu (4. junija) smo videli in po-vohali kar lepo število vrtnic najrazličnejših barv. 23 udeležencev in udeleženk si je bilo enotnih, da moramo izlet – seveda v kak drugi rožni vrt – prihodnje leto ponoviti. Občina Hrpelje - Kozina je del stroškov za izvedbo izleta v okviru letošnje akcije tudi sponzorirala.Ester Mihalič


Zaključek godbeniške šole in pripravniceV letošnjem šolskem letu je nadobudni dirigent Brkinske godbe 2000 Tomaž Škamperle podal pobudo za glasbeno pripravnico in Godbeniško šolo. Gleda namreč že naprej, za nove generacije godbenikov Tamalih in kasneje Brkin-ske godbe. Društvo s predsednico Darjo Starc je idejo pod-prlo, prav tako pa tudi Občina Hrpelje - Kozina. Zavedamo se, da brez vlaganja v otroke in mlade njihov talent ostaja doma, godba pa se ne razvija naprej.

BRKINSKA GODBA 2000 IN LIPICANCI NA UNIVERZI V petek, 7. junija 2019, smo se godbeniki Brkinske godbe 2000 odzvali vabilu Pedagoško raziskovalnega centra za konjerejo Krumperk pri Domžalah. Že osmo leto zapored namreč Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani organizira prireditev Lipicanci na Univerzi. Letošnja je bila še posebej svečana, saj se obeležuje 100-letnica Univerze v Ljubljani. Z avtobusom smo se odpravili izpred godbenega doma in okrog petih popoldne prispeli na grad Krumperk, kjer se je odvijala prireditev. V prijetnem ambientu se je zbrala velika množica nastopajočih in gledalcev, ki so imeli kaj videti, pa tudi slišati. Predstavile so se različne skupine ljubiteljev lipicanca, od najmlajših »pipicancev« z malo šolo jahanja, do študentov, ki so med letom pridno trenirali in se urili v veščinah jahanja, ter profesionalnih jahačev, ki so predstavili svoje delovanje. Vsak izmed njih je navdušil na svoj način. Imeli smo priložnost spoznati klasično šolo jahanja, se izobraziti o pomenu in zgodovini lipicanca v našem prostoru, občudovati visoko šolo jahanja Kobilarne Lipica ter spremljati delo in veščine konj v službi policistov.Za nas je bil ta nastop nekaj novega, saj smo igrali skladbe, na katere so »plesali« lipicanci in njihovi jahači. Ena od pomembnejših skupin prireditve je Promocijska skupina jahačev Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki smo jo glasbeno spremljali. Trobilska komorna skupina je začela prireditev s himno Univerze Gaudeamus, nato pa so jahači in njihovi ubogljivi lipicanci ob pesmih Radetzky Marsch, Total Toto in Golica prikazali različne koreografije. Za samostojni glasbeni vložek smo zaigrali še Deep Purple Medley in Crazy Little Thing Called Love. V čast nam je bilo sodelovati na tem dogodku in upamo, da bomo imeli še kdaj podobno priložnost.Neža Korošec

Zahvala doc. dr. Jake Žgajnarja, vodje PRC za konjerejo Krumperk in mentorja promocijske skupine jahačev:Spoštovani,dovolite, da se vam še enkrat zahvalim za vaš izjemen nastop na petkovi prireditvi Lipicanci na Univerzi ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Bili ste fantastični! Vsi smo bili navdušeni nad vašo izvedbo in doprinosom k celotni prireditvi.Če boste kdaj potrebovali našo uslugo, smo vam seveda na voljo. Če pa želite se lahko dogovorimo tudi za 'športni dan' in se pridete še sami preizkusiti v ježi na naših lipicanskih konjih.Želim vam lepe počitnice in še obilo tako izjemnih nastopov!V imenu celotne skupine kot tudi vodstva fakultete vas lepo pozdravljam,Jaka Žgajnar


V sredo, 12. 6., je tako zaključila prva generacija učencev Godbeniške šole ter glasbene pripravnice. Na zaključnem nastopu pred starši in prijatelji smo lahko začutili velik po-nos in zadovoljstvo. Hkrati pa sproščenost, kot jo lahko le dirigent Tomaž pričara pri svojem delu. Vsak od učencev je prejel pohvalo za svoj trud in vaje, zatem pa smo se po-sladkali s sladoledom in drugimi dobrotami.Ester Mihalič

Kulturno društvo Brkinska godba 2000 vabi otroke, ki bodo v šolskem letu 2019/20 obiskovali prvi razred, k vpi-su v glasbeno pripravnico.

Otroke od drugega razreda naprej pa v godbeniško šolo, kjer bodo lahko igrali na prave instrumente.

Kontakt: Tomaž Škamperle, 041 382 453, e-pošta: [email protected]

Bralni izziv 2019 Kosovelove knjižnice z enotami: (Iz)berimo mi po svoje»Ne vem več, kaj brati! Dajte mi, prosim, eno dobro knjigo.« »Vse sem že prebral, zame ni več knjig.« »Imate kaj novega?« Vam je to znano?

V Kosovelovi knjižnici se redno srečujemo s takimi in podobnimi vprašanji in vedno se potrudimo, da ne odidete brez vsaj ene knjige. A taka vprašanja so nas tudi spodbudila, da vas postavimo pred izziv in vam letošnjo zimo ponudimo bralni izziv, ki smo ga poimenovali (Iz)berimo mi po svoje. To ne bo običajen seznam knjig, ki bi mu sledili in z njega izbirali čtivo. Bralni izziv je seznam nalog, ki jih izpolnjujete, izbirate pa lahko med vsemi knjigami, ki jih imamo v naši knjižnici. Če pa to ni izbor! Želimo, da se podate med police, uživate ob raziskovanju ter odkrivanju znanih in predvsem neznanih knjig. Obstaja še kaj lepšega od brskanja med knjigami, ko nikoli ne veš, kaj te bo tistega dne pričakalo v knjižnici? Verjemite nam, kajti knjižničarji smo za ta užitek prikrajšani. Seveda bo treba slediti določenim pravilom, ampak o tem več septembra.

Z izzivom namreč začenjamo 23. septembra 2019, ko bo med nas prišla jesen, zaključujemo pa s koncem zime, 21. marca 2020. Vas zanima, kako bodo izzivi izgledali? Za pokušino vam zaupamo enega. »Preberi knjigo z rdečo platnico.« Že veste, katero boste prijeli v roke in z njo izpolnili svojo prvo nalogo v izzivu? »Pripravljeni … pozor … (iz)berimo!«Mojca Kos, Kosovelova knjižnica Sežana

BODI KUL, BERI FUL – BRALEC NA FULOsveži (sKULiraj) poletje z bralno akcijo Kosovelove knjižnice. Akcija bo potekala v juliju in avgustu in je namenjena mladim do 15. leta. Na mladinskem oddelku preko poletja izbereš deset knjig, jih prebereš in že si prislužiš priznanje BRALEC/BRALKA NA FUL ter OSVEŽILNO NAGRADO.

Vse sodelujoče v septembru čaka družabno srečanje s presenečenjem in nagradno žrebanje. Se ti ne zdi mikavno? Potem pa v knjižnico, kjer dobiš barvit kartonček za vpisovanje prebranih knjig.

Izpolnjen kartonček do 5. septembra 2019 oddaš v knjižnici in se veseliš zaključnega srečanja.Mladinske knjižničarke Kosovelove knjižnice


Vlastine grafike v kozinski knjižniciJunijska razstavljavka Vlasta Marko-čič je po zaključeni Pedagoški akade-miji v Ljubljani, smer likovna vzgoja in geografija, nadaljevala s študijem likovne pedagogike na Pedagoški fa-kulteti. Trenutno je zaposlena kot profesorica likovne umetnosti na OŠ Dutovlje. Dejavna je v številnih aktiv-nostih Društva likovnih pedagogov Primorja, kjer redno razstavlja na dru-štvenih razstavah. Kot soorganizatori-ca mednarodnega bienala »Po Fabia-nijevih poteh« se posveča otroškemu prostorskemu oblikovanju. Podiplom-ski magistrski študij je nadaljevala s študijem filozofije in teorije vizualne kulture. Na samostojnih razstavah se predstavlja večinoma z grafiko. To-kratna razstava v Knjižnici Kozina je trinajsta samostojna. »Prva kolekcija, natisnjena v tehniki linoreza v kom-binaciji s suhim odtisom, je nastajala zadnjih dvajset let. Linorezi manjšega formata so barvno reducirani na ne-kaj tonov, ki so v harmoniji z linearno izbočenimi linijami. Stilizirane figure sledijo silam medsebojnih odnosov

ter energijam narave in prostora. Dela vsebinsko zrcalijo vrednote in aktual-ne teme današnjega časa. V ospredje postavljajo medsebojne odnose ter odnos med človekom in naravo. V drugem delu razstave predstavljam zgodbo iz življenja znanega umetnika, grafika Lojzeta Spacala. Ilustracije so

oblikovane v tehniki linoreza in mo-notipije. Linorez je v tehničnem smi-slu precej podoben tehniki lesoreza, ki je bil odlično Spacalovo umetniško izrazno sredstvo. Zgodbo z naslovom Nočni cvet, objavljeno v sinovih spo-minih o očetu umetniku, sem pod naslovom Skulptura predstavila na lanskem slovenskem festivalu kamiši-baja,« pove o sebi Markočičeva, ki živi in ustvarja v Štanjelu, kjer ima tudi svojo galerijo. Razstava je na ogled od 5. do 28. junija 2019. Na otvoritvi je umetnico predstavila likovna pedago-ginja Vesna Marion.Patricija DodičFoto: Patricija Dodič

ZAKLJUČNA PRIREDITEV ŠTUDIJSKEGA KROŽKA ZGODBARNICAZgodbarničarji se že nekaj let družimo v študijskem krož-ku z mentorico Patricijo Dodič. Svoje zgodbe si pripove-dujemo, jih preberemo, če pa ne utegnemo, jih samo za-pišemo in pošljemo na njen elektronski naslov, nakar jih lektorira, uredi in navadno pristanejo v zborniku, ki smo ga poimenovali Zgodbarnica in je na izposojo v knjižnici. Vedno znova smo presenečeni nad ustvarjalnostjo, domi-šljijo, raznolikostjo in pestrostjo pripovedi ali stihov.

Za zaključek se vsako leto predstavimo širšemu občinstvu; tako smo že gostovali v Slivju, Rodiku, Brezovici, Kopri-vi, čez mejo pri 'zamejskih' Slovencih v Bazovici in Bor-štu pri Trstu, letos pa smo na pobudo naše Patre na dan mladosti obiskali Slovence, združene v društvu Bazovica, ki deluje na Reki že več kot 70 let. Izbrali smo si pravi dan, tako za ogled kot tudi nastop. Sonce nas je ves čas močno podpiralo, a kljub vsemu smo videli nekaj znamenitosti, se sprehodili po njihovi promenadi in že odhiteli v društvene prostore na nastop. Med drugimi sopovabljenci, Andrejo Malta iz Zadra, Zoranom Krušvarjem iz Reke in Luano Malec iz Osrednje knjižnice Koper, nam je bilo namenjeno največ časa, saj smo pobudo za prireditev na ta dan dali zgodbarničarji in najverjetneje bo postalo srečevanje tra-

dicionalno. Po uvodnem opisu vsega, kar se dogaja enkrat mesečno v kozinski knjižnici (eni od treh enot Kosovelove knjižnice Sežana), smo se predstavili z odlomki svojih del in poželi buren aplavz. Po pogostitvi in prijetnem druženju s Slovenci in njihovimi potomci smo se neradi odpravili domov. Da ŠK Zgodbarnica povezuje tako podobno mi-sleče kot narode in države, pa ni treba posebej poudarjati, saj se dokažemo z zbornikom Zgodbarnica, v katerem je veliko zanimivosti za prebiranje. Andreja Lenassi


GLUHI JUŽNE PRIMORSKE NA IZLET V CINQUE TERRE IN PISODruštvo gluhih in naglušnih Južne Primorske je leta 2015 praznovalo 60 let svojega uspešnega delovanja. Združuje več kot 300 članov iz 10 občin južne Primorske pod vodstvom predsednice Darje Mujkanović in ob marljivi tajnici Sonji Bordon. Za svoje člane so v začetku junija (1. in 2. 6.) pripra-vili dvodnevni izlet v Cinque Terre ob Ligurskem morju in prav tako slikovito mesto Pisa v Toskani v Italiji. Udeleženci, med njimi so bili tudi člani (čeprav maloštevilni) krške podružnice s predsednikom Milanom Šucom, so uži-vali na čudovitih obalah in v ribiških vasicah območja 18-ki-lometrske obale Cinque Terre (pet dežel), ki so od leta 1997 s sosednjim parkom Porto Venere in bližnjimi otoki Palmaria, Tino in Tinetto uvrščene na Unescov seznam kulturne in naravne dediščine. Drugi dan so obiskali najbolj turistično

mesto v Toskani, ob Firencah. Na Trgu čudes v Pisi so uživali v visečem stolpu, katedrali, krstilnici, na svetem pokopališču in v muzeju. Polni lepih vtisov so se iz Italije, navdušeni nad kulturnimi in naravnimi lepotami ter italijansko kulinariko, vračali v domači kraj. Gluhi in naglušni Krasa in Brkinov, ki bi se radi včlanili v koprsko društvo gluhih in naglušnih, lahko za več informacij pokličejo predsednika kraške podružnice Milana Šuca na tel. št. 031 877 944 ali 05 / 764 11 66 ali pa se obrnejo na sedež društva v Kopru, Župančičeva 8, bodisi osebno, na tel. št. 05 / 627 6277 ali po e-pošti [email protected] ob uradnih urah (ponedeljek in petek od 8. do 12. ure, ob sredah med 13. in 20. uro).Olga Knez

19. SREČANJE GRADIŠČ SLOVENIJEZopet je leto naokoli in vaščani Gra-dišča smo se podali na letošnje že 19. Srečanje Gradišč iz Slovenije. Letos so

bili naši gostitelji Gradiščani iz Gradi-šča nad Pijavo Gorico. Pridne gospo-dinje so nas ob spremljavi harmonike

prijazno sprejele s košarami, polni-mi dobrot, sledil je pevsko in plesno obarvan kulturni program ter izme-njava protokolarnih daril “iz Gradišča v Gradišče”. Pozdravili so nas župani posameznih občin. V naši družbi je bila tudi naša županja Saša Likavec Svetelšek. Za njen obisk in prijetno družbo se ji lepo zahvaljujemo. V popoldanskih urah smo se podali na raziskovanje vasi. Posebej lepo nam je bilo na obisku pri našemu nekdanje-mu Gradiščanu, ki je stalno bivališče zamenjal z istoimensko krajevno tablo (kar ti, Jaka, vsaj malo oprostimo ;-)). Nato smo se do poznih večernih ur zabavali ob zvokih Ansambla Roka Žlindre in se polni novih, prijetnih vtisov vrnili domov. Gradiščani


19. POHOD PO TIGROVSKI SPOMINSKI KROŽNI POTI

DUŠAN JELINČIČ: NA TEH KAMNITIH OGRADAH SE JE KALIL UPOR»Danes se v Ocizlo, v to krasno vasico na obronkih planote s pogledom na Istro, morje in Kras ter s slutnjo Trsta, podajamo na 19. pohod po Tigrovski spominski krožni poti. Očarljiva je ta pot, predvsem pa nabita s simbolnimi pomeni. Zato, ker je tajna protifašistič-na organizacija TIGR v letih črnega terorja na tem strateškem ozemlju, ki se razprostira od Primorske in Notranj-ske preko Istre do Kvarnerja, ustvarjala zgodovino, predvsem pa hrbtenico na-roda. Delovanje TIGR-a se je v Ocizli in bližnjih vaseh razbohotilo predvsem po prvem tržaškem procesu, ko so v Bazo-vici odjeknili fašistični streli, ki so pre-kinili življenjsko pot štirih tigrovskih voditeljev. Tedaj je bila organizacija zdesetkana, a pridobila je še trdnejšo zavest, da je upor nujen,« je v Ocizli v nedeljo, 9. junija, začel svoj govor slav-nostni govornik, slovensko-italijanski pisatelj, novinar in alpinist Dušan Jelin-čič, sin enega od ustanoviteljev TIGR--a Zorka Jelinčiča. Naslovil ga je »Na teh kamnitih ogradah se je kalil upor«, saj se mu je zdelo pomembno, da svoj nastop umesti v kraj in čas dogajanja, kajti samo iz preteklosti se lahko nekaj naučimo. Sicer pa sta glavna organizatorja pri-reditve Športno, kulturno in turistično društvo Zveza Ocizla in Občina Hrpelje - Kozina tudi letos že 19. leto zapored v Ocizlo privabila številne predstavni-ke družbenega in političnega življenja, zlasti tigrovske in borčevske organiza-cije kot tudi preostalih domoljubnih organizacij, domačine in pohodnike iz drugih slovenskih krajev in zamejstva. Na startu so številne zbrane pohodnike in udeležence pozdravili domača žu-panja Saša Likavec Svetelšek in pred-sednica domačega društva Jana Jurič. Zbrani so se s spoštovanjem spomnili vseh tigrovcev, prvih borcev, ki so se

že pred 86 leti borili za slovenski jezik, kulturo in domovino, še posebej pa na člane ociske Tigrovske skupine, ki so jo sestavljali Andrej Počkaj, Rudi in Franc Mihalič, Just Bolčič, Ivan Slavec ter Ivan Mihalič. Tigrovski ponos jim ni več dovoljeval bolestne ponižanosti ob italijanski prisotnosti na slovenskem ozemlju. Pa ne le njihovi prisotnosti, bilo jim je dovolj nenehnega poniževa-nja, tlačenja Slovencev in načrtnega po-drejanja tujemu narodu. V pogumnih možeh se je prebudila moč za trganje okov in sledenje klicu svobode. Vsi trije govorniki so poudarili, da smo danes ponovno priča obujanju neka-terih idej in politik, nesprejemljivih za sodobno Evropo, ki prihajajo iz ust posameznikov iz naše neposredne so-seščine ter celo izjav evropskih funk-cionarjev z najvišje ravni, ki s svojimi nastopi negirajo svojo lastno vlogo in pomen, ki bi ga morali imeti kot zasto-pniki naše skupne evropske hiše. »Takšna velika ideala sta bila zagotovo slovenska zemlja in slovenski jezik, ki izražata ljubezen in prijateljstvo, tovari-štvo in človeško toplino. In tak ideal je bila svoboda. Svoboda, v kateri si lahko

brez strahu govoril slovenski jezik in se brezskrbno gibal po slovenski zemlji,« je poudarila županja Likavec Svetelšek, ki pripada generaciji, ki je o fašizmu in njegovih grozotah poslušala od svojih non in nonotov, staršev in v šolah.Jelinčič dobro pozna slovensko in ita-lijansko stvarnost, saj je kot zamejec v Italiji na stalnem prepihu, ta pa ustvarja budnost in pozornost. Nanizal je vsa-kodnevne dogodke, ki so se pojavljali v zadnjem tednu tako v Italiji kot tudi na slovenskih tleh, ki so polni sovražnih političnih manevrov.»Nekaterim še noče biti jasno, da če bi zmagali okupatorji, bi v današnji nesa-mostojni in nesuvereni državi Sloveniji govorili italijansko, nemško in madžar-sko. In ne zgražamo se več, ko se vse bolj blati narodnoosvobodilni boj. Kot da so vse vrednote izlite v greznico in kot da še ni jasno, iz katerega boja je nastala naša država,« je še med drugim dejal slavnostni govornik. Vsi so si bili enotni, da je treba ohranjati ponos in zavedanje o naših vrednotah, saj smo jih dolžni prenašati na mlajše genera-cije.


V kulturnem programu so nastopi-li pevski zbor Praksa iz Pulja, vaška mladina in kantavtorica Marjetka Po-povski. Po proslavi, ki so jo zaključili s primorsko himno Vstajenje Primorske, so se pohodniki odpravili na triurno krožno pot po Tigrovski poti, ki pelje mimo naravnih in kulturnih znameni-tosti Ocizle in Beke. Sledilo je druženje ob zvokih harmonikarja Mateja Felici-jana.Olga KnezFoto: Olga Knez

Pohod so omogočili:• Občina Hrpelje-Kozina• Avtoprevozništvo Černetič Bojan S.P., Ocizla• Regend, proizvodnja in prodaja kruha in peciva d.o.o, Kozina • Avtokaroserija Cek - Akc šport Andrej Cek s.p., Nasirec• Turistična agencija Batana d.o.o., Koper • Vgrajevanje konstrukcij, Cvetko Emeršič s.p., Kamnik• Bar Klanc, Klanec pri Kozini• Dorijan Valin Woodart, Ocizla• Hostel Ociski raj, Ocizla• Gostilna Žigante, HrpeljeVsem se iskreno zahvaljujemo! ŠKTD ZVEZA OCIZLA

BRIGADIRSKI POHOD NA UČKOZa člane Kluba brigadirjev Sloven-skega Primorja in Istre, ki šteje okrog 350 bivših brigadirjev zveznih, repu-bliških in lokalnih delovnih akcij – od postojnske, bistriške, kraških do obal-nih občin – in ga vodi predsednik Ja-dran Pišot, je najvišji istrski vrh, 1401 m visoka Učka, stari znanec. Že tretje leto so pripravili dvodnevni pohod na Učko, kamor se je tokrat pod vodstvom Vojka Udoviča odpra-vilo 35 pohodnikov. Vodja pohoda je 11. maja nad Črnim Kalom postrojil skupino pohodnikov in jih odpeljal po Kraškem robu do Marije Snežne ter do posestva Mavricija Kocjančiča,

ki jih je gostil z domačim pasuljem. Pridružilo se jim je 8 mladih poho-dnikov, starih od 8 do 11 let, ki so po malici uspešno opravili brigadirski krst – vožnjo v karjolah in spoznava-nje lopate. Zatem so bili pripravljeni na 7-urno hojo, ki jih je vodila do idiličnih istrskih vasic (Brežec, Zazid, Zanigrad, Hrastovlje in po strmini do Kubeda). Najmlajši so imeli še dovolj moči za nogometno tekmo. Drugi pa so se družili pod streho zadružnega doma v Kubedu in si obljubili, da se ob letu osorej zopet vidijo v še večjem številu. Letos obeležujejo 40-letnico ustanovi-

tve MDB Vojke Šmuc, ki je bila usta-novljena leta 1979 v okviru Občinske konference ZSMS v Izoli in je delovala na lokalni MDA Istra 1978, republiški MDA 1979 in 1980 ter kasneje na zve-zni MDA Istra 1982 do 1986 v Vanga-nelu. Letos bodo pripravili ogled trase slemenske ceste v Brkinih, v jeseni pa popotresnega območja v Posočju, kjer so pri obnovi pomagali brigadirji.Brigadirje vabijo, da se jim pridružijo v društvu. Več informacij po e-pošti: [email protected] KnezFoto: arhiv Kluba brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre


Lepota nagovarja. Lepota ne more, da ne bi nagovarjala, prebujala smisla in zanimanja za življenje. V Kulturnem domu Hrpelje smo v pogovoru z g. Vidom Premrlom odkrivali lepoto, ki jo ustvarja, da bi se približal ljudem in tako izpolnjeval svoje osnovno duhovniško poslanstvo. Vabilu so se prijazno odzvali poznavalci njegovega ustvarjanja. Nataša Belčič iz Košane je predstavila pesniško ustvarjanje, prof. Božidar Premrl pa je orisal njegovo ustvarjanje s kamnom, ki je bilo ponazorjeno tudi z diapozitivi. Večer je zaokrožil Cerkveni pevski zbor Brezovica. Poleg uvodne pesmi Zdaj zapojmo Gospodu iz srca in sklepne Gačnikove Ti, naša mati ljubljena so navdušili z dvema avtorskima pesmima, za kateri je g. Vid Premrl prispeval besedilo in glasbo. Pod vodstvom Bogdane Hrvatin in ob spremljavi Urške Vitez so zapeli Veličastna Božja Mati in Večna naj bo Tebi slava, harmonijo pa je pripravila Andreja Tomažič Hrvatin. V začetku večera se je g. Vid v pogovoru z voditeljico Jano Barba spominjal začetkov svojega duhovniškega poklica. Že kot otrok je imel rad Cerkev, rad je tudi stregel domačemu župniku, molil in hodil k maši. Njegova prva župnija so bile Pregarje, kjer je deloval 16 let. V Brkine (Slivje in Brezovica) se je vrnil leta 2004 in je med nami že 15 let. Ob upadu zanimanja za Boga in Cerkev je navedel misel patra Branka Cestnika, da hudi duh najprej vzame čredo, potem pa duhovniku še naprti krivdo, od česar se je distanciral in posvetil načinom, ki mu ležijo, da lahko spregovori ljudem. Nataša Belčič je predstavila pesniško ustvarjanje in opus, ki obsega preko 120 pesmi. Pisati je začel že v semenišču v Vipavi leta 1961, iz tistih časov izvira tudi anekdota o tem, kako mu je prof. Požar prvo pesem zaplenil in zaukazal zažgati vse kopije, vendar se je po previdnosti sošolca do danes ohranil en izvod. G. Vid piše ob različnih priložnostih, bodisi kot posvetila določeni osebi ali voščila za božič in veliko noč. V središče pa

pogosto postavi Cerkev, ki ji posveti pesem, kot so to, če izpostavimo naše kraje, cerkveni zvonik v Slivju, cerkev sv. Jurija in cerkev v Brezovici ob njeni 400-letnici. Lahko bi zaključili, da je eden od namenov njegovega pesniškega izražanja bralca odpreti za presežno skrivnost vere in prebuditi zanimanje za osebno poglobitev. Kot je poudaril, človek ne more imeti rad tistega, česar ne pozna, med verniki pa opaža, da krščansko vero slabo poznajo.Prof. Božidar Premrl iz Ljubljane, neutruden ljubitelj in raziskovalec obdelanih kamnov in kamnitih zgradb ter avtor več del o cerkveni stavbni dediščini Brezovice, sv. Jurija in zvonikih s Krasa, je predstavil njegovo umetniško pot oblikovanja kamna. Izvedeli smo, da najraje oblikuje bel nanoški kamen in da je prvega angelčka upodobil že kot pastir, ko je pasel domačo živino. V obdobju, ko je bil v Košani, je sklesal stensko kapelico s Križanim za rojstno hišo pokojnega očeta Antona v Šmihelu pod Nanosom. Z leti je g. Vid s podobami angelov in razpeli s Križanim poselil lep del Primorske, od Istre, Brkinov, Košanske doline in Pivke do Krasa in Vipavske doline ter skalnega pobočja Nanosa nad njo. Njegova nabožna znamenja najdemo v bohkovih kotih in na fasadah vaških hiš, na škarpah ob cestah, na cerkvah, v njih in ob njih – še posebej tistih, ki se dvigajo s hribov pod nebo –, ter na skalah ob stezah in poteh, ki vodijo k njim. Dar likovnega in klesarskega oblikovanja v kamnu je v njegovih delih posrečeno in neločljivo

prepleten z darom besede, z besedno ustvarjalnostjo v napisih in verzih ter z globokim in vse prežemajočim smislom za simboliko – za krščansko simboliko, ki jo vsi poznamo, nemalokrat pa tudi za bolj osebno, ki potrebuje še avtorjevo razlago in pojasnila. Vseh njegovih del je preko 50. Med večjimi deli pa velja izpostaviti kamnito okrasitev cerkvice sv. Urbana na Vremščici, cerkvico sv. Brica v pobočju Nanosa nad Stranami, pred kratkim pa je ob poti na Sv. Trojico pri Pivki postavil štirinajst znamenj križevega pota. Od njegovih pomembnejših kamnoseških del je prof. Premrl izpostavil tudi kamniti križ na Pregarjah in razpelo kamnitega križa v Povirju, že nekaj let pa nastaja monumentalna skulptura, s katero namerava zaznamovati križpotje pri domači vasi Šmihel.Župnik Niko Čuk je jubilantu voščil za god, ki ga je praznoval istega dne, in poudaril lepo sodelovanje z g. Vidom v službi Cerkve pri vodenju razširjene župnije Hrpelje - Kozina, ki po zadnji reformi obsega pridružene župnije Slivje, Brezovica, Rodik, Klanec in Hrpelje - Kozina.G. Vid je ob sklepu večera napovedal bližnjo postavitev zaobljubljenega znamenja na križpotju pred Slivjem, ki ga ob podpori županje Saše Svetelšek Likavec ustvarja kamnosek Tadej Razingar. . Gre za zaobljubo, ki jo je pred Bogom dal slivarski župnik Viktor Berce, marca 1943, da v kolikor bo Slivje med 2. svetovno vojno obvarovano in se bodo moški srečno vrnili domov, bo na vidnem mestu postavljeno sveto znamenje v čast Materi Božji.Z dogodkom smo se pridružili praznovanju 50. obletnice mašniškega posvečenja g. Vida, ki bo doseglo svoj vrhunec z obhajanjem zlate maše v Slivju 30. junija 2019 ob 10h. Prav je, da se je udeležimo v velikem številu in izkažemo Bogu hvaležnost ter prosimo za nove duhovne poklice.Župnija Hrpelje - Kozina

G. Vid Premrl – zlatomašnik


VALAJSOVI – družina, ki raste in se ima radaNA GLAVICI (lovska koča med Hrpelja-mi in Slavnikom), 15. 6. 2019

Bilo je 18 bratov in sester, ki so se ro-dili na Ostrovici v Brkinih s priimkom IVANČIČ – po domače VALAJSOVI.Iz te osnovne družine se je razrastlo mogočno družinsko drevo, ki danes šteje 318 članov – od tega jih največ (262) živi v Sloveniji, kar nekaj na Hr-

vaškem in v Italiji, pa tudi v ZDA in Argentini.

Na letošnjem srečanju, že petem po vr-sti (prvo je bilo pred 25 leti na Ostro-vici), se je zbralo 130 potomcev. Veseli smo, da so se srečanja prvič udeležili sorodniki iz Argentine: Mauro, Aldana in Rosio.

V enkratnem vzdušju smo se prisotni družili in ponovno potrdili, da se ima-mo radi in se zavedamo izročila ljube-zni in spoštovanja, ki so nam ga v zibel-ko položili naši predniki. Preprosto, bili smo ponosni Valajsovi.Valajsovi, vidimo se ponovno čez pet let!Boris Birsa – Valajs

Župnijsko romanje na BledOsrednji cilj letošnjega župnijskega romanja je bil Bled, o katerem je največji slovenski pesnik France Prešeren zapisal: »Dežela kranjska nima lepšga kraja, kot je z okol'co ta podoba raja.« V župnijski cerkvi sv. Martina nas je sprejel domači župnik dr. Janez Ferkolj. Lepo nam je predstavil cerkev in Slovenski trg pred njo, ki spada v srčiko slovenskega naroda in slovenske države. Na njem je Plečnikov kip Marije z detetom; prav s tega plašča izvira motiv, ki danes sestavlja grb slovenske zastave. Izvedeli smo tudi, da jo poleg domačinov zelo pogosto obiskujejo turisti – ne samo kot turistično zanimivost, ampak tudi za molitev in prejem zakramentov. Prav tistega dne so bile v njej 4 poroke, napovedan pa je bil tudi krst osmega otroka neke premožne družine iz Brazilije. V cerkvi sta župnik Niko Čuk in duhovni

pomočnik Vid Premrl darovala mašo. Romarji so se s pletno podali tudi na Blejski otok, da bi v cerkvici pomolili in pozvonili za srečo in blagoslov. Izvedeli smo še, da župnijska ladja vsak ponedeljek ob 6.30 zjutraj odpelje izpred Vile Bled na otok, kjer se je mogoče v juliju in avgustu udeležiti svete maše. Obisk Gorenjske skoraj ne more miniti brez poklona največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. V Vrbi nas je s hudomušno predstavitvijo navdušil oskrbnik pesnikove rojstne hiše in nam

približal njegovo poezijo. Spomnili pa smo se tudi na božjega služabnika Antona Vovka, ki je bil rojen v isti hiši. Okrepčali smo se v Lovskem domu v Žirovnici in si priklicali v spomin druge velike može iz župnije Breznica: Matija Čop, Anton Janša, Janez Jalen, Fran Saleški Finžgar in Janez Zlatousti Pogačar.Romanje smo sklenili z molitvijo v čast Mariji in obiskali največje slovensko romarsko središče na Brezjah.J. B.


Že 3. tradicionalnega gorsko-kolesarskega maratona MTB Slavnik se je včeraj, kljub prestavitvi z majskega termina, udeležilo več kot 400 kolesarjev, ki so v preču-dovitem vremenu uživali na privlačnih trasah v neokr-njeni naravi. Na osrednjem prizorišču v Hrpeljah so se jim pridružili tudi številni kolesarski navijači in obisko-valci. Spremljevalni program jih je razvajal z vonjavami okusnega golaža in drugih lokalnih dobrot, dobro glas-bo in pestrim odrskim dogajanjem. Na stojnicah so se predstavila številna društva, mikropivovarji ter lokalni ponudniki s svojimi dobrotami.Tokrat so se kolesarji preizkusili na 81-, 50-, 29- in letos prvič tudi na družinski 7-kilometrski razdalji. Zmagoval-ca najdaljše trase »Medved« Diego Cargnelutti (3:29:43) in Špela Škrajnar (5:13:46) sta postala kralj in kraljica Slav-nika. Najhitrejša na srednje dolgi trasi »Volk« sta bila To-maž Čefuta (2:11:52) in Patrizia Romanello (2:46:03), ki sta si prikolesarila naziv princa in princese Slavnika, Luka Tavčar (00:58:47) in Patrizia Romanello (01:19:02), ki sta najhitreje dosegla vrh Slavnika, pa sta prejela posebno na-grado Tumove koče in si tako prislužila pikčasto majico. Na krajši trasi »Ris« sta bila prva Tine Zupan (1:15:32) in Martina Erjavec (1:35:28). Seveda so se v svojih kolesar-skih spretnostih preizkusili tudi najmlajši, ki so zmagoval-no odpeljali zelo razgibano traso na poligonu Mini MTB maratona in poleg medalje osvojili sladoledno nagrado.

Domač sladoled pa ta dan ni bil edina sladka pregreha na prizorišču. Ločanci so predstavili Ločanske ulce in nam na lično izdelanem lesenem pladnju postregli s slastnimi ločanskimi supami. Medtem ko so lokalni mikropivovarji, pivovarna Mahnič, Kotar, Beerkinka in Križman ter eki-pa za šankom skrbeli za hidracijo, so na stojnicah različna društva kljub vročini podkurila pod kotli in nam pripravila različne jedi na žlico. Hvala občinski ekipi, TD Dimnice Slivje, ŠKTD Ocizla, TD Rodik in Kraševcem iz Mladin-skega hotela Pliskovica. Hvala tudi Marici in Marinotu, da sta naše tekmovalce in tudi ostale obiskovalce postregla s slastno pašto, ki so jo brez zadržka pohvalili tudi italijanski gostje.Dodana vrednost prireditvi so tudi stojničarji, ki so na ogled in prodajo prinesli svoje proizvode. Hvala čebelar-stvu Bernetič, pridelovalcu kraškega brinjevca Francu Je-

lušiču, destilarju gina Eriku Sarkiču ter sadjarski kmetiji Renko. Svet za preventivo je poskrbel za zanimive preizku-šnje, medicinske sestre pa so izvajale preventivne preglede krvi. S turistične kmetije Le torri di Slivia iz Slivnega pri Nabrežini so nam predstavili svojo turistično kraško jamo.Poleg energične povezovalke prireditve Lare je za dobro vzdušje na prizorišču skrbel Marko Hrabar. Ko so bili tek-movalci v pričakovanju podelitve nagrad najboljšim, je Br-kinska godba 2000 poskrbela še za malo adrenalina, ekipa Ločanskih ulc pa nam je na oder posodila tri zanimive fan-te, ki so za konec prireditve poskrbeli za krasen glasbeni vložek. Zasluga za tako uspešno prireditev gre seveda nepogrešlji-vim prostovoljcem PDG Materija, bobnarju Ajku, fotogra-fom, ponudnikom, gostiteljicama Občini Hrpelje - Kozina in Mestni občini Koper ter seveda večjim in manjšim po-kroviteljem: Hotel & Casino Resort Admiral, Trgo ABC, Adriatic Slovenica, Plama-pur, RCM, Garmin, ARC, Pro-via, Sandiline, Segafredo, Škerjanc, 3dFeniks, EJ!, Osnovni šoli DBB Hrpelje ter medijskima pokroviteljema RTV Slo-venija in Radio Koper.Tako organizatorji kot tudi udeleženci že komaj čakajo na-slednjo izvedbo kolesarskega maratona MTB Slavnik, ki bo organiziran na tradicionalen pomladni termin – v nedeljo, 10. maja 2020.Goran Sambt

Slavnik ponovno gostil in navdušil gorsko-kolesarske navdušence


Letošnji nočni pohod je po-tekal v lepem vremenu in hoja je bila pravi užitek. Ob 18h se je na pot podala sku-pina 16 mladih z vodniki, ob 20h pa še 49 odraslih. Logi-stično je bilo vse pripravljeno za morebitno še večjo ude-ležbo. Zahvaljujemo se vsem udeležencem, da je potekalo vse v lepem vzdušju. Pohvala Branku in Jožetu za najboljši

čaj na svetu in postrežbo pri lovskem bivaku Pri lipi (LD Videž), ekipi PGD Materija z vozilom za morebitno nude-nje pomoči, oskrbnikoma v Tumovi koči na Slavniku in Branku Makovcu za prevoze iz Podgorja nazaj na izhodi-šče v Hrpelje.

Vabljeni naslednje leto na 25. Nočni pohod na Slav-nik, ko bo polna luna – v soboto, 6. junija.

Varen korak na pohodih čez poletje! Vojko Dobrila, PD Slavnik

Dobrote slovenskih kmetijS tem imenom je poimenovan obsežen vsakoletni projekt, ki se pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Občine Ptuj ter z velikim entuziazmom, neusahljivo energijo in trdno odločenostjo zavodov po vsej Sloveniji, predvsem pa Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, da se ohrani in spod-buja vse domače in kvalitetno, izvaja že od leta 1990.Osnova projekta je celoletno delo kmetijskih strokovnja-kov na terenu, pri čemer veliko vlogo odigrajo svetovalci za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter za razvoj podeželja. Namen tega dela je čim več kmetij na Slovenskem spodbuditi k pridelavi in neposrednemu trženju zdrave domače hrane.Za ugotavljanje kakovosti so organizirana senzorična stro-kovna ocenjevanja kar 13 skupin izdelkov. Po razpisu, obja-vljenem v drugi polovici januarja, okrog 600 kmetij, ki izpol-njujejo pogoje (vpis v register kmetijskih gospodarstev pri MKO), predloži v ocenjevanje več kot 1.100 dobrot. Med koncem februarja in sredino maja strokovne komisije s posebnimi referencami za posamezne skupine dobrot le-te senzorično ocenijo v skladu z natančnimi pravilniki, ki te-meljijo na veljavni zakonodaji s področja kakovosti prehran-skih izdelkov. Vse ocene posameznih izdelkov so skrbno zabeležene v zapisnikih, ki so osnova za podelitev priznanj.Vrhunec projekta je razstava, organizirana v minoritskem samostanu na Ptuju vsako leto, in sicer tretji vikend v maju. Obsežna štiridnevna prireditev vključuje razstavo dobrot, ki so prejele zlato, srebrno in bronasto priznanje, aktualne strokovne posvete in predavanja, bogato sejemsko dogajanje s ponudbo številnih dobrot, raznovrsten kulturni in zabavni program, predstavitve in seveda podelitve trdo zasluženih priznanj. Vir: internet: www.dobroteslovenskihkmetij.si

Med letošnjimi prejemniki so tudi naši uspešni kmetje: ♦ Kmetija Birtovi, Prešnica, zlato priznanje za sirarsko skuto

♦ Franc Jelušič, Slope, zlato priznanje za vinjak File, vilja-movko in Kraški brinjevec ♦ Igor Šiškovič, Slivje, srebrno priznanje za Kraški brinjevec ♦ Milan Renko, Slivje, zlato priznanje za jabolčni kis, srebr-no priznanje za bio jabolčni sok ♦ Jože Bolčič, Prešnica, srebrno priznanje za jabolčni kis ♦ Znak kakovosti je prejel: Igor Šiškovič, Slivje, za kislo zelje!

Čestitke!


POKRAJINSKE 16. ŠPORTNE IGRE ZA UPOKOJENCE V ILIRSKI BISTRICI Pokrajinska zveza društev upokojencev Južne Primorske (PZDU JP) je v skladu s svojim letnim planom in dolgole-tno tradicijo organizirala 16. pokrajinske športne igre, ki so v prijetnem vzdušju in druženju potekale 6. junija v Ilirski Bistrici.Številčna udeležba športnic in športnikov na prireditvi je potrdila, da sta šport in rekreacija neločljivo povezana z našo skrbjo za zdrav način življenja, saj omogočata vrsto športno-rekreativnih aktivnosti in medsebojnega druženja, tudi dober način za boljše osebno počutje, večjo ustvarjal-nost in lažje premagovanje vsakodnevnih težav. Šport in druženje sta dobra za telo in duha. V športu je vsak napor nagrajen z uspehom, osebnim zadoščenjem in lepimi občutki ob zmagi. Zmagati ne pomeni vedno biti prvi, kajti zmaga vsak, ki se v upokojenskih vrstah odloči tekmova-

ti, zato iskrene čestitke vsem tekmovalcem in prisrčna zahvala spre-mljevalcem, ki ste jih bodrili.

IMAMO SREBRNO MEDALJO!Naše društvo se je ude-ležilo športnih iger v štirih disciplinah: bali-nanju za ženske, balina-nju za moške, briškuli in trešetu ter reševanju križank.Vsi tekmovalci so se trudili, da bi dosegli čim boljše rezultate. Obe balinarski ekipi sta dosegli 6. mesto, ekipa v reševanju križank pa 5. mesto. Prvič sta za naše društvo igrala Voj-ko Dobrila in Miroslav Babič ter dosegla odlično 2. mesto med devetimi ekipami. Srebrna medalja in priznanje naj bosta spodbuda za nadaljnja tekmovanja. Vsi tekmovalci so obljubili, da se bodo iger udeležili tudi naslednje leto in medse povabili še druge, ki so bili letos še premalo pogu-mni. Čestitke in korajža velja!Janja Babič, predsednica Društva upokojencev Hrpelje - Kozina

LEPOTE PTUJA IN OKOLICE

Upokojenci Društva upokojencev Hrpelje - Kozina smo v soboto, 15. 6. 2019, obiskali mesto Ptuj, ki je s svojo raz-gibano večtisočletno zgodovino prvovrstna kulturna za-kladnica. Tu, na stičišču vzhoda in zahoda, so se srečevali vojaki in trgovci, menjavala so se ljudstva in navade, rim-ski cesarji in vladarji različnega porekla. Vsi ti so ustvarjali Ptuj, kakršnega poznamo danes. Po ogledu najstarejšega slovenskega mesta, njegovega zna-menitega gradu in muzeja nas je pot vodila proti čudovito

obarvani Prlekiji v Središče ob Dravi. Kulinarična poseb-nost severovzhodne Slovenije je bučno olje. Proizvodnjo te temnozelene omamne tekočine smo si ogledali v Oljarni Središče ob Dravi, kjer smo okušali jedi iz bučnega olja. Od tu smo se zapeljali med številnimi vinogradi in klopot-ci v osrčje Prlekije do Ormoža. V zidanici Malek so nam razložili skoraj vse skrivnosti pridelave vina, nekaj smo ga tudi poizkusili.Po dobri večerji v Juršincih, kjer so prvi v Sloveniji ustoličili vinsko kraljico, smo polni lepih vtisov krenili proti domu, kamor smo prispeli v poznih večernih urah.Jeseni bomo organizirali še en izlet, saj radi potujemo in vedno znova občudujemo kraje naše prelepe Slovenije. Pri-družite se nam, ne bo vam žal.Janja Babič, predsednica DU


Upravni odbor Društva upokojencev Hrpelje - Kozina je razpravljal o teko-čih aktivnostih in nalogah v prvem pol-letju. S pobudo člana Jožka Mezgeca - Štefaka, da organiziramo prvi piknik za upokojence naše občine, smo takoj vsi soglašali. Zaradi neugodnega vremena v maju smo morali datum srečanja več-

krat prestaviti. Končno smo se v petek, 1. junija, zbrali na igrišču poleg gasil-skega doma v Materiji.Gasilci PDG Materija so pod budnim očesom našega Štefaka pripravljali žar. Predsednik PDG Valter Fabjančič nam je izrazil dobrodošlico, nato pa nas po-peljal po prostorih gasilskega doma,

kjer je predstavil razstavo ob 110-oble-tnici doma. Bogata zbirka predmetov in ostale dokumentacije nas je navdušila. Počaščeni smo bili tudi z obiskom naše županje Saše Likavec Svetelšek, ki nam je namenila nekaj spodbudnih besed.Sledilo je druženje ob dobri hrani in pi-jači ter zvokih glasbe. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, dokler se ni ulil dež in nam pokvaril razpoloženje, ki bi lah-ko še trajalo.Posebna zahvala gre našemu članu, dol-goletnemu starosti gasilcev Jožku Me-zgecu, za ves trud in požrtvovalnost, ki jo je izkazal ob organizaciji piknika za 110 ljudi. Ne smemo pozabiti na pohvalo naše Mili, tajnice društva, ki vsako nalogo izpelje tako, kot je treba, in včasih še več, kot je nujno. Seveda se zahvaljujemo tudi predsedniku PDG Valterju Fabjančiču, ki nam je omogo-čil na njihovih prostorih izpeljati prvi piknik, ki naj bi postal tradicionalen, organiziran vsako leto v drugem kraju naše občine.Janja Babič, predsednica DU

ŠTEFAK: »PRVI PIKNIK BO V MATERIJI!«

Generacija 2004 se je poslovila od osnovnošolskih klopiV petek, 14. 6. 2019, se je na slavno-stni prireditvi poslovila – »odklopila z YouTube kanala« – generacija osnov-nošolcev 2004. Na plesnih vajah so se pridno pripravljali in nam pokazali, kako lepo se znajo zavrteti v različnih plesnih ritmih. Tako učitelji kot starši smo debelo pogledali, ko so pred nas stopili odrasli dekleta in fantje, vsi lepi in urejeni. Svojo osnovnošolsko zgod-bo so nam prikazali skozi zaigrane posnetke na svojem »YouTube kana-lu«. Poslovili so se od vseh nekdanjih in sedanjih razrednikov, učiteljev in delavcev šole. Iz ravnateljevih rok so slavnostno prejeli spričevala, nagrade in priznanja šole, ki so si jih z marlji-

vim delom prislužili.Nekaj učencev je bilo še posebej iz-postavljenih zaradi svojih uspehov in dosežkov.Pohvalo šole so prejeli člani šolske ro-kometne ekipe, ki je osvojila 2. mesto na državnem tekmovanju v rokometu za šole: Tadej Stančič, Tinej Ostrc, Matija Ojo Bubnič, Tilen Mihalič, Aljaž Renko, Aljaž Kastelic in Jaša Grk.

Pohvalo šole sta prejela še: • Luka Škabar za doseženo srebrno

Proteusovo priznanje na državnem tekmovanju in bronasto priznanje na Preglovem tekmovanju ter za 9

let opravljeno bralno značko;• Tinej Ostrc za doseženi diamantni

kenguru, srebrno Vegovo priznanje iz znanja matematike, bronasto pri-znanje iz znanja angleškega jezika ter za 9 let opravljeno bralno značko.

Nagrado šole in nagrado občine (ki bo podeljena ob občinskem prazniku) sta prejela:• Živa Dodič za doseženo srebrno

Cankarjevo priznanje in srebrno priznanje iz znanja angleškega jezi-ka, pa tudi za večletno udejstvovanje na kulturnem področju in 9 let opra-vljeno bralno značko;

• Matija Ojo Bubnič za doseženo zla-to priznanje iz znanja geografije na državnem tekmovanju, za diamantni kenguru, srebrno priznanje iz znanja matematike in srebrno priznanje iz fizike na državnem tekmovanju ter za 9 let opravljeno bralno značko.

Po programu je sledilo še druženje ob prigrizku in torti.

Vsem želimo lepe počitnice in veliko uspehov v srednješolskih klopeh.Razrednika Suzana Štavar in Peter Kastelic


Naši mladi nogometaši uspešni tudi čez mejoGlede na bližino Italije so se nekateri mladi nogometaši iz naše občine odločili za igranje v slovenskem zamejskem klu-bu ZARJA iz Bazovice. Nastopali so v prvenstvu U-11 in zabeležili 10 zmag v 10 tekmah ter osvojili prvo mesto v svoji skupini. Nastopali so tudi na več turnirjih po Sloveniji in Italiji z lepimi uspehi. Najodmevnejši rezultat je nedvomno osvojitev 2. mesta na turnirju v Pordenonu, kjer so v močni konkurenci prikazali odlične predstave in zasluženo osvojili srebrno odličje. Čestitke, Žiga Konestabo, Rene Smogavec, Gaj Špoljarič, Žiga Bolčič, Enej Zobec, Jure Žvab, trener Albin in pomočnik Loris!Ester Mihalič

ŠP

OR

T

Q team – Q medica – Q turizemOb prvi obletnici uspešnega delovanja se NAJLEPŠE ZAHVALJUJEMO vsem našim strankam za

izkazano zaupanje, ki smo ga povrnili s kar 87 % uspešno zaključenih primerov.Želimo si in upamo, da bomo v prihodnosti prav tako ali pa še bolj uspešni …

Za poletni čas imamo pripravljeno za vas: � 50-odstotni popust za prvi tretma v našem salonu v Hrpeljah. � Brezplačne informacije in priporočila o naravnem antibiotiku KOLOIDNEM SREBRU ter informacije in priporočila o

KITAJSKIH GOBAH REISHI, katerih oljni ekstrakt izredno učinkovito pomaga povrniti organizmu moč in energijo po prestanih hudi bolezni, kemoterapiji, padcu odpornosti organizma in podobno.

� Za vse tiste, ki si želite potovati, pa si morda sami ne upate na pot, pripravljamo v terminu jesenskih šolskih počitnic (19.10.–2.11. ali 26.10.–8.11.2019 ali v terminu po lastni izbiri) dve možnosti potovanj, in sicer: ŠRILANKA ali TAJSKA. Potovanje bi predvidoma trajalo dva tedna (dolžina in termin potovanja se lahko prilagajata družini ali skupini). Namen potovanja je prebuditi popotnika v vas, premagati strah glede daljšega letenja in pristati v »drugem svetu«, spoznati druge kulture in načine življenja, vzpostaviti stik z naravo ter nekaj dni poležavati na rajskih plažah – in to vse z najnižjimi možnimi stroški.

Glede na število zainteresiranih in konkretne želje bomo skupaj z vami pripravili program in vam pomagali pri uresničitvi vaših želja!Za več informacij in rezervacijo termina pokličite na: 041 672 672Še enkrat HVALA ZA ZAUPANJE! Q team

JULIJ/AVGUST 2019 | ŠPORT | 31JULIJ/AVGUST 2019 | ŠPORT | 31

Odlična igra najmlajših

nogometašev Naša najmlajša selekcija nogometa-šev U9 Jadran HK je na Dan nogo-meta, ki se je odigral 1. junija 2019 na stadionu v Izoli, sodelovala na turnirju 32 ekip pod okriljem MNZ Koper. Naša ekipa je pod vodstvom trenerja Bruna Benčiča odigrala 3 tekme in z odličnimi predsta-vami nadigrala in zmagala ekipe NK Dekani (6 : 2), ONS Koper (2 : 1) in FC Koper (7 : 0).Izjava trenerja Bruna Benčiča: »Glede na število otrok, ki jih ima-jo večji kraji, smo lahko z našimi fanti in odigranimi tekmami zelo zadovoljni, ker so blesteli prav vsi. Moram pa poudariti, da sem med letom izvajal program 'coerver', ki je potrdil, da je res izreden program dela za najmlajše nogometne gene-racije. Še enkrat čestitam naši naj-mlajši ekipi U9 Jadran HK, saj smo na dan turnirja promovirali tudi naš kraj z okolico. Še enkrat: Bravo, fantje!«Ester Mihalič

18. MEMORIAL VOJKA MAHNIČAPo dolgi in naporni sezoni je prišel čas za poletne počitnice tudi za naše no-gometaše, trenerje in ostale nogometne akterje. Tudi letos smo ta dogodek obeležili s spominom na našega Vojka Mahniča, ki je z vsem srcem živel za nogomet in nesebično prispeval k njegovemu razvoju. Na nogometnem igri-šču v Krvavem Potoku so se predstavili najprej naši najmlajši, nato je sledil kratek nagovor predsednika Stanislava Vatovca. Medalje in plaketo najmlaj-šim so podelili županja Saša Likavec Svetelšek, Marija Mahnič ter Drago in Bor Kreš. Priznanje za nesebično pomoč sta dobila Savo in Jaka Dujmovič. Letos je naš Ciril Kastelic praznoval svoj 80. rojstni dan in smo mu v ta na-men podarili dres s št. 80 in njegovim imenom, kajti Ciril je še vedno v dobri formi, trenira – kot sam pove – najmanj dvakrat tedensko.

Odigrane so bile še tekme med domačo ekipo NK Jadran, NK Tabor Sežana in NK Komen. Po-kal je osvojila ekipa NK Tabor, ki je v kvalifikacijah premagala NK Gorico in se uvrstila v I. Slo-vensko ligo. Sledilo je druženje s pogostitvijo, za kar se zahvaljuje-mo Pivovarni in gostilni Mahnič. Hvala tudi vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu dogodku!Branko Dujmovič

ČESTITKE!!!Prvaki II. balinarske lige zahod 2018–2019! Ekipa BK Gra-dna GIK iz Obrova se je kolo pred zaključk-om lige že uvrstila v I. balinarsko državno ligo! BK Gradna

32 | ŠPORT | JULIJ/AVGUST 201932 | ŠPORT | JULIJ/AVGUST 2019

BALINARSKO TEKMOVANJE ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJOV nedeljo, 26. maja 2019, je potekalo balinarsko tekmovanje Zveze vete-ranov vojne za Slovenijo v kraju Log - Dragomer pri Ljubljani. Povabljena so bila območna združenja veteranov iz vse Slovenije.Balinarskega turnirja smo se udeležili tudi člani Veteranskega društva Krasa in Brkinov. Ekipo, ki je zastopala Kras in Brkine, smo sestavljali člani iz naše občine: Franc Klun, Milan Valenčič, Marjan Maslo in Vilijem Fatur. Pomerili smo se v trojkah. V zelo napeti igri do zadnjega meta smo dosegli 2. mesto. Tekmovanje je bilo lepo organizirano in je potekalo brez zapletov. Sledili sta razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov in medalj najboljšim ekipam. Organizator se je zelo potrudil in nam omogočil pri-jetno druženje ob glasbi.Društvo veteranov Krasa in Brkinov

Naš dolgoletni prijatelj tovariš Ciril (tako želi biti imenovan) je pred kratkim pra-znoval 80. rojstni dan. Skupaj smo ga obe-ležili na memorialu Vojka Mahniča.

Tovariš Ciril, še na mnoga, zdrava leta!Nogometni prijatelji

ČESTITKE!

MLADINKE PGD MATERIJA REGIJSKE PRVAKINJE!

Po odličnih uvrstitvah na majskem tek-movanju Kraške gasilske zveze so se tri ekipe mladih gasilcev PGD Materija v so-boto, 8. junija 2019, v Sežani udeležile še regijskega tekmovanja. Tu se je pomerilo 19 najboljših ekip Obalno-kraške regije in tudi tokrat se je naše društvo odlično odrezalo. Mladinke so namreč osvojile prvo mesto in tako postale regijske pr-vakinje, pionirji pa četrto. Poleg teh so izven konkurence (zaradi bolezni ene od tekmovalk) nastopile tudi pionirke in se tudi slednje odlično odrezale.S tem je bil poplačan trud odličnih men-toric in mentorjev, zlasti pa čudovitih otrok PGD Materija. ISKRENE ČESTIT-KE!PGD Materija

JULIJ/AVGUST 2019 | ŠPORT | 33JULIJ/AVGUST 2019 | ŠPORT | 33

BLUEMARINKE OSVOJILE TURNIR HARPASTONV soboto, 15. 6., in v nedeljo, 16. 6., smo se z ekipo deklet letnika 2005 udeležili rokometnega turnirja Har-paston na Vrhniki. Na turnirju so sodelovale ekipe iz Srbije, Hrvaške in Slovenije. Naše punce so v soboto za-beležile dve prepričljivi zmagi in se v nedeljo v finalu pomerile z ekipo RK Zvezda Logatec. Po napeti in razbur-ljivi tekmi so Bluemarinke zmagale in tako osvojile 1. mesto. Maša Benigar je bila proglašena za najboljšo igralko turnirja.Igrale so: Mia Dekleva, Neja Škerjanc, Eva Mezgec, Tinkara Marinšek, Maša

Benigar, Naja Božeglav, Lana Božič, Valentina Mavrič, Tina Babuder in Maša Jagodnik.Tanja Miklavec, ŠD Jadran Bluemarine

Bluemarinke zaključile s tekmovanji Letošnja končnica je bila pestra: kar dve ekipi Bluemarink sta se uvrstili v finale, ostale kategorije pa so tekmovale v razigravanju od 7. mesta naprej. Mlajše deklice B so po nekoliko slabšem začetku stisnile svoje moči in poka-zale, kako se boriti na igrišču. Osvojile so 4. mesto v državi.Starejše deklice B so prav tako igrale v finalu, zasedle so 5. mesto na držav-nem prvenstvu. Glede na prikazano igro bi z malo sreče lahko posegle tudi po višjih mestih. Mlajše deklice A so osvojile 18. mesto, starejše deklice A 11. mesto, kadetinje 15. mesto, mladinke pa 12. mesto.

V klubu smo lahko ponosni, da tek-mujemo v vseh mladinskih selek-cijah, kar je za tako majhen okraj že prava redkost. V klubu imamo vključene tudi mlajše kategorije, ki še ne tekmujejo v državnem pr-venstvu: mini in cici rokomet. V 1. in 2. razredu pa se deklice lahko vključijo v Gibalno abecedo, gre za nadaljevalni program Gibalnih uric, ki se izvaja v vrtcu. Vpis v Gibalno abecedo, Gibalne urice, Mini in Cici rokomet bo potekal septembra. Va-bljeni k vpisu!

Info: [email protected] Spletna stran: jadranbluemarine.si

34 | ŠPORT | JULIJ/AVGUST 201934 | ŠPORT | JULIJ/AVGUST 2019

Evropsko karate prvenstvo na ČeškemV mestu Kadan na Češkem je od 24. do 26. 5. 2019 potekalo 15. evropsko prven-stvo JKA KARATE za mlajše in veteran-ske kategorije. Udeležilo se ga je preko 600 reprezentan-tov iz 19 držav. Na tekmovanju je nasto-pilo 35 članov naše reprezentance. Tek-movalci so dobro zastopali svojo državo, a je večina žal morala priznati premoč nasprotnika v prvem krogu.Tekmovanja sta se udeležila tudi repre-zentanta KK BUSHI DIVAČA: STAŠ KORVA in NIKOLINA DEVIĆ.Oba sta se dobro odrezala in se uvrstila med prvih šestnajst v Evropi. Čestitke obema, reprezentanca pa je domov odne-sla eno zlato in eno bronasto medaljo. Hvala vsem, ki ste nam finančno poma-gali, da smo se tekmovanja lahko udeleži-li. Pa še za konec: važno je sodelovati, ne zmagati. J

25. SKIF PRVENSTVO OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL SLOVENIJEVikend po evropskem prvenstvu je v Domžalah potekalo 25. DRŽAVNO SKIF PR-VENSTVO SLOVENIJE ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE V KARATEJU. Prven-stva so se udeležili tudi trije dijaki SŠC SEŽANA: • STAŠ KORVA, ki je v kategoriji 'kate starejši mladinci' osvojil 1. mesto, kate• mlajši mladinci pa 2. mesto,• MATEJ RAVBAR, ki je v kategoriji 'kumite starejši mladinci' osvojil 4. mesto, ter• ASTA GERIČ DEBEVEC, ki je v katah v kategoriji 'mlajše mladinke' osvojila 1.

mesto in prav tako 1. mesto v kategoriji 'starejše mladinke'.Šolski center Srečka Kosovela Sežana je tako po rezultatih osvojil 1. skupno mesto in v šolsko zbornico odnesel zaslužen pokal.OSS Karate kluba Bushi Divača

Deklice l. 2007/2008 so letos tekmovale na mednarodnem turnirju Koper Cup. Igrale so v skupini z Madžarkami, Slovakinjami in Av-strijkami. Ekipo Bluemarink so dopolnile 3 deklice iz ŽRK Izola. Na prvi tekmi je po sireni semafor kazal izenačen rezultat, a so Bluema-rinke imele še zaključni met. Iz 9-metrske črte je zadela Gaja in 2 točki sta bili v žepu. V drugi tekmi so morale priznati premoč Madžarkam, ki so bile kasneje tudi prvakinje turnirja. Proti Slovakinjam so s hitro in borbeno igro vknjižile 2 novi točki. Sledil je poraz v pol-finalu proti Krimu iz Ljubljane. V boju za 3. mesto so Bluemarinke nadigrale drugo ekipo Madžarske. Dragocene izkušnje in priprava na finale v dr-žavnem prvenstvu je popolnoma uspela. Forza, Bluemarinke!ŠD JADRAN BLUEMARINE

Rokometašice na turnirju KOPER CUP 2019

JULIJ/AVGUST 2019| MLADARIJE | 35 MLADARIJE

Atleti uspešni na področnem šolskem prvenstvuV petek, 24. maja 2019, je v Postojni pote-kal področni atletski miting osnovnih šol Primorske in Notranjske.Barve naše šole je zastopalo 36 atletov, ki so tekmovali v različnih disciplinah: teki na različne razdalje, skok v daljino z zale-tom, skok v višino, met vortexa, suvanje krogle in štafeta 4 x 100 m.Vsi so dali vse od sebe in odlično nastopi-li. V izredno močni konkurenci vrstnikov je 7 učencev dobilo medalje za uvrstitev na stopničke (2 zlati, 3 srebrne in 2 bro-nasti).Čestitamo!

˝MOJA DOMOVINA - MOJA OBČINA - ALI TE POZNAM?˝Tako se je glasil naslov literarnega, likovnega in fotografskega natečaja, ki ga je organiziralo družboslovno naravoslovno društvo Naša Zemlja. Zdi se mi zelo pomembno, da naši otroci poznajo in podrobneje spoznavajo kraje, v katerih živijo, bližnjo in daljno okolico, našo domovino. Zato sem se odločila, da bomo sodelovali na natečaju, v katerem so sodelovale šole iz naše domovine in zamejstva. Trije učenci so se odločili, da se bodo preizkusili kot fotografi oz. likovni umetniki. Prinesli so mi ogromno fotografij, a žal sem se morala odločiti le za dve za vsakega prijavljenega učenca. Od skoraj 2000 prejetih izdelkov, ki so bili poslani v Ljubljano, so bili nagrajeni tudi trije učenci iz 4. b razreda naše šole. Ema Metlika je komisijo prepričala z risbo cerkve Sv. Marije v Obrovu, fotografije Vida Sulčiča in Teje Cerkvenik pa so bile dovolj dobre, da so navdušile strogo fotografsko oko komisije. Vsem trem učencem iskreno čestitam in jim želim, da bi tudi v prihodnje dobro opazovali in občudovali svet okrog sebe!Kristina Gustinčič, učiteljica 4. b razreda

36 | MLADARIJE | JULIJ/AVGUST 2019

PROMETNI DANNa Osnovni šoli Dragomirja Benčiča - Brkina v Hrpeljah so imele učenke in učenci 11. 5. 2019 prav posebno delovno soboto, imeli so namreč »Prometni dan«. V izvedbi so sode-lovali različni akterji, ki se tako posredno kot neposredno ukvarjajo z varnostjo in preven-tivo v cestnem prometu (gasilci PGD Materi-ja, policisti PP Kozina, reševalci ZD Sežana, medobčinska redarska služba, člani kolesar-skega društva MTB Slavnik, podjetje CPK). Agencija za varnost prometa je sodelovala s preventivnimi materiali in zloženkami.Starejši učenci so dokazovali svoje spretno-sti in znanja na kolesarskem poligonu, člani kolesarskega društva MTB Slavnik pa so jim nazorno pokazali, kako mora biti kolesar opremljen in kako naj se obnaša kot udeleže-nec v cestnem prometu. Najstarejši učenci so radovedno nabirali znanje pri reševalni eki-pi iz ZD Sežana, ki jim je razkazala reševal-no vozilo in opisala svoje delo. Predstavniki občinskega Sveta za preventivo in vzgojo so med učence razdelili 120 zloženk »Kolesar«.Prometni dan je bil izredno razgiban in po-učen, učenci vseh starosti so pridobili nova znanja glede varnosti v cestnem prometu, sodelujoči pa so bili veseli, da so lahko svoje znanje in izkušnje prenašali na najmlajše. Načrtujemo, da bi Prometni dan postal tradicionalni dogodek na osnovni šoli in v Občini Hrpelje - Kozina, saj sta bila organizacija dogodka in odziv vseh udeležencev več kot odlična.Simona Krebelj

ČESTITKE!

STRELSKI USPEHI ROKA MAKOVCARok Makovec, učenec 8. b razreda Osnovne šole Dragomirja Benčiča Br-kina Hrpelje, je zelo uspešno zaključil strelsko sezono 2018–2019. Na letošnjem 28. državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem, ki je potekalo 30. in 31. marca v Mengšu, je v svoji kategoriji (serijska zračna puška pionirji) zasedel zavidljivo 3. mesto in si prislužil bronasto medaljo. Član Strelske družine Ankaran je šele drugo leto, zato je omenjeni rezultat res ogromen dosežek. Presegel je tako svoja pričakovanja kot tudi vsa pri-čakovanja svojega trenerja Jurija Ča-kardiča. Dvakrat do trikrat tedensko trenira streljanje na strelišču, vaje za kondicijo in moč pa petkrat tedensko izvaja doma.Uspešen je bil tudi na turnirjih (sku-pno jih je bilo 7) Primorsko-notranj-sko-kraške lige Zahodne regije v stre-

ljanju z zračno puško, kjer je sezono zaključil na 3. mestu in si znova pri-služil bronasto medaljo.Strelski šport med osnovnošolci ni preveč poznan. Morda njegovi rezul-tati še koga prepričajo, da se poskusi

v tej obliki športa, ki prinaša številne pozitivne učinke na samokontrolo, sposobnost koncentracije in vztraj-nost.Športna družina Ankaran

JULIJ/AVGUST 2019 | MLADARIJE | 37

OBISKALI SMO RADIOV četrtek, 16. 5. 2019, smo se z učenci, ki obiskujejo interesno dejavnost Šolski radio in izbirni predmet Multimedija, odpravili v Ljubljano. Obiskali smo Ra-dio 1 in Radio Antena. Sprejela sta nas novinarka Radia 1 Nina Igrutinovič in urednik Radia Antena Žiga X Gombač. Poka-zala in povedala sta nam vse o delu na radiu ter nam predstavi-la svoje sodelavce. Spoznali smo Anjo Ramšak, Alena Podlesnika, Uroša Bitenca, Matjaža Lovšeta, pozdravili Iztoka Gustinčiča in Tomaža Klepača ter še nekaj dru-gih sodelavcev. Z Anjo Ramšak so naši učenci snemali zabavna vprašanja, ki so jih v naslednjih dneh predvajali po radiu. Imeli smo se super in priznamo, da sta Radio 1 in Radio Antena zakon – tam delajo res prijazni, zabavni in zagnani ljudje. Resnično smo hvaležni za tak sprejem, zagoto-vo še kdaj vrnemo!Mentorja: Maja Sulčič in Samo Meden

Veseli dan prostovoljstvaOsrednji dogodek Nacionalnega tedna prosto-voljstva je potekal 16. maja 2019 v Ljubljani, na Bregu ob Ljubljanici, kjer so se ponovno zbrale prostovoljske organizacije in proslavile svoje delo na »Veselem dnevu prostovoljstva«. Naša ekipa je štela sedem prostovoljk, glavni namen pa je bil predstavitev, druženje in povezovanje z ostalimi prostovoljci. Tudi letos so se dekleta udeležila igre 'zgradimo stolp' ter si z veseljem ogledale še ostale sodelujoče. Proti koncu so se nam pridružili še učenci, ki so se vračali z ek-skurzije na Radiu 1, in skupaj smo se družili do konca prireditve. Ekipa prostovoljk OŠ DBB Hrpelje

ČETRTOŠOLCI V RAKOVEM ŠKOCJANUNa ponedeljkov sončen dan, 10. 6. 2019, smo učenci obeh četrtih razredov obiskali Rakov Škocjan. Spoznavali smo podzemne in nadzemne lepote tega kraja. Lahko smo občudovali naravni most, se sprehodili ob reki Rak, se za trenutek poistovetili z življenjem jamskih živali, ko smo v jami vsi izključili svetilke in obstali v po-

polni temi, opazovali raztapljanje apnenca in še marsikaj. Preživeli smo čudovit dopoldan v naravi, v senci mogočnih dreves ob buča-nju reke.Učenci 4. a in 4. b z učiteljicami

ZAKLJUČEK PRI ČEBELICAHZaključuje se tudi šolsko leto 2018/2019 in s tem naše sobivanje in druže-nje v Vrtcu Hrpelje. Ob tej priliki bi se zahvalile vsem staršem za sodelovanje, druženje in lepe besede. Otrokom, ki gredo jeseni v šolo, želimo vse dobro in srečno še naprej ter lepe, lepe počitnice vsem skupaj!Ksenja in Nadja

IGRIVO PRI POLŽKIHV skupini »Polžki« v Vrtcu Hrpelje smo aktivno sodelovali skozi vse leto. Tako smo tudi šolsko leto zaključili s sreča-njem na našem igrišču, se družili, igrali in poklepetali. Bilo je lepo.Lidija in Mateja

Lepe počitnice, Chispa in Tamara!Bliža se konec šolskega leta, zato smo zaključili branje s psičko Chispo in Tamaro. Učenci 3. razredov smo celo leto z veseljem hodili v šolsko knjižnico in pre-birali zanimive knjige. Chispa in Tamara preko dru-štva Tačke pomagačke prostovoljno pomagata tudi v domovih upokojencev, bolnicah in drugih šolah, zato letos ni ostalo veliko časa za branje na naši šoli. Pa prihodnje šolsko leto več!Za pridno branje smo si prislužili »kužkaste« diplo-me. Hvala za prijetno sodelovanje, dragi terapevtski par. Preživita čudovite počitnice. Mi jih bomo …Fanči Klobučar


Slovo od vrtcaNajstarejši otroci (letnik 2013) letos zaključujejo z obiskovanjem vrtca. Razporejeni so bili v dveh skupinah. Ena od teh, skupina »medvedkov«, se je »uradno« poslovila od svojih ljubih dveh vzgo-jiteljic, Romane Dujmovič in Tamare Mavrič, na igriv način pred vaškim domom v Hrpeljah. Na vroč torek, 11. junija, smo si natočili velik »ka-lavnik« vode in se veselo špricali. Sledilo je pre-senečenje otrok za starše. Otroci so nam družno zapeli kar nekaj pesmic, ki so se jih naučili, ter nam tudi zaplesali. Lepo jih je bilo videti! Tako veliki so že. Seveda je v grlu za vse velik cmok, saj jih septembra čaka šola, a vidimo, da sta jih Ro-mana in Tamara v zadnjem letu lepo pripravljali na šolska znanja in obveznosti. Tudi zato bo v šoli vse lažje!

Dragi Romana in Tamara!Skozi vsa leta vrtca sta bili z našimi otroki. Dali sta jim veliko znanja, vrednot in nudili zavetje, ko niso imeli staršev ob sebi. Za vse to smo vam starši neizmerno in za vedno hvaležni iz srca! Želimo vama vse dobro in veliko zadovoljstva pri svojem delu še dolgo! Starši »medvedkov«

V PRIČAKOVANJU POČITNICŠolsko leto se nezadržno bliža koncu, zato smo se v našem vrtcu posvetili temam, ki so zelo pomembne tudi v času počitnic. Za zaključek našim dejavnostim, ki smo jih izva-jali v povezavi z varnostjo v prometu, smo k nam povabili prav posebnega gosta. Obiskal nas je policist David, ki nas je še enkrat poučil o prometni varnosti, velik pomen je na-menil tudi avto sedežem za otroke ter uporabi varnostnih pasov. Sonce nas v teh dneh res razveseljuje, kako nevarno pa je lahko pretirano izpostavljanje sončnim žarkom brez za-ščite, smo izvedeli, ko smo se tudi mi vključili v program »VARNO S SONCEM«. Tudi tokrat smo v vrtec povabi-li našo zunanjo sodelavko, medicinsko sestro Ano, ki je otrokom obeh skupin približala pomen ustrezne zaščite pred sončnimi žarki. Veseli smo, da so otroci ob vseh de-javnostih v povezavi s programom ponotranjili znanje in

ga s pridom uporabljajo.Šolsko leto smo letos zaključili nekoliko drugače. Odpra-vili smo se na izlet v Sežano, v botanični vrt. Kljub bližini te znamenitosti smo ugotovili, da nas je kar nekaj, ki vrta še nikoli nismo obiskali. V prijetnem hladu prelepih dre-ves nas je vodička Melita vodila skozi vrt in nam približala njegovo zgodovino ter rastlinske vrste v njem. Po ogledu smo se staršem v kratkem programu na temo »Sonce« predstavili otroci obeh skupin, sledilo je še druženje na travniku. Bilo nam je lepo. V prihodnjih dneh nas bodo obiskali vrstniki iz vrtca v Podgradu, z njimi se bomo skupaj podali na pohod k Ta-bru in se kasneje družili na našem igrišču pred vrtcem. Komaj jih že čakamo.Vsem želimo lepe, brezskrbne počitnice!Otroci in strokovne delavke Vrtca Materija

JULIJ/AVGUST 2019 | MLADARIJE | 39

40 | ZA VSAKEGA NEKAJ | JULIJ/AVGUST 2019

Prijazni Štefak, Jože Mezgec, nas je skupaj z otroki iz vrtca Podgrad peljal na izlet do prelepega razgledišča nad slepo dolino Brezovice, do Tabra. Pri Tabru nas je prijazno sprejel in nam ga predstavil, za kar se mu toplo zahvaljujemo!Vrtec Materija

ZAHVALA PODJETJEM ZA POMOČ PRI NAKUPU KOLESKolesarski izpit je v petem razre-du za učence eno najpomembnejših opravil, ki ga desetletniki opravijo v pomladnih mesecih. Teoretičnim vsebinam sledi praktična vožnja, zato so starši pogosto primorani dnevno tovoriti kolesa od doma v šolo in po-poldan nazaj. Šola je sicer imela nekaj koles, le-ta pa so bila v izjemno sla-bem stanju in praktično neuporabna, zato smo se s prošnjami obrnili na različna podjetja. Nekatera so se veli-kodušno odzvala in tako s finančnimi donacijami pomagala obnoviti šolski kolesarski vozni park. Z velikim vese-ljem ter neizmerno hvaležnostjo smo kolesa že uporabili v juniju, ko so naši

petošolci opravljali in tudi uspešno položili kolesarski izpit. Iskrena hvala podjetjem:• ECOWASH d.o.o, • KERN d.o.o., • ADRIATIC SLOVENICA d.d. in • TERMOPLASTI-PLAMA d.o.o.

Tudi z vašo pomočjo bodo naši učen-ci bolje usposobljeni in posledično v prometu varnejši.Sebastijan Mavrič, ravnatelj


JULIJ/AVGUST 2019 | ZA VSAKEGA NEKAJ | 41

ZA

VS

AK

EG

A N

EK

AJ

»Zgodbe so beštije, je nadaljevala po-šast. Kdo ve, česa vsega so zmožne, ko jih enkrat spustiš z vajeti. (…) Zgodbe so divje, divje zveri in njihova pota so nepredvidljiva. Zgodbe so pomembne, ga je posvarila pošast. Lahko so po-membnejše od vsega. Kadar v sebi no-sijo resnico. Zgodbe iz življenja.«Vsakdo nosi svojo zgodbo, vsak človek, vsako drevo, vsaka žival, vsako bitje, vsako nebitje. In preden o komerkoli/čemerkoli sodimo, si nadenimo tistih nekaj ušes, zaprimo tistih nekaj ust in prisluhnimo človeku, bitju, komurkoli. Prisluhnimo zares. Zgodba je lahko be-dasta, lahko pa ganljiva, da trže. In ta-kšna je zgodba, ki jo uvrščajo med mla-dinske, zgodba o duševnem boju dečka, ki izgublja mater zaradi raka. Nešteto je takšnih in podobnih zgodb zadnje čase med nami, tik ob, čisto blizu …, zdaj zajame tega, zdaj onega. Kako vsakdo od nas preboleva bolezen ali smrt dru-ge osebe, je spet zgodba zase. Zgodba naše duše, ki ohranja spomin, ki ohra-nja ime, ki ohranja obraz, da se lahko oprimemo še tistega malo, kar od neko-

ga ostane, če gre. Ali pa če ostane. Tokratna zgodba govori o fantu in nje-govi hudo bolni materi ter o nepričako-vanem obiskovalcu, drevesu tisi, ki se ponoči poosebi. Sedem minut čez pol-noč se trinajstletni Conor zbudi in skozi okno spalnice zagleda pošast iz nočnih mor, ki ga preganja, odkar je njegova mama zbolela in hodi na terapije. Sta-rodavna, divja pošast hoče od Conor-ja resnico; prikaže se sedem minut po polnoči, vendar sploh ni takšna, kakr-šno je deček pričakoval. Pošast mu pove tri zgodbe. Četrta zgodba je zgodba o njem in povedati jo mora sam. Roman je nagrajen, upodobili so ga na platnu in premore odlične črno-bele ilustracije Jima Kaya. Ravno zaradi likovne podo-be kot tudi kvalitete tiska še toliko bolj izstopa med mladinskim čtivom, ki ga morda še bolje razumejo odrasli, saj gre za zgodbo odraščanja, zrelenja. V črno--belih ilustracijah, ki so hkrati strašljive in čudovite, je vidna rušilna moč oz. metafora za razrvano in obupano no-tranjost. Gre za najstniško stisko, ki se prelevi na trenutke v agresijo, na dolge

trenutke pa v bolečino. Drevo mu po-maga pri spoprijemanju z občutkom krivde in osamljenostjo. Knjiga v bral-cu prebuja sočutje, poistovetenje, razu-mevanje. Odnos človek - drevo je tukaj magičen, a hkrati neizprosen in odkrit. Conor spoznava resnico skozi bolečino, skozi zanikanje, skozi vdajo v usodo. Knjiga je prejela številne mednarodne nagrade za mladinsko leposlovje, med njimi prestižni Carnegie Medal 2012 za besedilo in nagrado Kate Greenaway 2012 za ilustracije. Po knjigi je narejen film, čigar scenarij se je leta 2013 uvrstil na seznam najboljših hollywoodskih scenarijev.Patricija Dodič

Za ljube knjigoljubeSEDEM MINUT ČEZ POLNOČ Patrick Ness, zapisano po zamisli Siobhan Dowd, MK, Ljubljana, 2013

KoloBus bo celo poletje skrbel za brezplačne avtobusne prevoze koles med Krasom in slovensko IstroMed letošnjo kolesarsko sezono bo ob koncih tedna na voljo brezplačna avtobusna povezava za kolesarje med Krasom in slovensko Istro na krožni relaciji Koper–Kozina–Škocjanske jame–Divača–Štanjel–Sežana–Lipi-ca–Kozina–Koper. Brezplačne prevo-ze, ki jih omogoča projekt Medcycle-tour, lahko izkoristite vse vikende do konca septembra.


Mogoče ste že slišali, da je reči nekomu NE to,

da rečemo samemu sebi JA, in sicer svo-jim čustvenim potrebam, svojim željam, sanjam in celo svoji varnosti. Poznati to prakso oz. imeti vedenje o skrbi zase je pametno in dobro, nekaj čisto drugega pa je to dejansko uporabiti v svojem ži-vljenju. Ko imamo »bolezen« ugajanja drugim, strah pred tem, da bi druge razočarali, da bi nas videli kot nesramne in sebične, je lahko skrb zase in posta-vljanje mej nekaj, kar nas straši ali celo obremeni. Zdi se nam težko in nedose-gljivo.

Na srečo ni treba biti ali se počutiti ne-sramen, da bi lahko zavrnili prošnjo ali povabilo. Če se vam pogosto dogaja, da prevzemate nase odgovornosti drugih in se zavežete ali pristanete na stvari, ki jih drugi od vas pričakujejo, čeprav vam vaš notranji glas sporoča, da tega noče-te, bi bilo dobro, da uporabite katero od teh strategij.

Postavljanje mej ne pomeni, da ste slaba oseba. Še vedno ste lahko dobri, prijazni in istočasno poskrbite zase s tem, da se zaščitite. Niste namreč dolžni biti vedno na razpolago drugim na račun svojega notranjega miru in s tem duševnega zdravja. Dolžni ste v prvi vrsti poskrbeti zase, da boste sploh lahko na zdrav na-čin na voljo drugim.

Ne pozabite, reči NE lahko reši vaše odnoseBojimo se, da bomo prizadeli druge, če bomo rekli NE. Se sliši znano? Mogoče

se res zdi, da če drugemu ne rečemo NE, s tem pazimo na njegova čustva, toda ko pogosto rečemo JA, ko se NE čuti prav, lahko to vodi k zameri na dolgi rok. Za-mere pa lahko uničijo odnose.

Ko drugi ljudje počnejo nekaj, kar se nam ne zdi dobro, a ne rečemo ničesar, se to v nas nabira, pravi zakonska in družinska terapevtka Shadeen Francis.

1. Uporabite prispodobo z maskami na letalu

Ko ste na letalu, dobite na začetku leta navodila, da v primeru nevarnosti naj-prej masko namestite sebi, šele nato po-magate drugim, recimo svojemu otro-ku. To navodilo velja tudi za skrb zase. Ne morete pomagati, podpreti ali ostati prisotni z drugimi v polnosti, če je vaša čustvena shramba prazna. Meje niso za-vrnitev druge osebe, ampak sočutno de-janje postavljanja zase. Je bolj prijazno do vaših odnosov in zvez, če spoštujete svoje omejitve, želje in potrebe.

2. Najdite izbiro, s katero boste vi za-dovoljni

Ko nekaj zavrnemo, ne pomeni, da je konec pogovora ali da to izključuje stva-ri, za katere smo »za« v tistem odnosu. S ponudbo druge možnosti, nečesa, kar vam ustreza, lahko zaščitite svoje potre-be in želje, ne da bi drugo osebo zavrni-li. Npr. če vas nekdo povabi na zabavo in imate socialno tesnobo, vam to povabilo ne bo prijetno. Toda lahko rečete: »Ne bo mi uspelo priti na zabavo, ampak bi te rad/a videl/a en drug dan. Kako se ti zdi kosilo naslednji teden?«

3. Zlažite se, če to pripomore k vaši varnosti

Iskrenost je pogoj dobrih odnosov, toda včasih, ko gre za našo varnost, se tega ni dobro držati oz. nam lahko škodi. Če imate ob nekom čudne občutke in občutite strah, je dobro, da zaupate svo-jemu notranjemu vodstvu. Intuicija je vedno pravilna. Je vedno odziv na nekaj in ima vedno našo varnost oz. naše do-bro na prvem mestu.

4. Načrtujte čas zaseZ načrtovanjem časa zase, za lastne po-trebe in želje je bolj verjetno tudi, da bomo to izpeljali oz. se tega držali. Na-črtovan termin za svoje potrebe omogo-či, da nas ne tako hitro zanese, da bi tisti čas namenili nekomu drugemu.Seveda pa je pomembno, da se za to od-ločimo, da nam to nekaj pomeni. Skrb zase ni nekaj samoumevnega in na za-četku bo trdo delo, dokler nam to ne pride v navado oz. postane del vsako-dnevne rutine. Manj stresa doživljamo ob izrečenem NE, kadar imamo nekaj že načrtovano, kot pa takrat, ko nima-mo ničesar. Tudi če je samo polurni sprehod ali dve uri branja časopisa/knjige ali pitje kave – če si boste to načrtovali in označili na koledarju ali v planerju, vam bo lažje reči NE.

5. Uporabite jasne »jaz« stavkeOsredotočanje na lastne potrebe in ob-čutja, ko rečete nekomu NE, pomaga zmanjšati občutek nesramnosti. Jasni in direktni stavki, ki izražajo vaše potrebe, vam lahko zelo pomagajo.Ne recite: »Ne, nočem iti s teboj, ker ve-dno potrebuješ toliko časa, da se pripra-viš, in te moram vedno čakati.«Recite raje: »Vedno sem tako nestrpna in mi je neprijetno, ko greva na nekate-re dogodke, zato bi raje, da greva nekam drugam.«

6. Premislite o situaciji, če bi bila na-sprotna

Primer: ne želite iti na zabavo, ker je to edini dan, ko ste v tistem tednu prosti in res potrebujete več spanja. Predstavljajte si, da to zabavo organizirate vi. Povabili ste prijatelja, ki je prišel, a ste hitro ugo-tovili, da je tja prišel nemiren in utrujen

Taša Cucek, magistra zakonskih in družinskih študij, specializantka zakonske in družinske tera-pije in relacijskega družinskega modela na Teološki fakulteti v Ljubljani ter stažistka v Družinskem centru Sveta Gora

8 NAČINOV, KAKO REČI NE BREZ OBČUTKA KRIVDE


– le zato, ker vam je želel ugoditi, da ne boste zamerili. Mogoče boste hvaležni za trud, toda skrbi vas njegovo dobro počutje in ne želite, da bi šel preko sebe, samo da bi vam ustregel.

7. Močnejši NE-ji povabijo močnejše strinjanje

Vsakič, ko nekomu ali neki priložno-sti rečete NE, neizpodbitno rečete JA nekomu/nečemu drugemu. Nihče ne more biti na dveh mestih hkrati ali na-rediti vsega ob istem času. Pogosteje ko boste to počeli, bolj naravno vam

bo postajalo. Skrb zase bo postala av-tomatska. (Povzeto po: August McLaughlin, 8 Ways to Say No Without Feeling Mean)

Vključite se lahko v terapevtsko skupi-no – Zavestno starševstvo

Kje: Sežana, Mirka Pirca 4.Obvezne prijave na [email protected].

Skupina Zavestno starševstvo je name-njena staršem, starim staršem in vsem, ki jih ta tema zanima. Posameznik preko lastnih izkušenj raziskuje vlogo

otroka in starša. Skupina temelji na modelu relacijske družinske terapije dr. Christiana Gostečnika.

Vprašanja lahko pošljete na e-pošto: [email protected] ali pa preko spletne strani www.psihoterapijatasa.com. Odgovori ali pa tema bo obrav-navana v naslednjem članku. Oseba bo ostala anonimna.

Želim vam vse dobro in obilo pristnih trenutkov, preživetih v družbi ljudi, ki vam veliko pomenijo.Mag. Taša Cucek

Tudi letos je prišel mesec maj in z njim plesna predstava Plesnega društva Mavrica. Predstavo so odplesali v soboto, 25. maja, v Kosovelovem domu v Sežani. Letos so nas mla-di plesalci in plesalke popeljali na odprto morje v roparski, divji svet piratov. Predstava je bila slikovita, ekspresivna in polna dogajanja. Plesalci so nam s plesnimi gibi pričarali zgodbe iz filmov Pirati s Karibov. Veliko gledalcev je leto-šnjo predstavo označilo za najboljšo doslej. Tudi dvorana je bila razprodana do zadnjega sedeža, kar lahko razumemo kot potrditev odličnega delovanja PD Mavrica. V predstavi so sodelovali otroci od treh let naprej iz vrtcev in osnovnih šol v Sežani, Dutovljah in Hrpeljah. Veliko otrok pa prihaja na treninge tudi iz Trsta, Cola, Opčin in Divače.

Predstavo so z vsem, kar spada zraven, zastavile in izpeljale koreografinje ter vodja PD Mavrica Martina Tavčar. Kore-ografinje so bile: Lea Kraljevski, Monika Stepančič, Milica

Milačak, Šejla Alibabić in Eva Sikirica. Za slike na platnu ter risbo za plakat je poskrbela Anja Trebec, za posebne in najboljše frizure pa ekipa frizerskega salona Simple Se-žana, z vodjo Špelo Penko. Make-up za plesalce so uredile Špela Furlan, Kristina Trampuž in Vesna Kontič.

Vsem zgoraj omenjenim se PD Mavrica najlepše zahvalju-je, saj brez njih predstave ne bi mogli izpeljati. Posebna za-hvala gre tudi ekipi Kosovelovega doma Sežana in ekipi, ki je poskrbela za najmlajše predšolske otroke. Velika pohvala pa gre plesalcem in plesalkam PD Mavrica, ki so celo leto pridno trenirali, da so nas na tem dogodku s plesnimi gibi popeljali skozi piratske zgodbe in nam pričarali čudovito vzdušje.Andreja PoljšakFoto: Andrej Murovec

PLESNA PREDSTAVA PIRATI S KARIBOV


Tropske temperature 2Dejstvo, da se stalno pritožujem nad vročino, ni nič no-vega, ne za vas, ki me berete, in zagotovo tudi ne za tiste, ki me poznate. Vedno imam o vročini goreče argumente, saj mi je vedno prevroče in termostati tu, v Sloveniji, so vedno nastavljeni na previsoko temperaturo. Ne samo pri nas doma, ampak tudi v supermarketih, javnih prevozih, bolnišnicah, šolah in vrtcu. Ko sem šel po svojega otroka v vrtec, sem prišel do spoznanja, da se gumbov na termo-statu verjetno dotika Dedek Mraz. Naš vrtec ima na vratih nalepko EKO. Verjetno ta pomeni, da moraš biti diplomi-rani EKOnomist, da lahko izračunaš račun za ogrevanje vsak mesec. No, s poletnimi meseci pred nami in skoraj pozabljenimi hladnimi dnevi si vzemimo nekaj časa, da razmislimo o zadevi.Nedavna študija Univerze Južna Kalifornija je prinesla ne-kaj novih dejstev o temperaturah na delovnem mestu. Sku-pina moških in žensk je morala opravljati matematične in verbalne naloge v sobi s temperaturo, ki se je gibala od 16 do 32 stopinj Celzija. Raziskovalci so ugotovili, da so žen-ske naloge opravile veliko bolje pri višji temperaturi v sobi, kot če je bila soba hladnejša, medtem ko so moški v vročih okoliščinah delovali veliko slabše kot ženske in veliko bo-lje, ko je bila soba hladnejša.No, zdaj imamo velik problem. Če so termostati v pisar-nah nastavljeni na višje temperature, zato da bi naše ženske delale bolje, v takih okoliščinah moški ne bodo. Naslednja težava, ki se pojavi, je, da ko je moškemu vroče, ne more ničesar storiti, da bi to spremenil. Vsekakor ni priporo-

čljivo, da se tam sleče, če dela na delovnem mestu, kjer delajo tudi ženske, še posebej ne v tem obdobju #METOO, v katerem živimo.V vrtcu v Hrpeljah delajo pred-vsem ženske. Zato je veliko bolj smiselno, da je termostat nasta-vljen na »savna« stopinje Cel-zija. Zgleda, da si nekdo misli, da te ženske ne delajo dovolj trdo! No, odkar sem prvič peljal svojega otroka v vrtec, sem razvil novo veliko spoštovanje do žensk, ki delajo tam. Zelo dobro opravljajo svoje delo in skrbijo za naše otroke iz dneva v dan! Najmanj, kar lahko zanje storimo, je, da lahko to opravljajo v normalnih, spodobnih temperaturah. Hišniku v vrtcu ali komurkoli drugemu, ki je zadolžen za temperature v vrtcu, trenutno ni treba skrbeti – zdaj je poletje in namesto nas bo za temperature skrbelo sonce. Termometri zunaj bodo pokazali 30 stopinj plus. Ironično je, da so v vseh slovenskih hišah, šolah, veleblagovnicah in bolnišnicah klime prižgane in zagotavljajo, da so te stavbe hladnejše kot kdajkoli prej! Po kalifornijski študiji to po-meni počasne ženske in hitre moške. Ste trenutno ravnokar prišli iz operacijske dvorane in čakate na svojo kopel z vašo najljubšo medicinsko sestro? No, ne pričakujte, da vas bo očistila tako temeljito kot običajno! To poletje se je začelo z veliko dežja, vendar – z dežjem ali brez dežja – Vaš Nizozemec se veseli vsakršnega poletja, samo da so vaši radiatorji ugasnjeni.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Novi Google Maps s prikazom radarjev na naših cestahNovi Google Maps omogoča prikaz cestnih radarjev in možnost prija-ve različnih dogodkov v prometu. Če Google obvlada karkoli, je to zago-tovo, kako ljudi prepričati, naj upora-bljajo njihovo tehnologijo. "Veliki G" ima v svoji ponudbi kar sedem produk-tov z več kot milijardo uporabnikov. Med njimi najdemo navigacijski sistem Google Maps, ki postaja iz dneva v dan boljši. Najnovejša posodobitev predsta-vlja korak naprej na področju mobilne navigacije, saj prinaša prikaz cestnih radarjev in možnost prijave različnih dogodkov v prometu, kot so nesreče in zastoji.

Možnost prikaza cestnih radarjev in prijave različnih dogodkov v prometu je odslej mogoča v kar 40 novih drža-vah, vključno s Slovenijo. V BiH, Bol-gariji, na Češkem, Madžarskem, v Ita-liji, na Poljskem, v Romuniji, Srbiji, na Slovaškem in v Španiji so na voljo tudi informacije o omejitvah hitrosti, na to možnost pa bomo morali pri nas še ne-koliko počakati. Pri tem velja še omeni-ti, da je prikaz radarjev na cesti omejen na podatke, ki jih prispevajo uporabni-ki, zato obstaja možnost, da prikazani radar ne obstaja več ali da kakšen še ni vnesen v sistem.Nove možnosti v okviru navigacijskega

sistema Google Maps oziroma Google Zemljevidi so že na voljo vsem uporab-nikom mobilne različice, ki je na voljo za Android in iOS. Dodane so samo-dejno, kar pomeni, da uporabniku ni treba storiti ničesar.Računalniške novice


Nizozemsko-brkinska teorija evolucije v celoti zgreši cilj in se postavi kot po-stulat, ki je dejstvo. To pa še zdaleč ne zdrži znanstvenega premisleka, upošte-vaje nova znanja in vedenja o genetiki in epigenetiki, da ne omenjam sorodnih znanstvenih vej. Ni bilo človeških priče-vanj o izvoru in nastanku Univerzuma, o izvoru življenja ali o izvoru enega sa-mega življenja. To so bili edinstveni, ne-ponovljivi dogodki iz preteklosti, ki jih v naravi ni mogoče opazovati ali pono-viti v laboratoriju. Tako se niti kreacija niti evolucija ne pojmujeta kot znan-stveno dokazljivi dejstvi in vsaka od nji-ju je zgolj teorija. Kot je poudaril znan-stveni filozof Sir Karl Popper, evolucija ni preverljiva znanstvena teorija, ampak metafizični raziskovalni program. In simplificiranje in reduciranje evolucije zgolj na preživetje močnejših je de fac-to zloraba znanosti. To, kar danes smo, ni zgolj plod medicine in znanosti. V prvi vrsti smo pripovedovalci zgodb in izdelovalci orodij. Torej nas, evolucijsko gledano, poosebljata kultura in znanje. Malikovanje medicine je ravno tako nevarno kot postuliranje evolucije kot nekaj znanega in dokončnega. In seveda nesmiselno zavajajoče. Fizika, kemija, molekularna biologija, genetika, epige-netika, imunologija, informatika, teh-nika itd. so glavni atributi, ki s svojimi izsledki prispevajo k daljši življenjski dobi. Sveta in žaljiva nizozemska preproščina deli ljudi na pametne in neumne. Pame-tni se cepijo in nimajo ošpic, neumni se ne cepijo in imajo ošpice. Ne eno ne

drugo ne drži. Od 15 do 25 % cepljenih se ne odzove na cepivo z zaščitnimi pro-titelesi. Zato niti praktično niti teoretič-no ni možno ob tej obliki cepiva doseči stoodstotno precepljenost. Nemalokrat ob epidemijah ošpic z epidemiološkimi raziskavami pridemo tudi do glavnega prenašalca, ki je bil po vseh protokolih cepljen. To ni pravilo, se je pa večkrat zgodilo. Da obstajajo stranski učinki po cepljenju, tudi tisti hujši, tega nihče ne zanika, niti uradna medicina niti farma-cevtske korporacije. Enormne vsote za naše pojme so izplačane letno v ZDA za posledice poškodb zdravja po cepljenju. Prvotno so imela cepiva moralno-etič-no medicinsko poslanstvo. Danes je v ospredju profit, le-ta pa si na vse mogo-če načine utira pot na trg preko lobira-nja, vplivanja na zakonodajo, z reklamo in s strašenjem. In vse našteto vzbuja dvom v dobronamernost, poštenost in v medicinsko etiko. Vsak lot na novo iz-delanega cepiva mora na laboratorijska preizkušanja. Do teh podatkov starši ni-mamo dostopa, do njih nimajo dostopa niti pediatri in prav tako ne regulator v državi, ki jih uvaža. Torej vsebina, kvali-teta in snovi v cepivu ne morejo biti de-bata med zdravnikom in zdravo osebo, skrbnikom ali staršem. Nekaj, kar nam je skrito in nedosegljivo, ne glede na ra-zlog, s seboj nosi dvom. Dvom hodi z roko v roki s previdnostjo in mladi star-ši o tem govorijo med seboj. Govorijo preko luže in delijo svoje izkušnje. Nacionalni program imunizacije ponuja cepljenje proti številnim boleznim vsem otrokom, ki živijo na Nizozemskem.

Cepljenje ni obvezno. In ta civilizacijska norma bi morala veljati tudi za sloven-ski prostor. Cepljenje je moja odločitev in moja odgovornost. Navkljub vsem testom, ki so jim posa-mezna cepiva izpostavljena, in navkljub nacionalnim regulatorjem in analitskim laboratorijem je v cepivu konkurenčnih farmacevtskih gigantov Merck & Co, GlaxoSmithKline neodvisni laboratorij 2010 odkril prisotnost DNA prašičjega virusa, ki tam nikakor ne bi smel biti. Ne gre sedaj za razpravo, ali to škoduje na milijone cepljenim otrokom ali ne. Gre namreč za dejstvo, da se na tak na-čin izgubi zaupanje v dobronamernost medicine in farmacevtske industrije. Zaupanje se izgubi hitro, povrne se ga težko in traja. Izgubi se zaupanje v var-nost cepiv. Vsled tehnike in laboratorijskih preiskav bi že danes imeli možnost se vsaj trudi-ti razumeti, zakaj pri nekaterih otrocih pride do stranskih učinkov in pri drugih ne. Če bi bilo medicini in farmaciji res mar za naše otroke, ti ne bi bili zgolj vi-zuelno pregledani pred cepljenjem, am-pak izpostavljeni čim manj invazivnim testom, ki bi po vzoru previdnostnega načela izločili tiste, pri katerih bi lahko pričakovali hude stranske učinke. Ne v Sloveniji, ne v Brkinih in niti na Nizozemskem svet ni črno-bel, ampak mavrično barven, in ne bodimo žaljivi drug do drugega ter spoštujmo drugač-nost, individualnost in osebne odloči-tve.Dr. Gorazd Pretnar, mikrobiolog in imunolog

Odziv na članek Evolucija v rubriki »Vaš Nizozemec« (avtor Jomme Keller), objavljen v majski številki glasila Občine Hrpelje - Kozina

ČAS JE ZA PLAVANJEOdhoda na morje se veselimo, saj to pomeni sončenje, dol-ge večerne sprehode in seveda plavanje, ki je ena izmed najučinkovitejših telesnih aktivnosti.Vemo, da se je zelo težko odločiti za naporno vadbo, ki bo prebudila naše telo, pospešila cirkulacijo ipd. Prav zaradi tega je za marsikoga plavanje najljubša telesna aktivnost, ki združuje zdravo s koristnim. Z urejeno prehrano bo pripo-mogla k preoblikovanju telesa, poleg tega pa bo spodbudila mišice k oblikovanju in rasti, kar posledično pomeni ve-čjo porabo kalorij. Prav tako preprečuje kardiovaskularne bolezni, pomaga pri izboljševanju dihalnih problemov, saj postopoma povečuje kapaciteto pljuč. Poleg tega pa poma-ga tudi pri premagovanju stresa in nespečnosti.Če ste pred odhodom na morje v zelo dobri telesni pripra-

vljenosti, potem lahko plavate dlje časa in hitreje. V na-sprotnem primeru plavajte počasi in z vmesnimi pavzami.S plavanjem se lahko ukvarjajo tudi nosečnice, saj pri tej telesni aktivnosti ni pritiska na sklepe in nezaželenih kon-traindikacij.Nina Savić, dipl. fiziot.


ALKOHOL MED POLETNIMI POČITNICAMI

Poletje prinaša veliko zabav in dru-gih družabnih dogodkov, kjer je pitje alkohola prisotno v večji meri in je tolerirano oz. velikokrat tudi pričako-vano. Slovenci smo znani po tem, da spadamo med »mokre kulture«, torej da je pitje alkoholnih pijač sprejeto kot del naše kulture, alkohol je eno-stavno dostopen, toleranca do nega-tivnih učinkov alkohola pa visoka. V Sloveniji kar 150.000 prebivalcev čez-merno pije alkohol.Treba se je večkrat opomniti, koliko negativnih vplivov na naše življenje ima alkohol. Negativne učinke ima tako na telesno kot duševno zdravje. Problemi s pitjem alkohola so zelo široki, saj alkohol prizadene posame-znika, njegovo družino, širšo okolico in družbo nasploh. V Sloveniji zara-di alkohola vsako leti beležimo okoli 1000 smrti; v povprečju Slovenci izgu-

bijo 12,3 let življenja zaradi alkohola.Zaskrbljujoče je dejstvo, da je pitje alkohola prisotno tudi pri otrocih in mladostnikih. Otroci in mladostniki so v razvojnem obdobju, kjer se nji-hovi možgani še razvijajo in dozo-revajo, zato so bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Velja pravilo – prej ko začne otrok ali mladostnik piti al-kohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alko-hola. Sindrom odvisnosti od alkohola je namreč bolezen možganov, ti pa so v zgodnjih fazah razvoja zelo ranljivi. Mladostniki imajo slabše razvit del možganov, ki je vpleten v odgovorno sprejemanje odločitev. Zato jih veliko-krat opišemo, da radi tvegajo, da pre-izkušajo meje ter jih privlačijo novo-sti. Starši imajo pomembno vlogo pri usmerjanju otroka oz. mladostnika k bolj odgovornim in zdravim odloči-tvam.Raziskave so pokazale, da so najpo-zneje in najmanj alkohola spili otroci in mladostniki, katerih starši so:• imeli jasno stališče, da alkohol ni za

mladostnike,• postavljali jasne meje,• si vzeli čas za pogovor z mladostni-

kom,

• z mladostnikom preživljali in sku-paj načrtovali prosti čas,

• vedeli, kaj mladostnik počne, s kom se druži, kako se počuti, kaj razmi-šlja,

• podpirali mladostnikove pozitivne lastnosti in vedenja,

• mladostniku postavljali zahteve in mu bili hkrati v oporo.

Predvsem je potrebna odkrita komu-nikacija, kjer starši razložite otroku, zakaj alkohol ni primeren zanje. Pro-stor pa naj bo tudi za izražanje stali-šča otroka oz. mladostnika. Preveč prepovedi brez ustreznih razlag lahko v mladostniku vzbudi upor. Pogovori na temo alkohola naj bodo prisotni čez celo leto, ne le ob ključnih dogod-kih. Seveda pa lahko veliko naredite z zgledom, ki ga dajete svojim otrokom in mladostnikom, in jim tako omogo-čite, da si ustvarijo ustrezno stališče glede pitja alkohola.Ela Brecelj, univ. dipl. psih., Zdravstve-novzgojni center, Zdravstveni dom Se-žanaVir: Spletna stran Nacionalnega inšti-tuta za javno zdravje

Skozi čas, v lupini belih sten,brez zvokov zrak je nem,odvzete duše veterne premakne ničesar več.V tišini iskanja svojega egaso besede kot val nasiljarazbile tišino,prebile stenemoje duše neme.Kdo kaznoval je mene?Kdo ukazal času, naj izgine,da podoba moja uvene?Kdo zbudil me bo iz temenespečih rdečih oči,

razgalil podobo raztrganih oblakovod besnih neviht,grmel noči resnici v ksihtv distanci resnice,odšel, kot konec poletjaodidejo ptice?Predolgo sem iskalatam, kjer ničesar ni,na imaginarnem vlakupotovala skozi čas,dokler nisem utonilakot Narcis v vodnjaku.

Tomaž Mahkovic/Haiku-jisonce v zenituskozi nevihtni oblakizvrta luknjorohneči oblakrazvejano ožiljezlato utripa

večerni vetersinhron s pritrkavanjemveje ob vejo

vse me pozdravljaseter zleknjen pod klopjomahaje z repom

hosta se golí

burja odnaša cunjenebo zardeva

šumeče listjev energijah razkrojavzbuja novo rast

brenčeč popoldantovornjak na travnikupaleta vseh barv

smerokaz stvarstvaza lub hrasta zakavljansuh trokrpi list

dremavi večerkarfijole oblakovv sončnih očalih

AbsolutD (alias Darja Škerjanc)/ INVENTURA


POLETJE ODPRTIH KLETI IN DOMAČIJ VABI NA KRAS

Bogato turistično ponudbo Krasa smo letos že tretjič zapored združili v sku-pno zgodbo: Poletje odprtih kleti in do-mačij na Krasu, ki se bo odvila med 14. junijem in 15. septembrom. Okusna, zanimiva in nadvse barvita ponudba štirinajstih vinskih kleti ozi-roma domačih kmetij ter gostoljubje ponudnikov obljubljajo nepozabno poletno dogodivščino. Kot enodnevni izlet ali – zakaj pa ne – tudi večdnevno popotovanje #naMojNačin.Kdo vse je z nami, kdaj odpirajo vrata in kje jih najdete, si lahko preberete v zgibanki, ki je na razpolago na štirih info točkah (TIC Sežana, TIC Lokev,

TIC Dutovlje in TIC Štanjel), na turi-stičnih točkah zahodne Slovenije, Lju-bljane in slovenskega zamejstva ter pri nastanitvenih in gostinskih ponudni-kih na Krasu. Novosti in odzive bomo delili tudi preko družbenih omrežij Visitkras in spletnih straneh www.vi-sitkras.info, www.vinskacestakras.si in www.stanjel.eu. Seveda nismo pozabili na turistične zanimivosti poveznega teritorija. K ogledu in postanku vabijo tudi Kobilarna Lipica, Park Škocjanske jame, srednjeveški Štanjel in Pepin kra-ški vrt.V času projekta se bo na Krasu odvijalo tudi nekaj kulturnih dogodkov, ki smo

jih za obiskovalce v zgibanki posebej izpostavili: Praznik terana in pršuta v Dutovljah, Slovenski festival kamišibaj gledališča v Štanjelu, festival Gledanica na Volčjem Gradu in Štanjelu, Praznik Občine Sežana in Dan kobilarne Lipica.

Vabljeni na poletno dogodivščino na Kraško vinsko cesto.

Operacija je sofinancirana iz Podukre-pa 19.2 Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.Ana Hrast in Andreja ČerneFoto: projekt Visitkras, Jošt Gantar


Kresna noč na BekiS solsticijem ali brez njega je Beka magičen kraj, prelep, sa-mosvoj – in v zadnjih letih se znova napolnjuje. To se vidi tudi po tem, da smo po 80 letih ponovno ustanovili Kulturno društvo Lilija na Beki. V času brez časa, a z željo po umetni-škem razdajanju, smo vas povabili k nam, v naš gozd, na po-letni sončev obrat, prav 21. junija, kjer smo s pesmijo, glas-bo in plesom povezali z naravo. Za to sta poskrbela odlična Bine in Camilo (Belle etage) in nas s svojo zgodbo potegnila v program. Začutili smo njuno pristno umetniško razdaja-

nje in se prepustili kresni noči tudi sami. Pri slapu smo se srečali s poezijo netipične primorske pesnice Ines Cergol, doma z Beke, ki danes živi v Kopru. V osrčju Korošce, na travniku sredi gozda, nas je pričakala glasba Ane Kravanja in Sama Kutina, in tudi prelep kres, ob katerem smo zaplesali,

zapeli, zameditirali … vse, v kar te ogenj zna začarati. Sledi-lo je druženje ob melisinem čaju, žganih domačih dobrotah ter pehtranki in drugih pekovskih izdelkih pridnih Bečank. Domačini smo bili zadovoljni s prvo organizacijo »Festivala kresne noči«. Bilo je tako, kot smo sicer lahko samo slutili, in obiskovalci so bili ta pravi. Prihodnje leto nadaljujemo! Z novo zgodbo kresne noči.Ester Mihalič


POZDRAVLJENI,

NOVOROJENČKI!

Dobrodošli,

Lia, Zala in Zarja!

MOJA PRVA OSEBNA

IZKAZNICAIME IN PRIIMEK: Lia DocićROJENA: 21. 5. 2019DOLŽINA IN TEŽA: 45 cm in 2310 gSTARŠA: Tina in Aleksander

Mamo Tino in očija Acota sem presenetila, saj sem prišla na svet en mesec pred rokom. V zadovoljstvo vseh sem se rodila zdrava, močna in polna energije. Zelo rada jem, se cartam in spim, zato lepo napredujem. Še malo pa bom imela 3 kilograme.Lia je našo županjo Sašo Likavec Svetelšek še v drugo potrdila za nono, za kar ji iskreno čestitamo!

MOJA PRVA OSEBNA

IZKAZNICAIME IN PRIIMEK: Zala FabjančičROJENA: 24. 4. 2019DOLŽINA IN TEŽA: 52 cm in 3415 gSTARŠA: Petra in Sandi

Točno na dan, ki so ga zdravniki napovedali, se je rodila Zala in s svojim prihodom razveselila sestrico Nežo, ma-mico Petro in tatija Sandija, prav tako pa tudi vse bližnje, ki so na veselo novičko nestrpno čakali.Zala je umirjena deklica, ki se že radovedno spogleduje s svetom. Nasmiha se sestrici Neži in že napoveduje, da bo-sta v kratkem postali veliki zaveznici. Radi preživljata čas skupaj, predvsem popoldneve na prostem.

MOJA PRVA OSEBNA

IZKAZNICAIME IN PRIIMEK: Zarja TomažičROJENA: 22. 4. 2019DOLŽINA IN TEŽA: 50 cm in 2990 gSTARŠA: Andreja in AlešDRUŽINA STANUJE V: Tubljah pri Hrpeljah

Na velikonočni ponedeljek, štiri dni pred predvidenim datumom rojstva, je na svet pokukala naša Zarja. »To ni pesem, to je ena sama ljubezen,« je zapisal Tone Pavček in strinjamo se z njim. Že v prvem tednu svojega življenja je prepotovala skoraj pol Slovenije, saj je bila rojena na Jesenicah. Mamico sta med porodom bodrila očka Aleš in doula Tita ter tako pripomogla, da je vse potekalo naravno, lepo in sproščeno. Zarja ob rojstvu sploh ni jokala, malo se je oglasila z nežnim glaskom in se mirna stisnila k mamici, oba starša sta ji zapela, ona pa se je že nekaj minut po rojstvu začela pridno dojiti. Njenega prihoda domov se je najbolj razveselil bratec Gašper, ki jo rad pestuje, boža in se z njo pogovarja ter pomaga pri negi. Zarja je živahna in vedra dojenčica, trenutno so ji najbolj všeč jutranji sprehodi, pesmice in večerno kopanje. Takrat nam podeli marsikateri nasmešek. Male princeske so se zelo razveselili tudi none in nonoti iz Tubelj in Povžan.

Vabilo V nedeljo, 25. 8. 2019,

ob 16:00

vljudno vabljeni v župnijsko cerkev sv. Antona v Hrpeljah, da skupaj obhajamo

zahvalno sveto mašo ob 30. obletnici ustanovitve župnije Hrpelje -

Kozina.

Župnija Hrpelje - Kozina

Razstave:

� julij: Andrej Petrovič: »Razkritje«,

fotografska razstava, postavitev

� avgust: Božica Mihalič: »Nekaj je v zraku«, slikarska razstava, postavitev

Knjižnica Kozina

Program Knjižnice Kozina v juliju in avgustu 2019

KNJIŽNICA


Obrat za 90 stopinj Pri predmetu Racionalistična civili-zacija smo letos ubrali nekoliko dru-gačno pot. Že na začetku leta smo se družno, tj. po skupnem posvetu s študenti, študentkami in profesorjem, odločili, da uberemo neformalen, di-namičen in s strani ameriških kam-pusov inspiriran način poučevanja, ki temelji na participaciji oziroma na seminarjih, ki jih za vsak sklop pre-davanj pripravi določeno število štu-dentk. Zavoljo tega je bilo na začetku leta treba izbrati osnovno os predme-ta, okoli katere bodo potekala nadalj-nja predavanja in razprave; v skladu s časom in zato pričakovano, se z zgo-dovino racionalistične civilizacije ni bil pripravljen ukvarjati nihče, več pozornosti in truda pa je večji del nas brez težav namenil vprašanju okolja, ekologije, okoljskega diskurza in »ul-timativnemu« problemu globalnega segrevanja. Nekoliko kasneje smo po-leg tega ugotovili, da se tudi naš profe-sor poklicno ukvarja s tovrstnimi za-gatami, ker pa je »Boomer« in ker še vedno verjame v moč paternalistične kritike neoliberalizma, tudi okoljska kritika takisto ni mogla iti prav daleč. Študentje in študentke smo zatorej bili obsojeni na (1) kritično prevre-dnotenje koncepta rasti – kot tega že intuitivno razumemo prek ekonomije – in na (2) seznanjenje in ukvarjanje z domnevno inovativnim in za današnji čas nujnim konceptom odrasti. Naprej po časovni osi in prispeli smo do izpitnega obdobja oziroma do prihajajočega ustnega izpita. Na podlagi seminarjev, ki smo jih pri-pravili študentje, je vsak izmed nas oblikoval vprašanje in odgovor nanj, v naslednjem koraku pa smo skupno gradivo združili, ga vsakomur izmed nas posredovali in začeli s procesom učenja – brez težav lahko zatrdim, da se je pred mano znašel kup odpadne-ga materiala oziroma skupek v celoti predznanstvenih teorij in načinov

mišljenja. Kaj želim reči s tem? Ni-kakršno naključje ni, da se je popoln razpust minimalnih načel znanstvene legitimnosti in kredibilnosti zgodil prav v trenutku ukvarjanja s koncep-tom odrasti; a več o tem v nadaljeva-nju. Za boljšo ilustracijo vsega skupaj je vredno – čeprav osebno zelo bole-če – še prej izpostaviti nekaj krilatic, ki so brez sankcij romale na izpit, ali drugače rečeno, ki so dejansko spada-le v rubriko ustreznih izpitnih vpra-šanj in odgovorov! V 1. vprašanju smo lahko videli direkten napad na znanost (»Zakaj uradna znanost ne prizna odkritja Bosanskih piramid?«), v 7. vprašanju je bilo govora o zeleni vesti ali o najhujših oblikah esenci-alizma, teologije in vračanja nazaj (globoka ekologija, samorealizacija, biocentrična enakost, ekofeminizem, bioregionalizem, ekoteologija itd.), v 8. vprašanju nekomu ni dišala hladna racionalnost medicine in je zato izve-del zagovor bionergije in zdravilstva (»Koncept celostne obravnave člove-ka: to celostno gledanje na človeka in tudi druga bitja imenujemo tudi telo--um-duša ali še bolje v obratni smeri, kot poteka naravna hierarhija odlo-čanja: duša-um-telo1 « – Slavoj Žižek bi na tale citat odgovoril takole: »Te ljudi je potrebno nemudoma poslati v gulag«, jaz pa k temu dodajam: »na-stopil je posmeh, nato močan škrip z zobmi, vse skupaj pa se je končalo z v NBA govorici izpljunjenim »seri-ously dude?«), za vrhunec zgražanja pa je poskrbelo 9. vprašanje oziroma realizacija, da je po njihovem (resda implicitnem) prepričanju v kvantni mehaniki nekaj nematerialnega. A dovolj z blatenjem drugih. Ves ra-zlog, zakaj sem tovrstnim miselnim shemam sploh namenil pozornost, izhaja iz vedno bolj prisotne potrebe po njihovi obuditvi ter zaradi prepro-ste dokazne vrednosti, ki nazorno pri-kazuje zakaj (zagovorjanje koncepta

odrasti) in kako (neobčutljivost do realnosti) so stvari šle narobe. Re-kel bi, da je celotni okoljski diskurz tako ali drugače potopljen v različne zmotne – intutivne in metafizične2 – predstave, ki se tičejo tako vprašanja energije kot tudi delovanja znanosti, tehnologije ali sistemskega organizi-ranja nasploh – kako drugače pojasni-ti vsakokratno jamranje zagovornikov odrasti in njihovo poudarjanje (sicer v celoti spekulativno3 podane) mantre: [»kritika – dodatek je moj] neskonč-ne rasti na končnem planetu« Ne ra-zumete? Ti ljudje poskušajo življenje znotraj današnjega izjemno komple-ksnega globalnega sistema zreduci-rati in pojasniti prek življenja znotraj epruvete. In tu gre najti izhodiščno nestrinjanje z danes dominatno ver-zijo zelene politike, ki je, prav zaradi manka kreativnosti, manka sistem-skega mišljenja in popolnega odpisa selektivne moči razuma, postala bolj in bolj konservativna in konzervirajo-ča. Strah pred opustošenjem in etična komponenta (odgovornost do narave) sta tako privedli do popolne opustitve razvetljenskega projekta in verjetja v prometejsko mišljenje, ki bi edinole lahko sistematično naslovilo današnji planetarni problem (globalno segre-vanje kot hiperobjekt4) in vzpostavilo povezovalni vektor k zelo drugačni, a toliko boljši prihodnosti. Ob tem je preklic uporabe razuma in konec verjetja v zmožnosti transformacije začetnih predpostavk človeka zopet privlekel k tlom, levico pa je obsodil na konec historično specifičnega in izrazito progresivnega projekta, kate-rega bistvo je bil prav boj proti obsto-ječim sistemskim limitacijam5. Temu sledeč ne čudi, da se je zelena levica znašla v primežu fantazem har-monične narave in da je zavoljo njih tudi podlegla interpretaciji nje kot ne-česa, česar bistvo naj ne bi bilo dina-mično, ampak statično, kolikor nam

1 Za dejansko, tj. nevroznanstveno hierarhijo odločanja glej N. Katherine Hayles Unthought: The Power of the Cognitive Nonconscious. 2 Prepričanje o obstoju »naravnih« in »nenaravnih« načinov bivanja. 3 Znanost in tehnologija sta torej mehanizma, ki nam v celoti onemogočata podajati izjave o zmožnostih ali nezmožnostih sistemskega delovanja v

prihodnje; ker je za njuno raziskovanje značilno, da vzdržuje stik z zunanjostjo ali da v družbene mehanizme vnaša nove informacije oziroma nova spoznanja, ki predhodno niso bila dostopna, ljudje preprosto ne moremo (razen povsem spekulativno in ideološko) podajati trditve, ki pričajo o »omejenih virih na omejenem planetu« ali o »omejeni kapaciteti na omejenem planetu«.

4 »Najsplošnejša opredelitev hiperobjektov pravi, da gre za velike, enormne, prostorsko in časovno masivne objekte, ki so preveliki, da bi jih v celoti zaznali oziroma spoznali. Hiperobjekti se nam izmikajo.« Glej: K objektom orientirana ekologija in globalno segrevanje (airBeletrina).

5 Po drugi strani bi veljalo izpeljati argument, v katerem bi izvor transhumanizma povezali s prvimi ruskimi kozmisti.


Poletje – prijatelj ljudi in žuželk

Poletje je končno tukaj in s tem so za-živele tudi žuželke, ki nam velikokrat lahko povzročijo kopico preglavic, ki se kažejo kot srbečica, oteklina, rde-čica, bolečina in nenazadnje tudi kot alergijska reakcija. Pozornost mora-mo nameniti tudi klopom, saj lahko njegov vbod prinese veliko več od zgoraj naštetega. Slovenija sodi med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti za klopnim meningoen-cefalitisom (KME), saj je od leta 2000 zbolelo v povprečju 250 oseb letno. Klopi iščejo gostitelje, ko plezajo po grmičevju in travnih bilkah ali ča-kajo mimoidoče gostitelje v zasedi. Klop gostitelje zazna s svojimi čutili. Ko prileze na človeka, poišče dovolj mehko mesto, na katerega se prisesa. Preprečevanje okužbe in preventiva:• Nujna in najbolj učinkovita je pre-

ventiva z repelenti in dolgimi obla-čili (da preprečimo dostop klopu).

• Po prihodu domov se obvezno zu-naj preoblečemo in temeljito pregle-damo v kopalnici vse predele telesa.

• Ko najdemo klopa ga nemudoma odstranimo in uničimo z ognjem oz. ga splaknemo v odtok.

• Učinkovito je tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu.

Odstranjevanje klopa – primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga

z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože NE uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.Cepljenje proti KME: Čeprav je v Slo-veniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, kot npr. gozdni delavci, lovci itd., ga pri-poročamo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoen-cefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema od-merkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpo-stavi zaščita pred boleznijo še pred ak-tivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5–12 oz. 9–12 mesecev (glede na cepivo), nato pa so potrebni poživi-tveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Po 50. oziroma 60. letu sta-rosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na 3 leta.V letu 2018 je bilo prijavljenih 153 primerov KME (7,4/100.000 prebival-cev), kar je manj od povprečja pred-hodnih 20 let (približno 170 prijav letno). Smrti zaradi KME v letu 2018 nismo zabeležili. KME se pojavlja se-zonsko, običajno največ od maja do oktobra, kar je povezano z aktivnostjo klopov. V letu 2018 je bilo največ pri-jav KME junija in julija, z vrhom zbo-levanja v juliju. S poletjem se poveča tudi število ko-marjev, katerih piki so neprijetni in nadležni. Število komarjev in pikov zmanjšamo s preventivnimi ukrepi:

• Odstranjujemo stoječo vodo iz svo-jega okolja (v okolici bivališč, na vr-tovih, na pokopališču …) in s tem zmanjšujemo možnosti za razmno-ževanje komarjev. Iz svojega zuna-njega okolja odstranimo predmete,

v katerih se voda zadržuje, npr. ve-dra, odprte plastenke, gume, vaze, igrače … Mestom, kjer stoječe vode ne moremo odstraniti (npr. večje luže), se izogibajmo. Pravilno od-lagajmo odpadke (tako, da se v njih ne nabira voda), redno vzdržujmo bazene, okrasna jezera in vodnjake ter urejajmo zelene površine.

• Nosimo svetla oblačila in z njimi pokrijmo čim večji del telesa (dolgi rokavi in hlačnice), zlasti v času naj-večje aktivnosti komarjev, večino-ma zjutraj in pozno popoldan/zve-čer. Navadni komar je sicer aktiven ponoči, tigrasti pa podnevi.

• Uporabljajmo sredstva za zaščito proti komarjem (repelente) in pri tem dosledno upoštevajmo navo-dila proizvajalca. Repelente nana-šajmo na izpostavljene dele kože in na oblačila, nikoli pa na oči, v usta, ušesa, na rane ali vneto kožo. Na-nesemo jih po morebitnem nanosu zaščitnega sredstva za sončenje ali drugega kozmetičnega pripravka. Večino repelentov lahko varno upo-rabljajo tudi otroci, starejši od 2 me-secev, nosečnice in doječe matere.

• Izogibajmo se zadrževanju na pro-stem, ko je aktivnost komarjev naj-večja.

• Preprečujmo vstop komarjev v no-tranje prostore z uporabo mrež pro-ti komarjem (komarnikov).

Kim Trobec, mag. zdr. neg., vodja Zdravstvenovzgojnega centra Zdra-vstvenega doma SežanaVir: strokovno gradivo NIJZ

hkrati ne dviguje obrvi, čemu je v njej sploh vzniknilo verjetje v naravni red ali v bojda naravne zakonitosti same. Na okoljski in ekološki problematiki utemeljena verzija levice je zato ide-ološko vedno bližje tradicionalni de-snici in njenemu zagovoru družbene

hierarhičnosti, časovnosti in fiksnosti družbenih, spolnih in drugih vlog. Obrat za 90 stopinj, ki ga na tem me-stu zasledujem, tako temelji na zasuku prevladujoče politične dihotomije, ki se ne več deli na desne in leve, ampak na tiste, ki želijo iti gor (črni), in na ti-

ste, ki želijo ostati doli (zeleni). Hvala bogu za desne libertarke in levičarske tehnokrate! Kako privlačen je sodobni moderni svet … Maks Valenčič


Google Street View ponovno v SlovenijiGoogle svoje posnetke redno po-sodablja zaradi nenehnega razvo-ja infrastrukture – tako uporab-nikom olajša načrtovanje poti. Google Zemljevidi za območje Slo-venije se bodo posodobili s posnetki, ki jih bosta zajela Google Street View avtomobil in pohodnik s Street View Trekker nahrbtnikom, ki bo prehodil območja za pešce v dveh največjih slo-venskih mestih, v Ljubljani in Maribo-ru. Street View, ki je v Sloveniji na vo-ljo od leta 2014, se redno posodablja, da se prikazana slika čim bolj približa resničnosti.Street View je priljubljena funkcija Google Zemljevidov, ki je trenutno na voljo v več kot 85 državah po vsem svetu, pa tudi v delih Arktike in An-tarktike. Uporabniki si lahko s po-močjo storitve Street View ogledajo 360-stopinjske posnetke različnih ulic ter kulturne in nacionalne dediščine. Na voljo je v tudi v Google Earth in v Google Zemljevidih za mobilne na-prave.

Street View Trekker nahrbtnik je no-sljiv nahrbtnik, opremljen s kamero na vrhu. Nosi ga pohodnik, ki se spre-haja po pešpoteh, nahrbtnik pa samo-dejno zajema posnetke. Ti posnetki se nato združijo v 360-stopinjske pano-ramske posnetke, ki si jih lahko ogle-date v Google Zemljevidih. Google je v Sloveniji z nahrbtnikom Street View Trekker že posnel območja za pešce v večjih mestih, kot tudi druge zanimi-ve kraje, vključno s Triglavskim naro-dnim parkom in Goriškimi brdi.Google svoje posnetke redno posoda-blja zaradi nenehnega razvoja infra-strukture. Tako uporabnikom olajša načrtovanje poti, saj se lažje orien-tirajo, hkrati pa se kot vedno trudi ohraniti zasebnost. Google pred vsako objavo zbranih posnetkov Street View izvede obdelavo s posebno tehnologi-jo. Tehnologija zamegli obraze oseb in registrske tablice, zato jih ni mogoče identificirati, ter tako zaščiti zaseb-nost. Street View omogoča tudi na-knadno odstranitev posnetkov, ki jih

lahko uporabniki prijavijo s klikom na gumb »Prijavi težavo« v spodnjem desnem kotu katerega koli posnetka. Google lahko na zahtevo izbriše po-snetek posameznika, njegovega otro-ka, avtomobila ali hiše.Zajemanje posnetkov se je začelo 28. maja.

Za več informacij o storitvi Street View in trenutni lokaciji avtomobilov Google Street View obiščite: https://www.google.si/intl/sl/streetview/explore/

BIOLOŠKIH ODPADKOV V RJAVI ZABOJNIK NE ODLAGAMO

V PLASTIČNIH VREČKAH!Bio odpadke odložite:

•brez vrečke, •v biorazgradljivi vrečki,

•v papirnati vrečki.

Če bio odpadke prinesete v plastični vrečki, jih v rjavi zabojnik iztresite iz vrečke,

plastično vrečko pa odložite v zabojnik za plastično embalažo.

Tudi PROZORNA VREČKA ZA SADJE IN ZELENJAVO JE PLASTIČNA VREČKA! Zato NE SODI v rjavi zabojnik za BIO ODPADKE.

Plastične vrečke se ne razgradijo in motijo proces kompostiranja!

Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana


Iz belega do rdečega ...Narava je mogočna, je osupljiva, je čudovita, če se le znamo ustaviti in ji posvetiti trenutek. Takrat lahko uzremo marsikaj. Spomladi cvet. Marsikdo bi rekel “saj je le cvet”. Da, a iz cveta se razvije mar-sikaj. Iz cveta, ki je mene prevzel, so se razvile sla-stne, rdeče češnje, ki nam dajo toliko veselja. Mogo-če zato, ker so prvo sveže sadje, ki ga zaužijemo po dolgi zimi. Kako lepo je bilo opazovati spremembe na domačem vrtu ...Fotografije in zamisel: Kristina Gustinčič

Fotozgodba


PripravaPripravimo kvasec: v posodo damo zdrobljen kvas, malo to-plega mleka, žlico sladkorja in moke ter pustimo, da vzhaja.Stepemo rumenjake, sladkor in maslo, dodamo mleko, sol in limonino lupinico. V posodo stresemo moko, v sredini naredimo jamico, vanjo vlijemo kvasec in premešamo. V moko dodamo še ostale se-stavine in umesimo testo. Testo stepamo z leseno kuhalnico toliko časa, da se loči od posode. Nato pustimo, da vzhaja eno uro.Vzhajano testo razvaljamo na tanko in razrežemo na 1 cm široke trakove ter oblikujemo v kitke. Lahko oblikujemo tudi

manjše pravokotnike, ki jim po sredini naredimo dve ali tri daljše zareze z dekorativnim koleščkom ali nožem. Obliko-vane kitke ali pravokotnike še enkrat vzhajamo na toplem 15 minut.V ponvi segrejemo olje in vanj položimo oblikovano testo. Pečemo na obeh straneh toliko časa, da postane svetlo rjave barve.Ko so spečeni, jih damo še na papirnato brisačko in popiv-namo maščobo.Posujemo jih s sladkorjem v prahu.Foto: Andrejka Cunjac

Recepti naših non

Vir: knjiga v izdaji OŠ DBB Hrpelje »Babica, povej mi«

Sestavine500 g moke4 rumenjaki4 dag kvasa10 dag sladkorja¼ l mleka10 dag masla

ščepec soližlička rumanastrgana limonina lupinica olje za cvrtje sladkor v prahu

ALI SADJE REDI?Veliko ljudi se sprašuje, ali uživanje sadja redi ali pa bodo po večjih količinah sadja uspešno shujšali. Sadje vsebuje veliko naravno prisotnih sladkorjev (ki predstavljajo tudi vir ogljikovih hidratov), vodo, vlaknine, vitamine, minera-le idr. Vsekakor raje kot po sladicah posegajmo po sadju, saj poleg sladkorja vsebuje še ostale hranljive snovi (antio-ksidanti, vlaknine idr.). Uživajmo raznoliko sadje, da s tem v naše telo vnesemo raznolike antioksidante. Kaj pa sploh so antioksidanti? Gre za snovi, ki zavirajo oksidacijske procese v našem organizmu in preprečujejo, da bi v tele-su nastalo preveč prostih radikalov. Prosti radikali v telesu sprožajo številne reakcije, ki poškodujejo naše celice, kar je lahko potencialen vzrok številnih bolezni (npr. diabetes, infarkt, rakava obolenja, vnetne bolezni …), in pospešijo »staranje organizma«. Kdaj pa nastane večje število prostih radikalov? Takrat, ko je naše telo pod stresom (psihičnim ali fizičnim). Veliko antioksidantov lahko v naše telo vne-semo s pravilno izbiro živil. Antioksidativni učinek imajo vitamini C, E, karoteni (sadje in zelenjava oranžne barve), ki jih naše telo samo pretvori v vitamin A. Uživanje an-tioksidantov se pokaže tudi na naši koži, saj preprečujejo staranje. Zadostno uživanje antioksidantov torej ohranja mladostni videz, saj povečajo prekrvavitev ter dajo videz sijoče in »sveže« polti. Ali je bolje uživati vitamine iz sadja ali iz kapsul/ tablet? Definitivno iz sadja, saj bomo poleg ciljnih vitaminov prejeli še vir prehranske vlaknine, ki je pomembna za prebavo in preprečuje zastajanje blata in

črevesne vsebine, s čimer si bomo uravnali prebavo. Sadje predstavlja odličen vir energije, ki je našemu telesu hitro dostopna. To je še posebej pomembno za športnike in ak-tivne posameznike, ki pred treningom hitro napolnijo za-logo energije z zaužitim sadežem (npr. banana pred/med treningom ...). Res je, da sadje vsebuje veliko sladkorja, a ne smemo pozabiti na vse prej omenjene koristne snovi, ki jih lahko dobimo, ko zaužijemo primerno količino ra-znolikega sadja. Sadje predstavlja problem pri posamezni-kih, ki na splošno preko dneva zaužijejo preveč kalorij oz. kalorične hrane. Ker takšni ljudje že na splošno zaužijejo preveč kalorij, jim sadje doprinese še dodaten vir le-teh, kar se nato pozna na kopičenju maščobe. Sadje vsekakor predstavlja del zdrave in uravnotežene vsakodnevne prehrane, seveda v primerni količini. Izbi-rajte raznoliko, sezonsko, ekološko in sveže sadje. Sadje predstavlja problem v prehrani tistim posameznikom, ki iz zdravstvenih razlogov ne prenesejo fruktoze, za kar pa imajo najverjetneje že postavljeno diagnozo zdravnika. Ostali pa uživajmo sadje, ki je odlična alternativa nezdra-vim sladicam. V prihajajočih vročih poletnih dneh pa preizkusite spodnji recept za domač sadni sladoled (brez dodanega sladkorja).Nika Renko, dipl. inž. živilstva in prehrane

prehrana in zdravje

Fanclji


G. Vid Premrl bo v nedeljo, 30. 6. 2019, ob 10:00

v cerkvi sv. Martina v Slivju slovesno obhajal zlato mašo.

Z njim bo somaševal župnik Niko Čuk in drugi duhovniki, sodelovali pa bodo dejavno vključeni člani

vseh pridruženih župnij.

Vljudno vabljeni, da se v čim večjem številu Bogu zahvalimo za zlati mašniški jubilej in prosimo

za nove duhovne poklice.

Vabilo na zlato mašo

»Naša slovenščina je, prepričani smemo biti, eden najlepših jezikov na svetu.« Tako je zapisal je-zikoslovec Škrabec pred več kot stotimi leti. Leta 1922 pa so v Trstu objavili te Slo-venske zapovedi. Prav vsaka od njih si zaslu-ži pozornost in morda tudi razmislek, kako slovenski jezik doje-mamo danes. (NMČ)

Gospod, uči me spolnjevati Tvojo voljo (Sv. p.)


V soboto, 20. julija, ob 20. uri

v Vaškem domu v Rodiku:

DRUŽENJE Z MARJANOM MIKLAVCEM, NJEGOVIMI

SLIKAMI IN KNJIGO.

Večer bo obogatil tudi nastop glasbene skupine.

Toplo vabljeni!

Marjan Miklavec in Mirjam Muženič v Rodiku

UMETNIK IZ SEŽANE V SLIKAH IN KNJIGI PONOS KRASANa pragu tradicionalnega vaškega opasila bo v letošnjem programu praznovanja tudi razstava umetniških slik samorastnika s Krasa Marjana Miklavca ter v pogovoru z njim predstavitev njegovega dela in pogledov na nekdanje in sodobno življenje v domačem prostoru.Doma je v Sežani, kjer je leta 1984 na samostojni razstavi prvič na ogled ponudil vaške podobe na slovenskem in italijanskem Krasu. Od tedaj je pripravil številne samostojne razstave in sodeloval na nešteto skupinskih razstavah in dobrodelnih dogodkih. Njegova dela so bila razstavljena tudi v znamenitem pariškem Louvru.Marjan Miklavec je avtor lepega števila platen v raznolikih slikarskih tehnikah, s katerimi nežno, v slogu poetičnega realizma, upodablja značilno kraško pokrajino, njeno naravno, arhitekturno in tudi etnološko dediščino. Kras je zanj svetinja in Krasu se priklanja z vsakim slikarskim dejanjem.Miklavčeva je tudi veličastna monografija PONOS KRASA, izvrstno izložbeno okno slikarjevega potopisa po domači zemlji in njenih posebnostih. Je umetniški dokument prostora in časa, ki sodi v vsak predstavljen kraj, vasico in zaselek, v vsako kraško hišo.Sežanski slikar je tudi svetovni popotnik, ki je rojakom na vseh celinah v pokušino ponudil slikoviti košček domovine in od njih prinesel drobec življenja, navad in običajev. Tako ni le umetnik, ki spretno in s pravim občutkom, dušo in srcem polni slikarko platno. Marjan Miklavec je tudi nadvse prijeten sogovornik, zanimiv pripovedovalec in mestoma tudi hudomušen ocenjevalec obravnavane tematike.Z njim se boste lahko pogovarjali vsi Rodičani. Pogovor pa bo vodila tudi Rodičanka, novinarka RTV Slovenija Mirjam Muženič, ki ne pozablja svojih korenin. Njena starša sta bila Prčinelov in Klunova, oče pa že peto leto počiva na rodiškem pokopališču.


V 88. letu starosti me je zapustil predragi oče

JOŽEF SEGULINIskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, vaščanom, njegovim bivšim sodelavcem in vsem ostalim za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče.Hvala zdravstvenemu osebju Doma upokojencev Izola in Splošne bolnišnice Izola za nudeno pomoč v njegovih zadnjih urah.Posebna zahvala gre sodelavkam in sodelavcem Luke Koper za darovano cvetje in nudenje pomoči v najtežjih trenutkih.Hvala župniku Niku za opravljeni pogreb in pevcem za čustveno izpete pesmi ter hvala tudi Jožetu Mezgecu za posebno zvonjenje v cerkvi pri Tabru.Hvala vsem, ki ste pospremili očeta na njegovo zadnje prebivališče.

Žalujoča: hčerka Gracijela

MARINKA ŠKERJANC (1941–2019)

Konec marca smo se poslovili od Marinke. Imela je veliko voljo do življenja, a je bila njena bolezen

močnejša od njene volje.Rodila se je v vasi Gornje Gorče pri Braslovčah v Savinjski

dolini v premožni kmečki družini. Osnovno šolo je obiskovala v Braslovčah, Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru.

Nato je obiskovala Višjo ekonomsko komercialno šolo v Mariboru, kjer je tudi diplomirala.

Med študijem je spoznala Darija Škerjanca in se z njim poročila. Preselila se je v Materijo, kjer sta si ustvarila

dom in družino. Marinka se je hitro vživela v novo okolje. Svoje delovne aktivnosti je začela v podjetju Kovinar v

Hrpeljah, kjer je kmalu prevzela vodenje. Njen glavni cilj je postal izgradnja nove proizvodne hale, kar ji je tudi

uspelo – to je bila Marinkina strateška poteza. Proizvodnja v novih razmerah je omogočila nadaljnji razvoj podjetja

in doseganje kvalitetne proizvodnje. Kovinar je postal pomemben dobavitelj vijakov v nekdanji Jugoslaviji.

Modernizacija Kovinarja predstavlja Marinkino življenjsko delo, na kar je bila ponosna vse do svoje smrti.

Svoje delovne aktivnosti je nadaljevala na Sežanskem, kjer je ponovno dokazala svoje sposobnosti kot direktorica

banke, nato pa kot vodja finančnega sektorja v tedaj uspešnem gradbenem podjetju Kraški zidar. V obe podjetji je prinesla dodatno energijo, kar je bilo v skladu z njenim

pozitivnim značajem in kar so ji sodelavci vedno priznavali.Po upokojitvi se je vključila v družbene aktivnosti v

domačem okolju. Tako je leta 1998 kandidirala za županjo Občine Hrpelje - Kozina. Za županjo ni bila izvoljena, je pa postala podžupanja v letih 1998–2002. Zelo aktivna je

bila tudi pri obnovi cerkve v Brezovici; njena naloga je bila predvsem zbiranje sredstev, pri čemer je bila zelo uspešna.

Draga Marinka, hvala ti za tvoj prispevek k razvoju okolja, v katerega si prišla iz Savinjske doline, se v njem udomačila

in se nesebično razdajala ljudem, med katerimi si živela.

S spoštovanjem,prijatelji in sosedje

V 90. letu je tiho zatisnila oči

naša draga mama, nona in pranona

ZMAGA VIŠNJEVEC1929–2019

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje

in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku Niku Čuku za opravljeni pogrebni obred, KSP d.d. Sežana ter pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji

poti.

Žalujoči: hči Eda z možem, vnuka Klavdija z Alenom in Matej z Natašo ter pravnuki Rubi, Ella, Zala in Sven ter

sestra Slava z družino

ZAHVALA

V SPOMIN

ZAHVALA

Nikar ne trgaj rož za mene,kjer rastejo, tam naj cveto.Ko vidiš jih, se spomni name.Lep spomin na mene bo!(neznani avtor)

Bolečine se ne da skriti,tudi solze zatajiti,a srce boli, ko tebe, mama,več v našem domu ni.


2019kino

na KrasuPoletni

Sežana Divača3. 7. sreda ob 21.30Ne bom več luzerka Urša Menart, Slovenija, 2018

7. 7. nedelja ob 21.30Dogman Matteo Garrone, Italija/Francija, 2018

10. 7. sreda ob 21.30The Dawn Wall Josh Lowell in Peter Mortimer, ZDA, 2018 Zmagovalec 13. FGG. Soorganizacija: Festival gorniškega filma.

17. 7. sreda ob 21.30Nepoškodovane / Mladifest 2019 (The Undamaged) Matic Oblak, Rožle Bregar in Miha Avguštin, Slovenija, 2018 Soorganizacija: MC Podlaga, KŠS, Balkan Rivers Defence.

21. 7. nedelja ob 21.30Izbor kratkih filmov s festivala FeKK

24. 7. sreda ob 21.30V senci drevesa (Undir trenu) Hafsteinn Gunnar Sigurdsson, Islandija/Francija/Poljska/Danska/Nemčija, 2017

14. 8. sreda, ob 21.00O vaseh in ljudeh / Poklon Agnès Varda (Visages Villages) Agnès Varda, Francija, 2017

21. 8. sreda, ob 21.00Med policami (In den Gängen) Thomas Stuber, Nemčija, 2018

28. 8. sreda, ob 21.00Izgubljena v Parizu (Paris pieds nus) Dominique Abel in Fiona Gordon, Francija/Belgija, 2018

21. 8. in 28. 8. sreda od 10.00 do 12.00 in od 19.00 do 21.00Sejem filmskih plakatov

Predvajanja bodo v amfiteatru Kosovelovega doma Sežana. Če bo vreme slabo, bodo predvajanja v Veliki ali Srednji dvorani. Vstop na projekcije je brezplačen. Za natančne informacije glej spletno stran Kosovelovega doma Sežana.

KOSOVELOV DOM SEŽANA – AMFITEATER

MUZEJ SLOVENSKIH FILMSKIH IGRALCEV – LETNI KINO

5. 7. petek ob 21.30Eva / Poklon Mirandi Caharija Franci Slak, Slovenija (Jugoslavija), 1983

12. 7. petek ob 21.30Dolina miru / 100 let Franceta ŠtiglicaFrance Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1956

19. 7. petek ob 21.30Jules in Jim / V ritmu ljubezni (Jules et Jim) François Truffaut, Francija, 1962

26. 7. petek ob 21.30Casablanca / V ritmu ljubezni Michael Curtiz, ZDA, 1942

02. 8. petek ob 21.30Visoke pete / V ritmu ljubezni (Tacones lejanos) Pedro Almodóvar, Španija/Francija, 1991

09. 8. petek ob 21.30Življenje je lepo / V ritmu ljubezni (La vita è bella) Roberto Benigni, Italija, 199716. 8. petek ob 21.00Strti cvetovi / V ritmu ljubezni (Broken Flowers) Jim Jarmusch, ZDA/Francija, 200523. 8. petek ob 21.00Čudežno popotovanje / V ritmu ljubezni (Sen to Chihiro no kamikakushi) Hayao Miyazaki, Japonska, 2001, sinhronizirano v slovenščino USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE Podobe filma: na mesečnih delavnicah spoznavamo svet filma od prvih (pred)filmskih izumov do danes.

Filmi bodo predvajani s 35-mm filmskega traku s slovenskimi podnapisi. V primeru dežja ali burje program odpade. Vstopnica za kino predstavo pod zvezdami velja tudi kot vstopnica za ogled Muzeja slovenskih filmskih igralcev. Projekcija v okviru prireditve Poklon Mirandi Caharija je brezplačna, vstopnina za ostale projekcije se obračunava po veljavnem ceniku. Za natančne informacije na dan dogodka glej spletni strani Kinoteke (www. kinoteka. si) in Muzeja slovenskih filmskih igralcev.

www.kosovelovdom.si

www.muzejdivaca.siREPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KULTURO Pr

oduk

cija

: Slo

vens

ka k

inot

eka,

Kos

ovel

ov d

om S

ežan

a

Poletni-kino-Kras-2019_oglas_A5.indd 1 13/06/2019 23:19:14


Koncert: akustična zasedba glasbene skupine Ne me jugat z gosti

Vljudno vabljeni v čudovit ambient jamske dvorane z naravnim odrom, ki ga sestavljajo kapniki.

Priporočamo primerno obutev in oblačila. Jama je tik ob kolovozu, ki povezuje cesto Materija−Gradišica

in Bač−Odolina (v tej smeri bo potekal tudi enosmerni promet v času koncerta, dostop bo označen).

Vstopnine ni.

Organizira: Občina Hrpelje - Kozina v sodelovanju z

Jamarskim društvom Dimnice Koper in PGD Materija

Poletni večeri v hladu brkinskih biserov:

Tinjelova pečinapetek, 2. avgust, ob 18.00

Tinjelova pečina pri Materiji


SpominSki dan

OBČINE HRPELJE-KOZINA

nedelja, 21. 7. 2019

ob 14.30 uri start spominskega pohoda na Artvižeob 16.00 uri počastitev spomina na žrtve pri spomeniku na Artvižah

ob 18.00 uri osrednja proslava pri spomeniku NOB v RodikuSlavnostna govornica: dr. Vesna MikoličMešani pevski zbor MaestralDomačini

Občina Hrpelje - Kozina / KS in TD Rodik, KS Artviže / Območno in občinsko združenje borcev za vrednote NOB

Vabljeni



Ločanske ulce vabijo 17. avgusta na

»Večjr na ulci«.Pohod na Ločansko razgledišče, nastop Kraških komedijantov, ponudba na stojnicah, otroški in glasbeni program. Ker pa vseh podrobnosti še ne izdamo, za več informacij o dogajanju pokukajte in spremljajte: FB Locanske ulce Instagram: locanske.ulce Lahko nas tudi kontaktirate na [email protected] Zapomnite si datum: 17. avgust letos, Velike Loče.

“Kjer burja suši pršute in grla, je teran doma”

SOBOTA

3.8.

4.8.-9.8.

NEDELJA

11.8.

www.teraninprsut.si

PliskovicaIzbor kraljice terana• ŽIGA RUSTJA

Bunčetova domačija DutovljeSpoznajte, okusite in doživite teran in pršut

SOBOTA

10.8.Ob kraški vinski cestiDoživetje v kraških kletehPrireditveni prostor Dutovlje• KOKTELSI• ANSAMBEL NEBOJSEGA

teraninprsut.si praznikteranainprsuta

Prireditveni prostor Dutovlje Praznik terana in pršuta s tradicionalno povorkoin kulinarično ponudbo• ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA• ANSAMBEL STIL

49.

a_hrpelje kozina 1_4.indd 1 19. 06. 2019 10:16:48

JULIJ/AVGUST 2019 | NAPOVEDNIK | 63

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini in ji sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam ga bo lahko dostavila naknadno. Glasilo dobite brezplačno na občini, na voljo pa je tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.

Prihodnja številka za SEPTEMBER 2019 bo izšla v četrtek, 22. avgusta 2019 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke: petek, 9. avgust 2019!

Uredništvo

KRAJEVNI URAD HRPELJEvsak prvi in tretji torek v mesecu od 8.00 do 11.00 ure in od 12.00 do 14.00 ure. V času poletnih počitnic, v juliju in avgustu, bo krajevni urad ZAPRT. V tem času lahko uredite zadeve na sedežu Upravne enote v Sežani.KNJIŽNICA KOZINATel.: (05) 680 30 27, Ponedeljek: 8h - 15h, Torek, sreda in petek: 11h - 18h, Četrtek zaprto, Sobota: 8h - 13h - samo prva v mesecu! Poletni urnik v juliju in avgustu: torek, četrtek in sobota zaprto; ponedeljek: 8h–15h; sreda in petek: 11h–18h. Knjižnica je zaprta v dopoldanskem času od 11.00 do 11.30, v popoldanskem pa od 13.00 do 13.30 zaradi malice!

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO (Partizanska cesta 82, Sežana): uradne ure: ponedeljek, sreda in petek: od 8. ure do 10. ure Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]

POŠTA Kozinaod ponedeljka do petka: 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00

Banka Koperod ponedeljka do petka: 8.30 - 16.30, sobota: 9.00 - 12.00Deželna banka Slovenijeod ponedeljka do petka: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00, sobota: zaprto

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):tor: 14.00 - 17.00, čet: 9.00 - 13.00, vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00 - 13.00

Dimnikarske storitve Enerdim: 031 662 550

Kontakt za info za zimsko službo: 05 6800 620

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Splošna ambulanta dr. Miljen Vidaković: (05) 6890 498Splošna ambulanta dr. Desanka Galamić: (05) 6890 499Referenčna ambulanta: (05) 6890 500Zobna ambulanta Zavod ODONTO: (05) 6800 350 ali 031 349 373

Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60pon–pet: 8.30 - 16.00, sob: 9.00 - 12.00, ned: zaprto

Lekarna Divača: (05) 731 17 80pon: 12.30 - 19.00, tor: 7.30 - 14.00, sre: 10.00 - 19.00, čet-pet: 7.30 - 12.00

Lekarna Sežana: (05) 731 17 70pon –pet: 8.00 - 19.00, dežurstvo: 19.00 - 21.00, sob: 9.00 - 12.00, dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00 - 11.00 in 19.00 - 20.00

Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00Dežurstvo: neprekinjenoRedni urnik: pon-pet: 7.30 - 19.00, sob: 7.30 - 13.00, nedelja in prazniki: 8.00 - 12.00Varuh pacientovih pravic: E naslov: [email protected]; Telefon: 041 667 501; Uradne ure za naročene stranke: sreda od 15.30 ure do 21.30 ure / petek od 14.30 ure do 21.30 ure Tel. št. za naročanje 05 66 30 841, pon - pet od 8.00 do 14.00 ure. Uradne ure po telefonu (za osnovne informacije): ponedeljek, torek in četrtek od 18.00 do 20.00 ure na tel. št. 041 667 501 Več na: http://www.mz.gov.si/

Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99

Policija: 113Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected]

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)OU Koper, Ferrarska ulica 7, 6000 Kopertel: (05) 663 45 [email protected]@gov.si (to je e-naslov glavne pisarne v Lj)

Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Darij Jelušič (041 282 453)

Dnevni center Ruj: (05) 993 06 83

BREZPLAČNI PREVOZI: [email protected], www.sopotniki.org, 031 831 030

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na na-slov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected]

NAPOVEDNIK

Marko Brecelj vabi k branju

(in na ogled fotografij) člankov "TIGRova nedelja"

na povezavi www.dodogovor.org/shownews.aspx?newsid=26510 in

»Odgovori za brezplačno blagohotnost« na www.dodogovor.org/shownews.aspx?newsid=26427

Članki v rubriki Vaš Nizozemec odražajo stališča avtorja Jommeja Kellerja in ne nujno tudi stališč uredništva.

ZAMAŠKOV NE ZBIRAMO VEČ!Po zadnjih informacijah iz medijev, podjetje, ki je od-kupovalo zamaške in v ta namen namenilo skoraj mili-jon evrov, iz tehnoloških razlogov tega ne bo več poče-lo. Tako tudi pri nas zaenkrat prekinjamo z zbiranjem zamaškov. Občinska uprava

Koledar aktualnih dogodkov v Občini Hrpelje - Kozina

Foto: Andrej Petrovič

Razstave Knjižnica Kozina: JULIJ: Andrej Petrovič »Razkritje«, fotografska razstava AVGUST: Božica Mihalič »Nekaj je v zraku«, slikarska razstava Prijava prireditev: [email protected]

Datum in ura Kraj Dogodek Organizator Kontakt

26. 6. - 29. 6. Vrhpolje Vrhpoljada, Aktivne športne počitnice ŠRD Vrhpolje, PD Slavnik

Zdenko: 031 321 324; Vojko 031 585 195

29. 6. zvečer Gradišica Opasilo na Gradišici z ansamblom Biseri VS Gradišica

30. 6. ob 10h cekev sv. Martina v Slivju Zlata maša g. Vida Premrla Župnija Brezovica

http://zupnije-brezovica-hrpelje-kozina-klanec-rodik-slivje.rkc.si/

21. 7. Rodik - Artviže Spominski dan

Občina Hrpelje - Kozina, Združenje borev, TD in KS Rodik ter KS Artviže

www.hrpelje-kozina.si

25. 7. ob 19h Kulturni dom Hrpelje

Četrti četrtek z DPZN: gost: Desanka Galamić DPZN www.dodogovor.org

26. 7. - 28. 7. Rodik Opasilo v Rodiku KS in TD Rodik www.rodik.si

2. 8. Tinjelova pečina Koncert akustične zasedbe Ne me jugatObčina Hrpelje - Kozina, JD Dimnice Koper, PGD Materija


17. 8. Velike Loče Ločanske ulce Društvo iz Veliki Loč fb locanske ulce, [email protected]

22. 8. ob 18h Kulturni dom Hrpelje

Četrti četrtek z DPZN, gost: Vlasta Jugovec DPZN www.dodogovor.org

24. 8. ob 18h Plesna dvorana v Jami Dimnice Koncert klape Nevera

Občina Hrpelje - Kozina, TD Dimnice Slivje in JD Dimnice Koper


25. 8. ob 16h Cerkev sv. Antona Padovanskega

Zahvalna maša ob 30. letnici župnije Hrpelje - Kozina

Župnija Hrpelje - Kozina

http://zupnije-brezovica-hrpelje-kozina-klanec-rodik-slivje.rkc.si/

31. 8. - 6. 9. OBČINSKI PRAZNIK Občine Hrpelje - Kozina

Documents

HRPELJE-KOZINA · Spoštovane osnovnošolke in osnovnošolci! Prispeli ste do zaključka šolskega leta. Ponosni bodite na svojo boga-to in mnogokrat odlično prehojeno